prevodne literature, čeprav le v njen ..predzgodovinski" predalček. Teori­ ja literarnega prevoda, ki jo prav z neizogibnim upoštevanjem zgodo­ vinske perspektive povzemajo in razvijajo n. pr. Georges Mounin, Andre Lefevere, Robert de Beau- grande in Rolf Kloepfer, se danes ne obotavlja več priznavati, da so bili pogledi na jezikovno in estetsko ade- kvatnost ali ekvivalentnost prevodov v različnih obdobjih pač različni, in si prizadeva razložiti literarni prevod v vsem njegovem razponu in z vsemi njegovimi značilnostmi. Škoda, da zbornik nima vsaj imenskega kazala in seznama obrav­ navanih prevodov. Iz kazala avtor­ jev in naslovov posameznih prispe­ vkov je namreč mogoče razbrati le manjši del vsega tistega, kar je v njem zajeto. Majda Stanovnik Claudio Guillen KNJIŽEVNOST KAO SISTEM Prevod Tihomir Vučkovič Nolit, Beograd (brez letnice) (Književnost i civilizacija) Srbohrvaški prevod knjige Clau- dia Guillena Literature as System — izvirnik je izšel leta 1971 — vse­ buje enajst spisov, ki jih gre razume­ ti kot prispevek k teoriji literarne zgodovine, in seznanja bralca s po­ membnim delom pri nas ne dovolj znanega, sicer pa uglednega ameri­ škega komparativista španskega ro­ du. Claudio Guillčn je profesor na Harvardu, njegovo ime je že dobri dve desetletji mogoče slediti v šte­ vilnih mednarodnih strokovnih revi­ jah za vprašanja literature, vendar pa je najbolj stopilo v ospredje naše zavesti leta 1982 z desetim kon­ gresom mednarodne zveze za pri­ merjalno književnost (1CLA), ko je bil Guillen ob nizozemskem kom­ parativistu D. W. Fokkemi pro­ gramski selektor kongresnega gradi­ va in organizacijski predsednik sekcije za primerjalno poetiko. Guillčnovo raziskovalno rast sta po njegovi lastni izjavi odločilno oblikovala Renato Poggioli in Ama- do Alonso, nam manj znani španski literarni zgodovinar, ki ga je tudi prvi seznanil s saussurovskim mode­ lom, s katerim je Guillenovo pojmo­ vanje zgodovine literature kot siste­ ma bistveno povezano. Prav ta saus- surovski izvor — nanj se sklicuje že v najzgodnejših spisih leta 1957 — je temeljna podlaga izrazito teoretske orientacije v njegovem pristopu k vprašanjem literarne zgodovine, hkrati pa tisti nagib, ki se ne more izogniti primerjalnim vidikom pre­ učevanja literarnih pojavov v širšem kontekstu. Seveda je v takšnem primeru pod oznako primerjalnosti razumeti njeno prenovljeno koncep­ cijo, ki je to vedo vse od poznih tridesetih let tega stoletja vztrajno preoblikovala iz prvotne zasnove, v kateri je marsikdo videl le komple­ mentarno vlogo nacionalni literatu­ ri, v vsezajemajočo vedo o literaturi v smislu nemške oznake allgemeine Literaturwissenschaft. Vse spise pričujoče 'knjige je mogoče označiti za primerjalne, čeprav se, kot poudarja sam avtor, s komparativnimi vprašanji v ožjem pomenu besede, tj. s tako imenova­ no problematiko vplivov ukvarjata le prva dva (Estetika literarnega vpliva, Zapis o vplivih in konvenci­ jah). Nikakor namreč ni mogoče na drugi del (K definiciji pikaresknega, O rabi literarne zvrsti, Zvrst in protizvrst: odkrivanje pikaresknega, Literatura kot zgodovinska proti­ slovnost: El Abencerraje, mavrski roman in ekloga), torej na spise, posvečene izključno žanrskim vpra­ šanjem, gledati drugače kot na izra­ zit prispevek primerjalni vedi, in isto lahko trdimo za zadnji sklop spisov (Literatura kot sistem, Naknadna razmišljanja o literarnih obdobjih, O predmetu literarnih menjav), ki odpirajo vprašanje o možnosti občih teoretskih zasnov literarne zgodovi­ ne. Sodobna primerjalna^veda je vse bolj teoretska disciplina in samo takšna lahko na današnji stopnji zgodovinskega razvoja znanosti tudi obstaja. Pričujoči spisi Claudia Guillena takšno njeno podobo po­ membno sooblikujejo. Avtorjev koncept moderne komparativistike je nedvoumen, kot je razvidno že v uvodu: „Primerjalne književnosti v njeni današnji fazi ne zaznamuje gibanje od nacionalnega k mednaro­ dnemu, ampak gibanje od zgodovi­ ne k teoriji (to je gibanje, ki se v obe smeri verjetno stalno ponavlja). Moj najširši namen je dati podporo določenemu strukturalnemu pristo­ pu k osnovnim celotam, pojmom in problemom zgodovine literature. Odločil sem se pokazati nekatere načine, kako se literatura izkazuje ali zgodovinsko funkcionira kot sis­ tem — to je kot urejenost (medse­ bojno delujočih delov) ali kot sklop urejenosti, ki se skozi stoletja menja­ jo, pa vendar ohranjajo." (Str. 12) Atomistični pogled na zgodovi­ no, kakršen je bil še blizu devetnaj­ stemu stoletju, je postal nezadosten. V zgodovinskem dogajanju literatu­ re je po avtorjevem mnenju mogoče ugotavljati organizirane celote, ure­ jene sklope, sisteme, med katerimi obstajajo pomembni vzajemni od­ nosi. Sistem, struktura, organizirana forma so težiščni pojmi, s katerimi skuša zajeti bistvo potekanja literar­ nih pojavov v zgodovini, uporablja jih v takšnem smislu, kakor jih je utrdil strukturalizem oziroma tradi­ cija ruskega formalizma prek Tinja- nova in Jakobsona, pa tudi v no­ tranjem dialogu z njimi. (Kot siste­ matičen raziskovalec svojo rabo omenjenih pojmov v uvodu tudi eks- plicira). Po Guillenovem mnenju je današnja literarna zgodovina mo­ žna samo v tistem smislu, da v zgo­ dovini odkriva trajne konstrukcije in smiselne odnose, da razlaga ureje­ nost v času oziroma težnjo k ureje­ nosti, kot jo izpričuje dogajanje v preteklosti. Literarna zgodovina tako raziskuje notranjo zgodovin­ sko strukturiranost same literature in takšna orientacija struktural- no-zgodovinskega pristopa ima po njegovih lastnih besedah za neizbe­ žno posledico stike med različnimi področji zgodovine. Raziskovanje določenega časovnega izseka, ugo­ tavljanje njegove konstante v litera­ turi nakazuje tudi določila vizualnih umetnosti, filozofije in še česa. Literarni sistemi ne nazadnje govori­ jo tudi o strukturi sočasne družbe. „Zdi se, da prav ideja o literarnem sistemu omogoča prepričljivo raz­ pravljati o tematiki odnosov med so­ cialno, ekonomsko in politično zgo­ dovino na eni in literarno zgodovino na drugi strani." (Str. 335) Vprašanje o razmeroma stabilnih in funkcionalnih odnosih med dolo­ čenimi karakteristikami literarnih del, tj. o njihovi sistemskosti oziro­ ma bolj točno težnji k sistemskosti, kot se je v zvezi s strukturalizmom utrdilo v literarni vedi, je mogoče — po Guillenovih razlagah — razume­ ti kot dediščino ne le iz poetike, ka­ kršna sega nazaj k Aristotelu, pač pa tudi iz njej prvotno precej bližjih disciplin, kot so retorika, filozofija ali celo pedagogika (prim. str. 336). Že prej omenjeno nezadostnost opis­ nega historizma so si namreč priza­ devali preseči svojčas prav avtorji poetik ter estetik, v drugi polovici devetnajstega stoletja pa tainovski in drugi pozitivistični poskusi zgodo­ vinske obravnave literature, medtem ko je bil pravi spoj teoretičnega in hkrati zgodovinskega gledanja na pojave literature možen šele na za­ četku našega stoletja z deli avtorjev, ki jih tudi Guillčn omenja kot svoj izvor. Saussure, ruski formalisti, Ja- kobson — ob najuglednejših filozo­ fih, filologih in drugih razpravljal- cih o literaturi — so imena, h ka­ terim se vseskozi vrača v svojih spi­ sih. V zvezi z njimi najdemo njegove definicije pojmov sistem, struktura, forma, ki jih gre v primeru literatu­ re, kot večkrat eksplicitno poudarja, razumeti samo kot teinjo k urejeno­ sti, sistemskosti. V povezavi s po­ znim formalizmom in Jakobsonom zastavlja tudi vprašanja o istočas­ nem delovanju žanrskih in proti- žanrskih določil. Ob Jakobsonovi tezi o dominanci poetske funkcije v pesniškem delu pa zanimivo kritično izpostavlja problem referencialne funkcije, ki po njegovem v pesni­ škem delu stopa v ospredje na spe­ cifičen način. Jola Škulj BIBLIOGRAFIJA Indija in Slovenci Gradivo do I. 1945 Bibliografsko gradivo Indija in Slovenci zajema važnejše tiskane prispevke Slovencev o Indiji od začetka njihovega zanimanja za to deželo do leta 1945. To obdobje je bilo izbrano zato, ker so naši starejši tiski teže dostopni in niso v celoti obdelani niti v splošni, kaj šele v ustrezni slovenski strokovni bibliografiji. Po 9. maju 1945 pa si že lahko pomagamo s Slovensko bibliografijo. Razvoj našega poznavanja Indije do 19. stol. je zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov le nakazan, dopolnjuje pa ga podoba Indije v slovenskem ljudskem izročilu (gl. Zmago Šmitek: Neevrop­ ski motivi in vplivi v slovenskem ljudskem izročilu, v tej številki Primerjalne književnosti). Pretežno večino popisanih objav si delita druga polovica 19. in prva polovica 20. stoletja. Razumljivo je, da število objav proti koncu izbranega obdobja razen v vojnih letih narašča. Popis slovenskih tiskov o Indiji je v podnaslovu označen kot gradivo, ker ni popolna bibliografija, saj zanj naš tisk ni bil na novo pregledan in izpisan, pač pa so bili uporabljeni že obstoječi katalogi, kartoteke in bibliografije. Za splošno orientacijo so rabili katalogi Narodne in univerzitetne knjižnice, za razna preverjanja pa kartoteke v njenem bibliografskem oddelku. Za objave v zvezi z indijsko literaturo je bila izkoriščena kartoteka tujih avtorjev in slovenskih literarnoteoretičnih terminov na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Za starejše obdobje je bila pregledana bibliografija Primoža Simonitija Sloveniae scriptores Latini recentioris aetatis, Ljubljana 1972. Seznam spisov Karla Glaserja je bil preverjen po objavi v študiji Antona Dolarja Prof. dr. Karo! Glaser, Maribor 1934. Uporabno vodilo po objavah v Ljubljanskem zvonu je bilo Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona Rudolfa Kodele, Jožeta Munde in Nika Rupla, Ljubljana 1962. Zlasti veliko podatkov izvira iz še neobjavljene disertacije Obzorje Slovencev na področju neevropskih kultur, Ljubljana 1983, ki jo je napisal Zmago Šmitek. Dobra četrtina gradiva pa je bila dopolnjena po magistrski nalogi Bibliographical Study o f the Development o f Relations between India and Yugoslavia, Zagreb 1975, ki jo je izdelal Brij Kishore Verma. Ob pričujočem bibliografskem gradivu je seveda nujno treba upoštevati še objave v zvezi z Rabindranathom Tagorejem, ki jih je izčrpno popisal Jože Munda v sestavku Tagore pri nas v knjigi o Tagoreju v zbirki Nobelovci, Ljubljana 1973, 19752, 19773. Prav tako so bile kot poseben tematski sklop namenoma izpuščene objave o Ciganih, ki bi sicer glede na svoj indijski izvor lahko prišli v poštev. Tudi učbeniki zgodovine, zemljepisa itd. niso vključeni, prav tako ne gradivo iz nemškega časopisja na Slovenskem. Popisane enote so razvrščene kronološko. Vsako leto so najprej navedene knjige po abecednem redu avtorjev, nato pa prav tako članki. Anonimni