DEU^ZIVUENJE glasilo delavcev delovne organizacije alpina. £iri LETNIK 19 ŠTEVILKA 11 _2lRI. NOVEMBER 1*81 Krajevni praznik - ocena prehojene poti Letos je bilo na proslavi manj ljudi kot običajno. To je tudi nekako zmanjšalo občutek slovesnosti, čeprav so bili med nami spet jurišniki udarnega bataljona XXXI. divizije, ki so preko nekdanjega komisarja bataljona Zdravka Vidriha podelili veliko plaketo Krajevni skupnosti Žiri za izredno sodelovanje med vojno in po vojni. Uvodoma je spregovoril predsednik skupščine Krajevne skupnosti Žiri Anton Oblak, ki je orisal hitro pot razvoja Žirov, z vsemi pomanjkljivostmi in hkrati nakazal, kaj bomo morali v prihodnje še napraviti. Vsako leto skupščina krajevne skupnosti podeli najzaslužnejšim krajanom tudi priznanja krajevne skupnosti in knjižne nagrade za zasluge v družbenem delovanju. Za aktivno delo v zvezi rezervnih vojaških starešin, avto-moto društvu in informativno propagandni dejavnosti je prejel priznanje krajevne skupnosti Franc Mlakar. Za izredno požrtvovalnost v gasilskem društvu, gašenju in razvažanju vode je skupščina krajevne skupnosti dala priznanje tudi Antonu Bogataju. Knjižne nagrade pa so prejeli: Stanko Slabe za vodenje organizacije pri izgradnji kanalizacije. Ciril Erznožnik starejši za pogosto urejevanje cestišča in čiščenje okolja. Stane Kogovšek za hitro in učinkovito ukrepanje ob požaru pri Preku v ah. tefan Poljanšek za delo v gasilskem društvu, kjer je poveljnik in vzgojitelj mladih. Janez Vehar za aktivno sodelovanje pri sanaciji podjetja Remont gradnje in delu pri kanalizaciji. Na proslavi je nekdanji komandant Prešernove brigade Ferdo Tolar-Mirko, sedanji predsednik zveze združenj borcev NOV občine Skofja Loka čestital ob 70-letnici prvoborcu Jožetu Verbiču Ristu, ter mu podaril umetniško sliko. Kot že rečeno, je Zdravko Vidrih spregovoril v imenu Jurišnega bataljona XXXL divizije ob podelitin velike plakete Krajevne skupnosti Žiri, delo Jake Torkarja z Jesenic in dejal: Tu, na tem ozemlju smo se jurišniki počutili kot doma pri starših. Od tu smo odhajali na svoje zmagovite pohode in vedno, ko smo se vračali, smo vedeli, da se vračamo k svojim. Ta tradicija se nadaljuje tudi sedaj, saj je v Žireh naš domicil.« Proslavo je z lepo naštudiranim programom zaokrožil Moški pevski zbor Alpine... N. P. KAKO S STANOVANJSKIMI POSOJILI Razpis za stanovanjska posojila za leto 1982 je 24. oktobra 1981 potekel. Na razpis se je prijavilo kar lepo število prosilcev, vendar jih precej še ni dostavilo ustrezne dokumentacije. Nekateri prosilci imajo težave s soglasjem k lokaciji objekta in lokacijskim dovoljenjem. Zagotavljajo, da bodo uspeli do 28. 2.1982 dokumentacijo urediti, zato smo mnenja, da se še upoštevalo za plan. Obenem opozarjamo vse delavce, da je Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka dne 27.10.1981 v časopisu Glas objavila »Razpis za dodelitev posojil delavcem in družbeno pravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti«. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo poleg temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti tudi delavci, ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo. Prosilci, ki se imajo namen prijaviti na razpis morajo k vlogi priložiti ustrezno dokumentacijo. V se informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske, PE ŠkoQa Loka — stanovanjski oddelek do 27. 11. 1981, in sicer v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure in v sredo od 8. do 16. ure. Marta Mlinar dogovarjamo se - dogovorili smo se Volilna konferenca v petek, 30. oktobra 80 se komunisti DSSS zbrali na volilni konferenci. Boris Markelj, dosedanji sekretar osnovne organizacije, je podal poročilo o delu v preteklem dveletnem obdobju. Pokazal je na dobre in slabe strani dela OO, ki šteje trenutno 21 članov, to je samo 8,8 % vseh delavcev delovne skupnosti skupnih sluib. Na sestankih osnovne organizacije so obravnavali vse najpomembnejše dogodke znotraj delovne organizacije — spregovorili so o nagrajevanju, obravnavali osnutke raznih samoupravnih sporazumov, gospodarske razmere, varnostne razmere in varnostni načrt, proučevali gradivo za seje delavskih svetov. Veliko časa so posvetili uresničevanju programa stabilizacije. Prav o doseženih rezultatih v naporih za stabilnejše gospodane-nje je Boris Markelj spregovoril še podrobneje, ko je obravnaval družbenopolitične in samoupravne družbenoekonomske razmere. V razpravi je Tomaž Košir podal nekaj ugotovitev s seminarja zunanje-trgovinskih delavcev v Radencih ter se podrobneje ustavil pri trenutno najbolj perečih zadevah v naši delovni organizaciji. V nadaljevanju konference so člani dali raz-rešnico staremu vodstvu in izvolili nov sekretariat osnovne organizacije v sestavi: Mtšo Ceplak, Nataša Demšar in Eva Dolenc. Na podlagi problemov, ki so se pokazali v preteklem obdobju kot tudi na podlagi razprave na volilni konferenci bi lahko oblikovali nekaj nalog, s katerimi se bo osnovna organizacija ZK DSSS srečevala v prihodnjem obdobju: — uresničevanje stabilizacijske politike in s tem v zvezi stalno spremljanje poslovanja DO — problem režije — stalno spremljati, kaj se dogaja doma in v svetu — zagotoviti večjo udeležbo članov na sejah — nadaljevati z izobraževanjem komunistov — številčno okrepiti svoje vrste — pomagati pri delu samoupravnih organov in samoupravnih delovnih skupin — povečati interes delavcev za informiranje in preprečevati dezinformacije — povečati sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami — okrepiti sodelovanje z osnovnimi organizacijami ZK v kraju itd. Mišo Ceplak # J Alpino je obiskala skupina starešin planinske brigade iz Kranja. Obisk sodi v okvir organiziranega sodelovanja enot JLA z gospodarstvom, tako da lahko starešine nazorneje spoznajo razmere in jih posredujejo vojakom Tudi Z ozimnico so težave Delo alikatja Konrada Petemelja ponazaija skokovit razvoj čevljarstva v 2ireh. Povečana grafična upodobitev je vgrajena v prodajalni v Sarajevu Ze dolgo se sindikat ukvarja z nabavami ozimnice, čeprav to ni njegova glavna naloga, saj je sindikat družbenopolitična organizacija in verjetno bi bilo nujno, da bi se več ukvarjali s čim drugim, kajti že s temi nalogami bi bilo dovolj dela. Tako že tradicionalno sindikat organizira ozimnico, kjer pa vsako leto naletimo na nove težave. Lansko jesen smo imeli polno sindikalno dvorano jabolk in smo vsak drugi dan objavljali, da je jabolk dovolj na zalogi, naj jih kupi, kdor jih je narcŽil. Kljub temu kupcev ni bilo. Res, da jabolka lani niso bila kvalitetna niti zrela zaradi slabe letine, zlasti tista, kar jih je bilo s KresniSkega vrha. Pri zadnjih pošiljkah iz Gabrovke so bila jabolka lepa in okusna za najbolj zahtevnega kupca. Letos je bilo z jabolki precej drugače. Naročeno je bilo celih 10.000 kg več, v nasadih pa so jih pridelali precej manj kakor druga leta. Zato niso bila dobavljena vsa, kot so jih naročili delavci. Deloma je bila to tudi naAa krivda, ker smo prišli v časovno stisko; od prijave do naročil le-teh je trajalo 14 dni. Obiranje jabolk pa je bilo letos precej bolj zgodnje, kakor druga leta. Preden smo prišli na vrsto v nasadu Pod vin, je jabolk že zmanjkovalo, čeprav so nam naročilo potrdili z izgovorom, da so jih nabrali precej manj, kot so pričakovali, kar je bilo tudi res. Na ta način smo dobili kar 1/3 manj I. vrste, II. vrste pa smo dobili samo 1000 kg od 5000 kg naročenih vrste jona-tan. Ostale zgodnje vrste, kot so zlata parmena in koks oranžna reneta, pa nič. Istočasno smo naročili zlati delišes v Kmetijski zadrugi Gabrovka — Dole in tudi tam je bilo približno enako. Naročilo so sprejeli in potrdili. Ko je bila pošiljka deloma pripravljena, so nam sporočili, da so spremenili ceno jabolk (seveda navzgor) od prejšnjih 11 na 13 din za kg. T o razliko je seveda kril sindikat, da so delavci dobii vsa jabolka po isti ceni. Letos je bila dokaj dobra letina krompirja. Zato smo ga tudi lahko nabavili, na žalost prrcej različne kvalitete. Pred leti smo krompir kupovali pri Kmetijski zadrugi SLOGA Kranj in z njim so bili delavci zadovoljni. Nekaj let ga nismo jemali pri tej zadrugi, zato nas niso več upoštevali, češ da bi morali z njimi napraviti pogodbo že spomladi, kar je za nas zelo neugodno, ker prej ne vemo, kakšne bodo potrebe po krompirju, ki vsako leto precej nihajo. Prejšnja leta smo ga nabavili okrog 50.000 kg, letos 30.000 kg, itd. Največ smo ga dobili pri Kmetijski zadrug Trata Skofia Loka, drugo količino iz Kmetijske zadruge SORA Ziri in tudi tega regresirali 25 par za kg. Največji problem z ozimnico pa je, ker nimamo skladišča, da bi blago pripeljali skupaj in potem razdelili tako, kot je kdo naročil. Pavel 2AKELJ Kako ustvarjamo Plan ne sme biti formalnost Odločanje sedaj, s posledicami v bodoče. Tako bi nekako najbolj na kratko opredelili planiranje. Kljub temu, da bo v tem kratkem sestavku govora o letnem planiranju, oziroma o pripravi letnega plana v nafti DO, velja v uvodu opozoriti te na nekatere stvari. Najprej o sami opredelitvi letnega planiranja. Planiranje je torej odločanje vnaprej, medtem, ko lahko družbenoekonomsko planiranje opredelimo kot odločanje o poslovanju gospodarske organizacije kot celote. Za to je značilno, da se informacije za odločanje stekajo iz raznih delov poslovanja, kot kriterij za odločitve pa se pojavlja dohodek. Pri tem opredelimo še razliko med dolgoročnim in letnim planiranjem. Dolgoročno planiranje se ukvaija z odločitvami o tistih proizvodnih tvorcih, ki se daljšo dobo ne spreminjajo v procesu poslovanja. Posledice dogoroč-nega planiranja so vidne v poslovanju daljšo dobo. Najbolj značilne za to so npr. investicijske odločitve. Tone Eniko — vodja plansko analitske službe Letno planiranje pa se ukvarja zlasti z odločitvami o elementih poslovanja, ki se spreminjajo v okviru enega leta. Posledice letnega planiranja se tako kažejo v prihodnjem letu. Omejeno pa je letno planiranje tako z okoljem, kot z dolgoročnimi odločitvami, oz. z njihovimi posledicami. Letni plan govori zlasti o izdelkih, surovinah in matemalu, o plasiranju izdelkov, o stroških, itd. Dobro nam je poznano Se srednjeročno planiranje, kot tisto, ki vsebuje elemente dolgoročnega in letnega planiranja in v tem smislu zagotavlja tudi kontinuiteto med dolgoročnim in letnim planiranjem. Skupno vsem tem vrstam planiranja pa je, da se kot kratenj za planske odločitve pojavlja dohodek. Kako je s pripravo letnega plana za leto 1982 v naši DO? Izdelava letnega plana je stekla že v drugi polovici poslovnega leta. 1 delana je bila metodologija planiranja, ki kot posel^n planski dokument prikazuje proces planiranja, po katerem pridemo do ustreznih planskih dokumentov. Z 11. Plan obratnih sredstev 12. Plan celotnega prihodka in njegove delitve 13. Plan oblikovanja in koriščenja sredstev skupne porabe 14. Plan koeficientov obračanja in kazalcev gospo-daijenja 15. Plan ukrepov za uresničevanje sprejetih planov in politike. Plan se izdeluje po novi oraanizacijeki shemi, ko bo DO sestavljena iz dveh TOZD (Proizvodnja in Prodaja) terDSSS. Kakšna bo proizvodnja v letu 1982, je razvidno iz spodnje tabele; Vrsta obutve Domače tržišče Izvoz zahod ostali Skupaj Smučarska — pancer)! 80.000 80.000 80.000 240.000 Gojzer šivana 27.000 3.000 — 30.000 Športna lahka 10.000 120.000 — 130.000 Apreski 115.000 — 65.000 180.000 Direktno brizgani 40.000 50.000 — 90.000 PVC Rok 20.900 — — 20.000 Ženski nizki 130.000 40.000 40.000 210.000 Sandali 170.000 — 50.000 220.000 Ženski visoki 100.000 205.000 85.000 390.000 Skupaj: 682.000 488.000 340.000 1.510.000 njo je določen najbolj smiseln potek planiranja, ki omogoča izdelavo kvalitetnih planskih dokumentov. Metodologija ni namenjena le enkratni izdelavi plana, kljub temu pa jo je potrebno dopolnjevati in izpopolnjevati. izdelane so bile analize predhodnega obdobja in tekočega poslovnega leta. Te analize, skupaj z analizami trga, analizami cen itd. so nujne, zlasti za določitev ciljev in politike. Naj naštejem še nekaj najpomembnejših planov, ki bodo izdelani za leto 1982 in bodo skupaj s še ostalimi sestavljali letni plan. 1. Plan prodaje z izvozom 2. Plan proizvodnje 3. Plan investicij 4. Plan nabave z uvozom 5. Materialna bilanca 6. Plan potrebne delovne sile 7. Plan štipendiranja in izobrazbe 8. Plan izkoriščanja delovnega časa 9. Plan osebnih dohodkov 10. Plan režijskih stroškov Proizvodni plan znaša tako 1.510.000 parov obutve, kar bo 3% več od načrtovane letošnje proizvodnje. Razen obutve so tu še proizvodi iz plastike in orodja (v letu 1982 pretežno proizvodnja za lastne potrebe). Posebna skrb v letu 1982, torej tudi že pri planiranju, gre izvozu naših izdelkov, predvsem izvozu na konvertibilno področje. Zadosten izvoz je edino zagotovilo za nemoteno preskiho z materiali iz uvoza in tudi z domačega tržišča (odstop deviz). Ustrezna preskriia pa pomeni nemoten potek proizvodnje in s tem manjše stroške. Prav stroškom pa v pripravi planov namenjamo Se posebno pozornost, saj je treba doseči, da porabljena sredstva ne bodo rastla hitreje kot celotni prihodek. Od tega pa je odvisna tudi rast dohodka. Ko bo letni plan v javni obravnavi, bo vsak z le-tem tudi seznanjen, tako, da bo potem z dopolnitvami lahko sprejet na zboru delavcev koncem leta. Za konec morda še tole. Plan delovne organizacije izvajajo v njej zaposleni delavci, ki opravljajo določene naloge. Zato je treba cilje in politiko celotne DO spremeniti v cilje in ukrepe posameznikov. Smiselno je tako pričeti izvajanje plana s programiranjem ciljev in ukrepov. Into tako, da vsaka organizacijska enota, do posameznikov, v okviru planskih ciljev postavijo svoje delovne cilje. Cilji in politika našega poslovanja je taka, da bi delovni cilji, postavljeni v stabilizacijskem in izvozno usmerjenem planu, morali biti tudi realizirani. Tone Eniko Zunanji kupci so ugodno ocenili naše možnosti Kako ustvarjamo Odprta prodajalna v Sarajevu Od 7. oktobra 1981 dalje smo v delovni organizaciji bogatejši za novo prodajalno, ki smo jo na ta dan odprli v Sarajevu, prizorišču zimskih olimpijskih iger leta 1984. Pogovaipali smo ee z Ivanom Capudrom — vodjo MPM, Marijo Košir — referentom za propagando, in Mihom Govekarjem — vodjo rajona, ki so sodelovali na otvoritvi prodajalne. ^5 Takole izgleda zunanjost nove prodajalne v Sarajevu Zakaj smo se odločili za novo prodajalno v Sarajevu in kako so potekala gradbena dela? Ivan CAPUDER: Beograd, Zagreb in Sarajevo predstavljajo za nas najbolj zanimivo tržiSče, saj imajo veliko kupno moč. Za Sarajevo lahko rečemo, da potrošniki cenijo naSo obutev, in v mestu bi lahko uspešno delalo več naših prodajaln. Zato smo seveda zelo zainteresirani, da do olimpijskih iger odpremo tu še kakšno novo prodajalno, za kar možnosti vsekakor so. Pred več kot 10 leti smo dobili dobro ponudbo za nakup prostora za prodajalno, a takrat ni bilo denarja. Pred nekaj leti smo se preko delovne organizacije »Sarajevo stan« ponovno začeli zanimati za prostor. Ponudili so nam 3 lokacije, od katerih je bila ena sprejeta. Hoteli smo imeti dve, vendar občina za en lokal ni hotela dati namembnosti. Lokal smo dobili v surovem stanju. Sami smo položili pode, napeljali elektriko in seveda nabavili vso opremo. Dela so trajala manj kot 2 meseca, lahko pa bi bila dokončana že prej, če ne bi morali čakati na opremo. Za lokal smo plačali 3,72 milij. N din, oprema pa je stala skoraj 1,6 milij. N din. Prodajalna je res sodobno urejena, tudi izložbe privabljajo kupce, obsega pa 167 kv. metrov. Zanimivo je, da je bila prva Alpinina prodajalna odprta prav v Sarajevu pred 28. leti — leta 1953. Nova prodajalna pa ponovno pomeni nekakšno prelomnico, je namreč prva, ki ima kompleten športni program — od čevljev, oblačil do smuči. Na začetku smo bili nekoliko zaskrbljeni, da bo prodajalna preveč oddaljena od centra, toda izkazalo se je, da mimo hodi dosti ljudi in da to ne bo problem. Kdaj pa načrtujete naslednjo prodajalno v Sarajevu? Za naprej imamo 3—4 možnosti glede nakupa lokala. Odločili se bomo za dve — eno v centru in eno v novem naselju. Predvidevamo, da bi te prodajalne odprli v obdobju 1982/83. V zvezi z izgradnjo novih prodajaln pa bi Se omenil, da imamo kupljen lokal v Tito-gradu. Pred leti smo imeli prodajalno v NikSiču, vendar z njo nismo imeli uspeha in jo je bilo potrebno kmalu zapreti. Tako bo prodajalna v Tito-gradu praktično prva v Cmi gori. Poleg predstavnikov DO Alpina so se otvoritve prodajalne v Sarajevu udeležili tudi nekateri družbenopolitični delavci Sarajeva — podpredsednik skupščine občine Radulo-vič, direktor delovne organizacije »Sarajevo stran« Alagid. Uvodno besedo na otvoritvi je imel vodja MPM Ivan Capuder, prodajalno pa je odprl direktor DO Alpina Tomaž Košir, ki je tudi na kratko predstavil našo delovno organizacijo in povedal, zakaj smo se odločili odpreti takšno specializirano prodajalno prav v Sarajevu. Zadovoljstvo ob otvoritvi prodajalne v Sarajevu je upravičeno Na otvoritvi je bil prisoten tudi serviser Alpine v Sarajevu, ki je bil prav tako zelo zadovoljen, da smo odprli to prodajalno. Paziti pa bo seveda treba, da bo prodajalna stalno dobro založena. Marija KOŠIR: Sredstva javnega obveščanja so pogvetila veliko pozornost otvoritvi naše prodajalne. Tako so se z otvoritve dvakrat javili neposredno v prvi in drugi prop-am radia Sarajevo. Predstavili so Alpino, povedali, zakaj ravno v Sarajevu odpiramo takšno specializirano prodajalno. Predstavili so kompleten naš proizvodni program in Se posebej omenili, da smo razvili nov tekmovalni čevelj in da se vse bolj usmerjamo v tekmovalni program. Prodajalna je odprta ves dan, v njej pa so zaposleni štirje delavci. Računajo, da bodo v letu 1982 naredili za preko 10 milij. N din prometa in se po vrednosti prodaje uvrstili nekako okrog 30. mesta med našimi prodajalnami. Športni del programa, kot nam je povedal Miha Govekar, zaenkrat бе ne gre najbolj v promet, ko pa bo tudi tu steklo, bo verjetno potrebno zaposliti nekoga prav za to opremo. Miha GOVEKAR: V stavbi, kjer imamo svojo prodajalno, je zaenkrat odprt le naš lokal. Ko pa bodo odprti Se ostali (kakSnih 10) — bo tudi obiska precej več. Kot zanimivost naj povem, da stavba stoji ob glavnem vhodu na nogometni stadion sarajevskega ZeljezniČarja na Grba vici. Kako pa so se obnaSali prvi kupci? Miha GOVEKAR: Ljudem je bila prodajalna v Seč. Mnogi so sliSali za oddajo po radiu in zanimalo jih je, kako naSa nova prodajalna izgleda. Predvsem so si ogledovali smučarsko opremo. Prvi obiskovalci niso priSli z namenom, da bi kaj kupili, vendar bolj iz radovednosti. Končno pa se je nek mladenič le odločil Prvim kupcem obutev zastonj Kako ustvarjamo Prodajalna v Sarajevu tudi s športno opremo prodajalci še isto popoldne naredili za okrog 2 stara milijona din prometa. in kupil copate za 280,00 din — kot prvi kupec jih je seveda dobil zastonj. Pozneje pa je prodaja dobro stekla, saj so Takšni 8o torej začetki poslovanja 62. Alpinine prodajalne — prodajalne Sarajevo. V obdobju pred olimpijskimi igrami bo vsekakor odigrala veliko vlogo, ne samo na področju prodaje naše obutve, ampak tudi pri propagiranju naših izdelkov doma in v svetu. M. C. Ne smijemo se zadovoljiti postignutim Poslovni pokazatelji i sistem organiziranosti u MPM daju nam za pravo da budemo zadovoljni postignutim, što ne znači da smo iscrpili sve mogučnosti daljnjeg još pozitivnijeg poslovanja. Na osnovu osobnog uvjerenja, podimo redom i konkretno: — Analize poslovanja u MPM, bez ponuđenog pravil-nog rješenja, ne služe svrsi. Analiza poslovnih rezultata naših prodavaonica vrlo je značajna ali ne i potpuna. Nakon Sto smo analizom utvrdili da pojedine prodava-onice nisu rentabilne, neop-hodno je utvrditi razlog, ponuditi pravilno rješenje, koje bi se koristilo u daljnjem poslovanju, sa svrhom odklanjanja nedostataka. Otvoriti no-vu prodavaonicu bez stručne analize, primjer je za analizu, što je primjer u našem poslovanju. Takav način rada rizik je koji si nebi smjeli do-zvoliti i ^z potrebe preuzi-mati osobnu odgovornost. Bez analize ali u praksi, ustanovili smo da uložena sredstva u postoječe proda vaonice sa dobrom lokacijom vrlo brzo vračamo, ipak smo dozvolili da se sramimo izgleda pojedinih takvih prodavaonica. — Mnogo truda i odricanja ulaže se u stvaranje kolekcije, koja je osnov uspješnosti poslovanja u MPM. lako smo taj dio zadatka izvrševali relativno uspiešno, Cinjenica ie da u posljednje vrijeme gubimo korak sa nosiocima mode u MPM osječa na svojoj koži. U nedostatku pojedinih vrsta obuće gubimo na renomeu, o prometu da i ne govorimo. Isuviše smo ovisni o drugima umjesto da u svojoj kući pokušamo naći rješenja u interesu sigumije perspektive. Velika sredstva odvajamo za skladišne prostore u mjestima gdje imamo prodavaonice. Pokušali smo se stabilizaciono ponašati i vansezonsku robu uskladištiti u skladišnoj hali centrale, za koju smo na osnovu dohodkovnih odnosa za-jednički uložili sredstva, u tom primjeru nije nađen zajednički interes. Veliki broj prodavaonica izbjegava narudžbu k učnih papuča, gumene, plastične i dječje obuče, osnovni razlog je nedostatak skladišnjih prostora, a u sezoni osječa se nedostatak navedenih narudž-bom i uskladištenjem pa dispozicijom u sezoni ili roko-vima isporuke na osnovu potreba prodavaonica, navedeni problem mogao bi se ublažiti, a takozvana mrtva sezona ko-ličinskom i financijskom pro-dajom popuniti. — Podatke o dospj^u obveznica, morali bi imati za sve republike u centrali i na vrijeme organizovati takvu vr-stu prodaje, a ne reagirati tek na signal sa terena, što je razlog da nismo imali iste kriterije u svim republikama. Prodajom robe na sajmovima i vaša rima nismo maksimalno iskoristili mogučnost povečanja prodaje. Pojedinici ne pri-hvačaju organizaciju takove vrste prodaje, iako ona ima višestruko značenje. Obavezu prodaje u navedenim primje-rima, neophodno je internim pravilnicama regulisati. — Pravilnik o nagrađiva-nju u MPM ima nedostataka koji utječu na radni motiv i međusobne odnose. Stimuliranje bolovanja, nedovoljno stimuliranje prodaje, nedostatak stimulacije količinske prodaje, različito nagradi vanje za isti promet po osobi u velikim i malim prodavaonicama, zapo-šljavanje novih radnika na osnovu financijskih pokazatelja (inflacija i cjene utječu na povečanje prodaje), a ne ko-iičanske prodaje itd., ukazuju da je pravilnik zastarjeo i nuž-nost novog sistema nagrađi-vanja. Jakob CELIK nas. Nedostatak visoko modne ili nerealne narudbe modne obuče čine пабе i zloge isuviše siromašnim i klasičnim, ako tu spomenemo nedostatak dekoracije u izlozima, slika je još jasnija. Stručne službe koje neposredno rade na stvaranju kolekcije morale bi imati više odvažnosti i kompetencije da odklone taj nedostatak. Nije dovoljno pripremiti dobru ko-lekciju, neophodno je potpuno poznavanje zahtjeva tržišta i potrošača i u skladu sa tim zahtjevima dobro poručiti za svaku proda vaonicu. Timskim radom na kon-ferenciji pokušava se ublažiti taj problem, međutim u nekim primjerima (gdje se taj nedostatak ponavlja) potrebne su direktive i centralna kontrola odnosno narudžba. Za navedena sistem rada potrebno je prilagoditi pravilnik o na-građivanju u MPM. — Ne moramo napominjati koju ulogu ima MPM u perspektivi Alpine, međutim mnopi si postavljamo pitanje, dali je odnos Alpine do MPM pravilan. Odnos prodaje stra-ne i Alpina obuče je zabrinja-vajuči. Sve probleme i hirove tržišta t.j. stranih dobavljača RjeAavanju navedenih i ostalih problema potrebno je prietupiti organizovano. Osnovni zada tak kolegija MPM sastoji se u djelovanju i suradnji na nivou stru£nih službi i ostalih struktura u radnoj organizaciji u smislu bolje povezanosti i nalaženja zajed-ničkih interesa. Radnici u MPM očekuju da predstavnici u kolegiju daju maksimum truda u odklanjanju nedostataka i da svojim praktičnim i etničnim znanjem pridonesu perspektivnom i još uspješnijem poslovanju MPM i radne organizacije u cjelini. Na sejmu v Diisseldorfu Kot je znano, je dtlssel-dorfeki sejem zaprtega tipa, namenjen tnovcem za neposredno nabavo blaga ali pa za informacijo o modi in o nabavnih in prodajnih možnostih naslednje sezone. Razstavljajo vsi nemški in ostali svetovni proizvajalci obutve, ki se zavzemajo za nemški trg. Za razliko od prejšnjih sejmov je bilo pomembno, da so bili vsi paviljoni odprti brez leriti-mitiranjs, kar je še posebno pomembno za tujce, ki si sejem ogledajo informativno in ne iz zgolj komercialnih namenov. Najbolje so obiskani večji domači proizvajalci, saj nekateri (Uabor) predstavljajo smer razvoja in mode. Desetletno upadanje nemške čevljarske industrije je bilo lani ustavljeno, ker se le ta bolj prilagaja tržnim zahtevam. Novosti pri ženski obutvi so predvsem v barvah. Tre- nutno so najbolj moderne kovinske barve — staro zlato, bronze itd. Za sezono pomlad—poletje 1982 pa je predvideno veliko bele barve, 20—25%. To velja tudi za tekstil. Modni čevlji so bolj koničasti in večina z niuimi petami. Okraski na gornjih delih so pletenja različnih oblik. Večina ženskih čevljev je nepodlože-nih, predvsem zaradi mehkobe gornjih delov. Zelo veliko je športne obutve v vseh izdelavah in za različne namene, kar je v skladu z oblačenjem nemškega kupca. Na sejmu je pri posameznih modelih vidna tehnološka dognanost modelov ob upoštevanju udobnosti in enostavnost ter racionalnost izdelave. To velja za nemške proizvajalce in ravno zaradi tega ima dfiseel-dorfski sejem še poseben pomen. Mai^an Bogataj ■3 Kako ustvarjamo Skladišče končnih izdelkov v novembrski številk: glasila bomo spregovorili o oddelku, kjer se zbirajo in od koder potujejo v svet vsi naSi izdelki — o skladišču končnih izdelkov. Šestintridesetim delavcem, kolikor jih je tu zaposleno, so se s prodobitvijo novih skladiščnih prostorov pogoji dela precej izboljšali. Z nekaterimi od njih smo se pogovarjali o njihovem delu, problemih ... Matija Zaje in Milan Kavčič Milan Kavčič, ekspedi-tor: Kontroliram, da so pošiljke točne in da so dokumenti pravi. Tukaj delam 12 let. Delovni pogoji so se precej izboljšali, odkar imamo novo skladišče, čeprav je seveda še vedno prepih ipd. Z novim skladiščem srno dosti pridobili tudi pri organizaciji in delovnem učinku. Vse imamo na enem mestu in ni nam več treba skakati po raznih manjših skladiščih v Zireh, kot je to bilo potrebno prej. Janez Filipič, vodja izvozne izmene: Naše delo bi lahko na kratko opisal takole; Ko dobimo naročilnico, zapakiramo obutev in jo odpošljemo. Obutev imamo zloženo po stalažah, nabiralec jo nabere in potem jo zapakiramo. Za pripravo pošiljk imamo včasih dovolj časa, drugič pa zvemo zanjo v zadnjem trenutku. Večina obutve za izvoz nalagamo na kontejnerje, nekaj pa tudi na domače tovornjake. Včasih gre kakšna pošiljka tudi z avionom. Z novim skladiščem smo pridobili vsaj 50 boljše pogoje. Ni več takšne natrpanosti, do skladiščne obutve se lažje pride. Skladišče je že precej sodobno opremljeno, imamo transporterje ipd. Transport v hali poteka na vozičkih, do skladišča pa bodo izdelki potovali po posebnem transporterju. Matija Zaje, vodja izmene za odpremo domače lahke obutve: Predvsem skrbim za odpremo lahko obutve za domači trg. Naročilo dobim iz odprem-nega oddelka in naša skupina obutev pripravlja po sorti-mentih, artiklih, jo zapakira in pošlje. Včasih se tudi zgodi, da moramo kaj na naročilu črtati, ker ni te obutve. Omenil bi tudi, da imamo že dalj časa uveljavljen način dela, da kartone upo- časom sem obiskoval poseben tečaj za skladiščnike in lahko rečem, da je naše skladišče že precej podobno sodobno opremljenemu skladišču. Res še ni paletizacije, na področju notranje ureditve pa bi se dalo še kaj izboljšati. Ko že govorimo o moderno urejenem skladišču, bi še dodal, da nas pri delu precej motijo občasno oblikovane skupine za prepakiranje. Marjan Zalar: Aprila sem prišel delat v Alpino. Prej sem že delal v skladišču v Ljubljani kot višji skladiščnik. Delam v skupini za nakladanje. Pogoji dela so bili tam dosti boljši, tudi razumevanje med ljudmi. Poznam sodobne načine skladiščenja in zdi se mi, da v skladišču Se precej manjka, da bi bilo sodobno. Nerodno je tudi, ker moramo tehtati kartone za I ш« -*7 Franc Pečelin razpisuje prodajo lahke obutve Janez Filipič, Anton Trček in Marjan Zalar v skladišču gotovih izdelkov rabimo po večkrat in s tem prihranimo milijone in milijone. Uporabljamo pa te, že rabljene kartone, za direktno dobavo. Ker so večkrat prelepljeni z etiketami, jih ne moremo uporabljati za pošiljanje po železnici, ker bi lahko prišlo do zmede in napak. V jesenski sezoni npr. uporabljamo kar polo^co rabljenih kartonov. Zdi pa se mi prav, da bi bili za to delo vsaj malo stimulirani, tudi obleka se pri tem bolj uničuje. Edino naša skupina se ie ob prehodu v novo skladišče zavestno odrekla enemu delavcu, a delo vseeno uspešno opravljamo — v skupini nas je šest. Pred izvoz. Delovni pogoji so za mladega Se dobri, za starejšega pa je precej težko. Delavce pogosto bolijo noge. Tone Trček: Včasih preložim tudi 400 kartonov na dan. V tem skladišču sem kakšne 4 leta. Sem zdrav, vendar me bole roke. Drugače je skladišče dobro, le beton imamo stalno in pa prepih. Na bolniško ne grem, dokler res nisem zelo bolan. Franc Pečelin, referent za odpremo lahke obutve: Naročila za prodajalne dajo prodajalci na poslovodski konferenci. Vse to se še deloma korigira in obdela računalniško. Mi potem te računalniške izpise vnesemo v fascikel. Ko Kako ustvarjamo Ko dobim gradivo, se s sodelavci vedno pogovorimo, če je bilo kaj pomembnega na delavskih svetih. Včasih izoblikujemo tudi skupno stališče za sejo, npr. glede osebnih dohodkov, delovnih pogojev. Anica Car, vodja fakturnega oddelka: V oddelku smo 3 delavke, vodja sem približno 2 leti, skupno pa delam tu že 7 let. Dobim dobavnice in na podlagi tega naredim fakture in to za izvoz in grosistično prodajo, za Alpinine prodajalne pa obračun opravijo v RCA, mi to le pregledamo in pošljemo naprej. Delamo fakture Se za material v skladiščih materialov in tudi za plastiko. Lansko leto smo npr. izstavili okrog 4000 faktur, poleg tega smo jih pregledali še dodatnih 2300 za domače prodajalne. Stane Car, vodja odpre-me: Skladišče končnih izdelkov spada pod TOZD Prodaja in ima naslednje oddelke; reklamacije, odpremna pisarna, fakturni oddelek in skladiščni delavci — tu so 3 skupine: ena je za izvoz obutve, druga za domačo lahko obutev in tretja za domačo težko obutev. Poleg tega sodi sem še skladišče izdelkov iz plastike. pride nek artikel v skladišče, ga vpišemo v kartico in potem oddamo v prodajalno — ali naenkrat vse ali pa po nekaj parov. Tudi zahtev po dodatnih pošiljkah je precej. Nekaterih artiklov tako zelo hitro zmanjka. Največjo težavo predstavlja, ker obutev često ni pravočasno narejena, zahtevajo pa jo vse prodajalne hkrati. Kontaktiramo v glavnem s prodajalnami, prav tako pa tudi z grosisti. Srečko Kavčič, referent za odpremo težke obutve: Moje delo je podobno kot Pečelinovo, le da se jaz ukvarjam s težko obutvijo. V sezoni jesen-zima skrbim za odpremo smučarske obutve našim prodajalnam in pa grosistom — Slovenijašport, Nama ipd. Najino delo je zelo sezonskega značaja. Sedaj jeseni imamo recimo zelo veliko dela. Tudi pri smučarski obutvi nastopi kdaj problem, ker ni vsa obutev narejena pravočasno in jo ne moremo takoj dostaviti kupcem. Včasih pa imamo obutev, ki gre slabo v prodajo kljub nižji ceni. Ivanka Klavžar: odprema gotovih izdelkov iz plastike: Ko je pošiljka razpisana, jo skladiščniki naberejo, zapakirajo. Jaz potem prinesem dobavnice, pregledam, koliko je kartonov in napišem tovorne liste. V odpravno knjigo je treba napisati, katera obutev in koliko so jo naložili na tovornjake. Težave nastopajo npr. pri grosistih, ker ne vemo vedno, na katero železniško postajo je treba blago dostaviti. Prostore imate malo bolj oddaljene od ostalih delov DO. Ali imate oMutek, da ste zato manj vključeni v samoupravno življenje? Ivanka Klavžar: Sploh ne. Tudi informatorje, glasila redno dobivamo. Naš delegat v DS nam pove, če je kaj zanimivega na sejah delavskih svetov. Janez Arhar, delegat v delavskem svetu TOZD Stane Car — vodja odpre-Prodaja: me Delavcev imamo približno toliko kot prej v starem skladiiču. Se /e pa z novim skladiščem izboljšala organizacija dela, saj smo dobili nove pripomočke (trakasti, valjčni tranporter). 8e vedno pa je v skladišču mnogo fizičnega dela, ki pa se mu ne da izogniti. Recimo vso pošiljko je potrebno zapakirati, stehtati ipd. Organizacija se bo še izboljšala s pridobitvijo novega transporterja, medtem ko se v zvezi z organizacijo skladiščenja ne bo dalo dosti Janez Arhar več narediti. Obutev imamo lepo sortirano in na točno določenih prostorih. Notranji transport pa je neizbežen. Evidenca o tem, kaj imamo v skladišču in kje je točna. Dnevno delamo tudi poročila o tem, kar se v proizvodnji naredi. Starih zalog praktično ni, razen nekaj smučarskih čevljev, lanskih in predlanskih. Pomladna obutev je odšla iz skladišča vsa, jesenska tudi, zimska se sedaj prodaja. Ali lahko poveste še nekaj besed o reklamacijah; Stane Car: Stranke reklamirajo obutev same, ali pa preko prodajalne. Upravičenost reklamacije preveri posebna komisija na re- klamacijskem oddelku. In če je reklamacija upravičena, čevlje popravimo in jih pošljemo nazaj v prodajalno ali pa kupcu. Težave v tem oddelku imamo npr., če se šele na tržišču pokaže kakšna tehnična napaka pri določeni vrsti obutve. Nekega artikla dobimo v oddelek mnogo, kar povzroča težave, ker vsega v oddelku reklamacij ne morejo sprejeti. Težave pa ima celotna DO, ker se vsa ta obutev ne da popraviti in moramo pisati do-bropise — to pa DO lahko precej stane, na drugi strani pa takšne napake tudi krnijo ugled delovne organizacije. Nejko Podobnik Mišo Ceplak Zakaj toliko nadur pri šoferjih v času vseetranekih prizadevanj v iskanju oblik za čim učinkovitejše varčevanje, je tudi v naši delovni organizaciji čutiti težnjo po preprečevanju nesmotrnega trošenja sredstev. Poleg mnogih bolj ali manj učinkovitih ukrepov naj bi zmanjšanje nadurnega dela pri naših šoferjih tudi nekoliko pripomoglo k dobrim rezultatom v prizadevanju za čim smotrnejše gospodarjenje. Predvsem tistim, ki menijo, zaradi pomanjkanja materiala da je število nadur naših šoferjev preveliko, pa tudi vsem članom kolektiva, želimo v pričujočem članku posredovati nekaj pojasnil, ki naj bi natančno osvetlila najrazličnejše vzroke, ki voznikom naših motornih vozil ne dovoljujejo, da bi vse dolžnosti opravili v rednem delovnem času. Res je, da je število nadur v primerjavi z lanskim letom letos močno naraslo, za kar pa ni vzrok nesmotrno izkoriščanje časa, marveč moramo upoštevati dejstvo, da je v lanskem letu zakon tovornim motornim vozilom dovoljeval radius le 200 km. Zato so bila naša vozila neprimerno slabše izkoriščena, število ur, ki so jih vozniki prebili na vožnji pa je razumljivo bilo tudi manjše. Ob neizkoriščenih domačih vozilih smo si za relacije nad 200 km morali posluževati špedicijskih prevoznikov, kar pa prav gotovo ni bilo cenejše. Marsikdo, ki nima priložnosti bolje spoznati dela šoferja na terenu, morda meni, da se njihovo delovno opravilo omejuje zgolj na upravljanje motornega vozila, ki mu je zaupano. Obseg njihovih dolžnosti pa je mnogo večii, kot bi sodili na prvi pogled. Naj navedemo le nekaj primerov; Čakanje na carinah vzame pogosto mnogo več časa, kot bi ga mogli načrtovati vnaprej. Omenimo nai še primere, ko se naši dobavitelji glede prevzema kakega materiala dogovora ne držijo, kar zopet povzroči našim šoferjem dolge ure čakanja. V primeru da grozi zastoj v proizvodnji, mora šofer na pot ne glede na število ur, ki jih bo prebil na terenu izven rednega delovnega časa. Takih primerov pa je zaradi vse hujšega pomanjkanja materiala v zadnjem času vse več. Prav od vztrajnosti in prizadevnosti voznika je pogosto odvisno, ali bo material pri dobavitelju sploh dobil in ga pravočasno dostavil porabnikom v delovni organizaciji. Glede števila nadur je prav, da povemo tudi to, da ves čas, ki ga voznik prebije na terenu izven rednega delovnega časa. ni štet v nadure, marveč se število nadur odmerja glede na število prevoženih kilometrov. Naj navedemo primer; Eden od voznikov je v enem mesecu prebil izven rednega delovnega časa na terenu 103 ure od tega pa se mu jih v nadure šteje le 69, to so ure, ki jih šofer prebije za volanom po predpisani normi 40 km na uro. Primeri, ki smo jih navedli, predstavljajo le majhen izsek iz dokaj obsežnega in razgibanega delovnega področja šoferjev, zato je morda vprašljivo, ali smo z nekaj skromnimi pojasnili o vzrokih, po mnenju nekaterih, previsokega števila nadur, dosegli svoj namen. Kolikor nam to ne bi uspelo, se v primeru vsake nejasnosti lahko obrnete na oddelek av-toprometa in se v prijateljskem razgovoru s šoferji seznanite z njihovim delom. Tako boste lahko ugotovili, da ima kruh naših šoferjev dokaj trdo skorjo. Polde Filipič Zunanjost prodajalne v Metliki Kako ustvarjamo Kam s pripravniki Izobraževanje postaja vse pomembnejša kadrovska funkcija, vse pomembnejša prvina za nadaljnji razvoj združenega dela. Pripravništvo pomeni tudi pomemben del izobraževalnega procesa, zato smo se odločili spregovoriti nekoliko o pripravnikih v naši DO. Nova prodajalna v Metliki 27. oktobra smo odprli prvo prodajalno Alpine v Beli Krajini, v Metliki. V njej so zaposleni trije prodajalci, ki so bili pred tem že na praksi v prodajalni Novo mesto. Za prodajalno načrtujemo 4,5 milij. din prometa letno. Investicija za novo prodajalno ni velika, dela so potekala kratek čas, in sicer smo kupili in predelali lokal, v katerem je oila nekdaj prodajalna konfekcije. Otvoritvi prodajalne so prisostvovali ugledni predstavniki družbenopolitičnega življenja občine. Prodaja je že v prvih dneh presegla pričakovanja in kaže, da srno se z izbiro mesta nove prodajalne dobro odločili. Takoj po otvoritvi prodajalne so ljudje začeli množično kupovati naše čevlje, prvi kupec pa je dobil zastonj ženske .škornje. Torej, kljub temu, da Metlika ni velik kraj, računamo, da bo prodajalna delala uspešno. Novim sodelavcem želimo mnogo uspehov pri delu v našem kolektivu. M.C. Poleg mentorjev se z njimi Se posebej ukvarja organizator izobraževanja Eva Dolenc, ki je povedala, da imamo v Alpini trenutno 6 pripravnikov, 5 s končano srednjo šolo in enega absolventa visoke šole. Programe pripravniške prakse smo pripravili skupaj z mentorji, za 3 pripravnike — čevljarske tehnike pa sta pri izdelavi programa sodelovala še vodja TOZD Obutev Ziri in vodja tehničnega sektorja. Vsi trije čevljarski tehniki istočasno še študirajo ob delu. Zagotovljeno jim je obiskovanje predavanj ob petkih in sobotah. Kot organizator izobraževanja skrbi, da jim praksa poteka čim bolj po začrtani poti. Vendar pa na potek pripravništva močno vpliva, če pride do težav - pomanjkanja delavcev — v proizvodnji, takrat namreč pripravniki delajo to, kar je najbolj nujno. Uspeh pripravništva je odvisen: — od organizacije pripravništva — od mentorja — od samega pripravnika Na splošno so v naši republiki v zadnjem času težave glede zaposlovanja novih delavcev in tako s pripravniki pogosto sklepajo pogodbe za določen čas. Lahko torej ugotavljamo, da tudi v Alpini štipendija ne bo več garant zaposlitve. O urejenosti pripravniške prakse smo povprašali nekaj pripravnikov kot tudi njihove mentorje. Cveto Gruden dela v montaži: Plan pripravništva je razdeljen tako, da bom v 6-ih mesecih moral obdelati vse faze v montaži. Zanima pa me, zakaj ne bom prešel celega tozda. Mentor se pogosto zanima zame. Plana se držimo, vendar ko nekje pride do pomanjkanja delavcev, delam tam, kjer me najbolj rabijo. Vinko Podobnik je mentor Cvetu Grudnu in Bernardu Jesenku. Program sem razdelil po delovnih opravilih, pri čemer bosta na manj zahtevnih 2 dni, srednje zahtevnih 4 dni in bolj zahtevnih 8 dni. Plan je narejen za 6 mesecev. Veliko bolje pa bi bilo, če bi priprav- Notranjoet nove prodajalne v Metliki Cveto Gruden — spoznati delo v proizvodnji je nujno Kako ustvarjamo Vaso Koleno — čevljarski tehnik, bo najprej spoznal proizvodnjo nika Sla skozi celoten proizvodni proces TOZD, Se posebej zato, ker Se ne vemo, kje bosta po končanem pripravništvu delala. V program sem jima vključil tudi delo na kontroli, popravilu reklamacij in tudi zamenjavo mojstrov. Kontakte imamo vsak dan, ko jih razporedim, kam kdo gre. Zaenkrat delata dobro, domenjeni smo tudi za pisanje dnevnikov, seznanjena sta tudi z normami na posameznih fazah. Mislim, da bi se čas dela v montaži zanju dal skrčiti, če se bi izkazalo, da bi lahko za nekaj časa šla Se v druge oddelke. Ce bi ugotovila kakSno nepravilnost, ali da bi se dalo kaj bolje narediti, naj to seveda povesta. Tudi če jima kaj ni jasno, se bomo pogovorili. Vaeo Koleno opravlja pripravniško prakso v prikroje-valnici; S programom do sedaj nisem dobro seznanjen. Zaenkrat delam praktično ves čas isto, sekam isti material. Delo je enolično. Zelo rad pa bi tudi vedel, kako bo potekal moj promm prakse naprej. Mogoče bom šel v šivalnico. Lojze Poljaniek, mentor Vasu Kolencu; Imam narejen program, po katerem naj bi pripravnik približno 2 meseca delal v pri-krojevalnici in bo potem Sel v šivalnico. V programu sem poleg normiranega dela za stroji upošteval Se režijska dela, kot so priprava partij za sekanje, sekanje defektov, kontrola nasekanih delov,* kot tudi nadomeščanje mojstrov. Seveda pa plan pripravništva odpade, Ce manjka delavcev. Ce kaj ne bo vedel, lahko brez skrbi vpraša mene ali mojstre. Pripravniki — čevljarski tehniki imajo program iz- delan, kako ee bo uresničeval, pa je odvisno od normalnega poteka proizvodnje. Ce ne bo pomanjkanja delavoev, bo tudi program bolje izveden. 2al pa programi niso razdeljeni na 2 dela, kot bi morali biti. V prvem, ki traja 4 meseoe, bi se pripravnik moral na splošno seznaniti s TOZD, v drugem, ki traja dva meseca, pa delati tam, kjer bo tudi pozneje ostal. Ali smo sploh na osnovi plana proizvodnje ugotovili, kje bomo te kadre potrebovali? V finančno-računovodskem sektorju je Franci Mlinar mentor dvema pripravnicama — Heleni Kavčič in Jani Kavčič. »Program pripravništva za Heleno Kavčič je urejen tako, da bi spoznala DO kot celoto in se nato usmerila v svoje strokovno področje. Preko vseh oddelkov naj bi spoznala stvari, ki so pomembne za planiranje in analize. Jana Kavčič pa je dokončala ob delu ekonomsko srednjo šolo in program zanjo obsega samo strokovni del s področja knjigovodje osnovnih sredstev. Helena Kavčič: Program je izredno sestavljen in če bi se ga držali, bi imela kaj od tega. Pol leta je program potekal Se kar normalno, v računovodstvu pa so me za 5 mesecev porabili za nadomeščanje delavke, ki je šla na porodniški dopust. Delo je narekovalo, da se strokovno nisem mogla več izpopolnjevati. Zato bo v zvezi s strokovnim izpitom zelo težko, saj mi je šele oktobra pripravništvo spet začelo teči nekako po programu, vmes pa je 5 zamujenih mesecev. Sedaj se bom poizkušala pospešeno pripravljati na strokovni izpit. Franci Mlinar: Zdi se mi, da je preveč skrbi za pripravnika prepuščeno mentorjem. Organizator izobraževanja bi moral še bolj skrbeti za potek programa pripravnikov. Jana Kavčič; Prej sem delala v RCA, ob delu sem dokončala ekonomsko srednjo šolo in sedaj sem pripravnica v finančno-raču-novodskem sektorju. Delam isto, kot bom delala po končani pripravniški praksi, ki naj bi trajala 3—4 mesece. Potem pa sledi strokovni izpit. Program bo mogoče skrajšati zato, ker sem že nekaj časa v Alpini in DO poznam. Pišem dnevnik, ki ga oddajam organizatorju izobraževanja. Helena Kavčič: Avtomatsko si kot pripravnik prikrajšan, če ni program dobro izpeljan in se to stalno drži pečat, da nič ne znaš. Pravijo, da je veliko odvisno od človeka samega, a v takšni situaciji, se kaj drugega ni dalo narediti. Dobro pa bi bilo, če bi pripravnika, ko pride v DO, povprašali, kaj ga zanima. Nihče npr. ne ve, da sem na 1. stopnji študija na ekonomski fakulteti diplomirala računalniško smer. Moje ambicije recimo nikoli niso bile, da bi delala v finančnem sektorju. Mišo CEPLAK Jana Kavčič — pripravnica v finančni službi Povpratajmo se ob koncu, ali bi se dalo v Alpini v odnosu do pripravnikov kaj izboljšati, jih bolje uporabiti in usposobiti tam, za kamor so usposobljeni. Za to smo jih navsezadnje tudi štipendirali. Gospodarska situacija se zaostruje, težimo za zmanjševanjem administracije oz. ljudi, ki opravljajo administrativna dela. Premislimo že sedaj, kako bomo vključili v delo naše štipendiste, trenutno jih imamo 56 na poklicnih šolah, 22 na srednjih, 4 na višjih in 6 na visokih šolah. Helena Kavčič je pripravnica v finančni službi V ^CfUSU/t^ razgovor za urednikovo mizo — razgovor RAZGOVOR ZA UREDNIKOVO MIZO NA TEMO VOLITVE V razgovoru 8o sodelovali: Ivan Capuder — predsednik krajevnega sveta ZK, Bogdan Erznoinik — predsednik lO KK SZDL, Vinko Markelj — predsednik sveta KS in Janez Kosmač — predsednik OO sindikata DO Kladivar. Razgovor sta vodila Nejko Podobnik in Srečo Erznožnik, zapiske pa pripravil Mišo Čeplak. Kako ocenjujete dosedanje politične priprave na volitve? Katere akcije so po vašem uspele, katere manj? Kako so se v delo vključili vaški odbori, kako društva in drugi? Bogdan Erznožnik; V fazi priprav na volitve je KK najprej imenovala koordinacijsko komisijo za kadrovska vprašanja in volitve, ki je pregWala vse aktivnosti okrog priprav na volitve. Za nami je prva faza — evidentiranje kandidatov. Evidentiranih je bilo precej delegatov, razveseljivo je, da je med njimi večji odstotek mladih delavcev, žensk, kot tudi ljudi z visoko in viSjo izobrazbo. Tako lahko rečemo, da je evidentiranje potekalo uspefino. Pri evidentiranju pa ni sodelovala samo kadrovska komisija, ampak so odločilno vlogo odigrali tudi vaški odbori. Na sejah vaških odborov je bilo izvedeno osnovno evidentiranje, sledili pa so zbori občanov. Se preden smo načrtovali zbore, smo se pogovarjali, kako bi jih popestrili in tako smo na dnevni red poleg evidentiranja dodali še realizacijo plana KS. Zbori so bili kljub temu slabo obiskani, predvsem pa je manjkalo mladih. To je ena od akcij, ki nam ni uspela. Društva so se vključevala v seje vaških odborov. Nejko Podobnik: Smo sredi političnih priprav na volitve. Ali so bile izpeljane že kakšne konkretne akcije, kako odpraviti pokazane slabosti, npr. pri delu zborov? Bogdan Erznožnik: Konkretnih akcij še ni bilo. Na predsedstvu srno ocenili potek in rezultate evidentiranja in pripravili koncept dela v prihodnjem obdobju. Ugotoviti bo potrebno, katera področja krajane zanimajo, jih privabljajo. Dosti smo doslej naredili okrog same organiziranosti SZDL. Teža dela in sodelovanje bi Se naprej morala biti v vaških odborih. V naslednjem obdobju bo težišče dela na samoupravnem in delegatskem sistemu, stabilizaciji, planskih ciljih, usmerjenem izobraževanju. Z vaškimi odbori je pokrito celotno področje KS. VO Stara vas pa je precej velik in težko pokriva vse področje, zato je ena od možnih variant, da bi posamezni člani vaških odborov pokrivali določeno sosesko. Ugotovili smo. da so vaški odbori zelo pomembne oblike in da jih je treba Se utrditi. 2. Kaj menite o kadrovski urejenosti na 2irov-skem, da bi dobro zaživel delegatski sistem v kraju in v občini, da bi kvalitetno delali razni izvršilni organi v kraju, da bi dosegli ustvarjalno povezanost združenega dela s problematiko v kraju? Vinko Markelj; Okrog kadrovske urejenosti je bilo že veliko povedanega, a le v določenih obdobjih. Ko imamo evidentiranje, posvečamo temu veliko pozornosti in mislimo, da je s tem že vse urejeno. Vendar pa bi na kadrovanju morali stalno delati, stalno bi to moralo- biti prisotno pri delu samoupravnih organov in DPO. Ko delegate izvolimo, mislimo, da smo vse naredili in da bo delegatski sistem zaživel in za 4 leta na to pozabimo. Toda evidentiranje, kandidiranje, izbor je le uvod, šele črka A. Šele potem se mora pričeti pravo delo. Delegatu je treba najprej povedati, kakšne so njegove naloge. Njegova dolžnost ni le iti na sejo in biti tiho. Leta 1974 smo kritizirali odbomiški sistem, toda tudi delegati se ne vračajo v bazo. V prašanje, kolikokrat se je že zgodilo, da je delegacija šla po mišljenje v bazo. Rečemo samo, da delegat ni aktiven. Vprašati pa se moramo, zakaj ni aktiven, zakaj ne gre na sejo. Vprašajmo ga, zakaj! Mi smo baza, v delegaciji pa moramo imeti najbolj sposobnega človeka na tistem področju. Važno pa je, ali mu pomagamo ali ne. V naslednjem obdobju bi morali narediti rokovnik, kako te pomanjkljivosti odpraviti. Nejko Podobnik; Kakšna je vaša ocena dela organov krajevne samouprave? Vinko Markelj: Krajevna samouprava je zelo razvejana in lahko rečem, da smo dosegli določen napredek v organiziranju samouprave. Važno je dvoje: Najprej kje, o čem odločaš, npr. na zborih občanov odločamo o planu krajevne skupnosti. Drugo pa je odločanje o izvrševanju, o tem pa odločajo izvršilni organi. Tako npr., ko neko stvar sprejemamo, je naloga izvršilnih organov, da odločijo kako to izviiiti — npr. kako izvršiti plan KS. Na področju krajevne samouprave je vsekakor napredek v večji samostojnosti komisij, ki pa tudi bolje delajo, tako da se neka stvar ne konča le pri nekaj ljudeh. Tudi usklajenost pri akcijah je zadovoljiva. Nejko Podobnik: Kakšno pa je sodelovanje med združenim delom in krajevno skupnostjo? Vinko Markelj; Združeno delo je prišlo do spoznanja, da ni le tovarna, da je nekje Se krajevna skupnost, da imajo npr. v njej vsi delavci skupne probleme. Ce so skupne dejavnosti dobro organizirane, je to dobro tudi za združeno delo. Združeno delo ima velik posluh za delo v krajevni skupnosti, ta ocena velja praktično za vse žirovske delovne organizacije. Nejko Podobnik: Ali gre pri vseh DO za doslednost pri izvajanju sprejetih obveznosti? Vinko Markelj: Lahko bi govorili o dveh stvareh: o izpolnjevanju že sprejetih ob- vez, drugo je pa, da je iz DO premalo pobud za dodatne akcije, sodelovanje. Vsi se moramo zavedati, da je za delovne organizacije bistveno, kako je urejeno tudi v krajevni skupnosti. Zavedati se moramo, da so družbena sredstva last vseh nas in da jih moramo pametno razporediti. Združeno delo je po zakonu dolžno, da nameni določena sredstva za razvoj dejavnosti zunaj DO. Za ostala sredstva pa pride v pošte v dogovarjanje. V bazi dogovarjanja je potrebno vse poslušati, upoštevati predloge — gre za demokratično dogovarjanje. Ko pa se o nečem dogovorimo, je to treba izvršiti. V fazi izvrševanja dogovarjanje ne pride več v poštev. Nejko Podobnik: Lahko bi tniili, da je vse odvisno od ljudi, od delegatov. Ali bomo lahko z evidentiranimi delegati dosegli to, kar želimo. Vinko Markelj: Po strukturi izobrazbe imamo ugodno evidentiranje, tudi po področjih. Največ evidentiranih je za delo v SZDL, kar je zelo dobro, saj če ho delo tam teklo dobro, bo tudi drugje potreba. Dosti je tudi delegatov za krajevno samoupravo, kot tudi za zbor ZD. Dobro so zastopani tudi mladi in ženske. Leta 1978 je bilo v krajevni samoupravi le 11 mladih (od skupno 140 delegatov), sedaj jih je 24 ^ (66 od 274 vseh evidentiranih) — mladih do 25 let. Tudi žensk je 24%. Kvalificiranih delavcev je 43%, z višjo izobrazbo 8,4%, z visoko 8% in s srednjo 22%. Bistvena bo pa potem sestava kandidatnih list, ko bo potrebno kandidirati tiste, ki )im je samoupravni sistem pri arcu. Nasploh mislim, da je delegatski sistem ljudem pri srcu. Analizirati pa je potrebno, kakšne so težave delegatov. Ali so težave z gradivom, ki ga je veliko in je težko razumljivo? Razmišljati bomo morali o tem, kako v kraju povezovati posamezne delegacije — predvsem sorodne delegacije v kraju in združenem delu. Doživeli smo, da so bili delegati KS včasih različnega mnenja o določeni stvari oz. so zastopali na občinski ravni različna stališča. Ko prispe gradivo, bi se vse delegacije morale vse-sti skupaj in izdelati »kupen program dela. Nekoga bomo zadolžili, da bo razložil gradivo in potem bomo lahko enotno nastopali. Potrebna je večja sinhronizacija v KS, saj je v razgovor za urednikovo mizo — razgovor skupščini povsem drugače, če ee delegati iz kraja podpirajo med seboj. Prav tako pa bi se informacije z zasedanja občinske skupščine morale vračati nazaj v delegatsko bazo. V 2ireh imamo prednost, ker imamo radio, vendar se ga premalo poslužujemo. 3. Sindikat je nosilec akcije v delovnih organizacijah. Kakšne težave ste imeli pri tem doslej? Ali evidentiranje in druge akcije tečejo po začrtanem planu? Kako upoštevati strukturo zaposlenih? Janez Kosmač: Sindikat je v Kladivarju nosilec evidentiranja. Ustanovili smo posebno komisijo za to in pazili, da smo pri evidentiranju zajeli vse strukture. Težav pri evidentiranju ni, treba pa je razporediti pravega človeka na pravo mesto. Težave pa nastopijo pozneje pri sestavi volilnih imenikov. Pri evidentiranju smo imeli v vidu delegacije SIS, krajevno samoupravo in samoupravljanje znotraj DO. Za vsa ta področja je treba evidentirati ljudi, ki se za to zanimajo. V komisijo smo določili predstavnike vseh družbenopolitičnih organizacij in samouprave, da bi tako res lahko določili prave delegate. Nejko Podobnik: Tudi v Alpini imamo koordinacijski odbor pri konferenci sindikata Alpina, v katerem so zastopane vse družbenopolitične organizacije. Predlagali smo osnovnim organizacijam sindikata, da v svojem krogu evidentirajo kandidate. Evidentiranje je izhajalo predvsem iz koordinacijskega odbora, ki je na pol evidentiral kandidate. O njih so razpravljali izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata, ki so tudi določili, kdo je za kam primeren. Lotili smo se nekoliko forumskega načina evidentiranja, vpraSanje pa je, če hi dosegli boljše rezultate. Lahko rečemo, da so rezultati dobri, pot pa ni bila najboljša. Janez Kosmač: Kadrovanje je ena osnovnih, najbolj pomembnih področij. Ce bi komisije za kadrovanje delale stalno, spremljala delegate, bi tudi lažje evidentirali. Vinko Markelj: Ce hi komisija stalno delala, evidentiranje sploh ne bi bilo potrebno, lahko bi prešli kar na kandidiranje. 4. Kako poteka usklajevanje te akcije v občinskem prostoru? Kako ocenjujete doslednost akcije? Kakšno vlogo imajo pri tem osnovne organizacije ZK? Ivan Capuder: Faza evidentiranja je bila prvič dobro pripravljena, celo računalniško obdelana. Naredili smo dober plan od evidentiranja do volitev. Evidentiranje je teklo v redu, tudi kadrovska struktura je dobra. Čaka pa nas glavna akcija — koordinacija. Evidentirane kadre bo treba pregledati, jih pravilno usmeriti v delegacije. Tu bo veliko dela. Odločiti se bo treba, kako porazdeliti kandidate — če je na primer nekdo evidentiran na več mestih. Priprava predlogov bo morala potekati v ožjem krogu in na zbor priti z izdelanimi predlogi. Vloga osnovnih organizacij ZK v fazi evidentiranja ni bila velika, to je naloga SZDL in sindikata. Zveza komunistov se mora bolj vključiti sedaj, v fazi kandidiranja, da damo pravega človeka na pravo mesto. 6. Kaj predlagate za bodoče? Vinko Markelj: Na osnovi evidentiranja sedaj sledi usklajevanje. Najprej bo moral biti skupen sestanek vseh, ki so delali pri evidentiranju, ugotoviti, kdo je večkrat evidentiran in ga razporediti tja, kjer menijo, da je najbolj potreben in da lahko največ koristi. Ivan Cepuder: Pri podpisovanju evidentnih list bodo tisti, ki bodo to podpisovali, imeli veliko odgovornost. Mislim, da člani ZK teh zadolžitev ne hi smeli odkloniti, če le ne bi imeli res posebnih razlogov. Tu bo največja težava v zvezi z volitvami. Janez Koemač: Glede nadaljnjega dela v Kladivarju ugotavljamo, da samoupravni organi dobro delajo. V preteklem obdobju smo pri sindikatu oblikovali sindikalne skupine in za .samuprav-ne organe evidentirali po teh samoupravnih skupinah. V krajevni skupnosti je samouprava v zadnjem času dobro zaživela. Pri delegacijah SIS pa se pojavlja nezain-teresiranost. Ni tudi povezave med delegacijami SIS in KS. Tu bo potrebno nekaj ukreni- ti, npr. uvesti skupno zasedanje delegacij. Ivan Capuder; Ze pred evidentiranjem smo rekli, da ne bomo Sli na maksimum članov delegacij. Cim bolj bo potrebno ustvariti krog zainteresiranih delegatov. Seveda pa brez ustreznega programa ne bo Slo. Delegacije dobijo premalo gradiva in pogosto Se prepozno. Za uspešno delo delegacij je torej potrebna zainteresiranost ljudi, ustrezen program dela in večja organiziranost. Vinko Markelj: Se enkrat poudarjam, da mora biti kadrovanje stalno. Z delegati se moramo v enostavnih besedah pomeniti, kaj je njihova dolžnost — priti t. gradivom pred krajane in po sprejemu spet obvestiti krajane. V kraju bi lahko zadolžili nekoga, da bi delal na povezovanju delegatskega sistema — ta človek ne bi bil profesionalec, posvetil pa se bi utrjevanju delegatske baze. Zaključek: Ali smo z razgovorom dosegli to, kar smo želeli — vzpodbuditi krajane, da se vključijo v proces priprav na volitve in dati dovolj napotkov tistim, ki bodo akcijo nadaljevali, nakazati način dela delegatov — to ocenite sami. Ta razgovor naj predstavlja vzpodbudo za naprej in sedaj moramo pogumno na delo. Ekonomski izrazi Carina — vrsta posrednega davka, ki ga je treba plačati, ko blago prestopi državno mejo. Višiha carine je določena s carinsko stopnjo. Vloga carin more biti: fiskalna, ekonomska, zaščitna in socialno-politična. Po izvoru morejo biti carine: izvozne, uvozne, tranzitne ali prehodne. Po veljavnih carinskih predpisih razlikujemo naslednje carine: Dopolnilne carine — če je cena blaga, ki ga uvažamo, nižja od normalne cene, se zaračuna dopolnilna carina v znesku za razliko med normalno in nižjo uvozno ceno. Kompenzatorne carine — če uvažamo blagu, za katero je v državi izvora ali izvoza priznana subvencija, se zaračuna kompenzatorna carina do zneska subvencije. Preferencialne carine — se uporabljajo za uvoz blaga iz držav v razvoju, če je vrednost uvoženega blaga z industrijsko obdelavo v državi v razvoju povečana za 50%. Sezonske carine — za kmetijske pridelke, če domača kmetijska proizvodnja ne zagotavlja stabilnosti. Osnovna sredstva — tisti del poslovnih sredstev OZD, ki imajo življenjsko dobo daljšo od leta dni. Se v procesu proizvodnje trosijo le delno. Njih iztrošeno vrednost prenašamo na proizvode v obliki amortizacije ali odpisov osnovnih sredstev. Osnovna sredstva moramo popolno izkoriščati. Nepopolno izkoriščanje osnovnih sredstev ima za posledico nižjo storilnost dela in višje proizvodne stroške. Zato v OZD izračunavamo intenzivnost izkoriščanja osnovnih sredstev. Primerjamo letno realizacijo z vrednostjo osnovnih sredstev in količnik nam pove, kolikokrat se vrednost osnovnih sredstev prelije skozi ustvarjeno blago v enem letu. Važno je da vemo # Važno je da vemo • Važno je da vemo Irma Dolenec, referent za delbvna razmerja V oktobru je sklenilo delovno razmerje 11 novih delavcev, z delom pa so prenehali 3 delavci. Delovno razmerje v TOZD Prodaja Ziri so nastopili Vera Paradiž v prodajalni Ljubljana V, Aleksandra Žnidarčič v prodajalni Nova Gorica, Vesna Meznarić v prodajalni Koprivnica, Nada Grdiša v prodajalni Slavonska Poiega, Branko MUller, Mileva Petric in Nežka Bezek v novo odprti prodajalni v Metliki. V TOZD Obutev Gorenja vas je nastopila delovno razmerje Silvestra Bogataj, v Delovni skupnosti skupnih služb sta nastopila delovno razmerje pripravnik Vaso Kolenc in Matjaž PoljanAek v kuhinji. Iz JLA se je vrnil Marko Andrijančić, ki je nastopil delovno razmerje v TOZD Obutev 2iri. Delovno razmerje so prekinili v TOZD Obutev 2iri Branko Benedik na podlagi disciplinskega ukrepa, Milena Muni-tić iz TOZD Prodaja 2iri — prodajalna Split in Kemal Huskić iz TOZD Plastika 2iri. oh vstopu na novo življenjsko pot sodelavcem Cvetki Puc iz obrata Col — TOZD Obutev Žiri, Jolandi Kokot iz prodajalne Maribor in Azriji Pivić iz prodajalne Zenica — TOZD Prodaja Žiri iskreno čestitamo in želimo veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v zakonu! Gasilski dom kmalu Žirovski občasnik Dela pri novem gaeilakem domu na Dobra če vi gredo h koncu. Ta velika pridobitev za vse Žiri bo predvidoma predana namenu spomladi 2e lansko leto ob tem času, ko je izšla prva številka Zirov-skega občasnika, me je urednik časopisa Delo življenje zaprosil, naj predstavim novi časopis. Takrat sem lahko zapisal le nekaj splošnih, nekoliko negotovih in mogoče celo preveč ambicioznih programskih teienj. Zdaj, po izidu tretje številke, so se mnogi problemi г izdajanjem in urejanjem časopisa že toliko uredili, da jih je mogoče bolj jasno opredeliti. To je razvidno tudi iz zadnje številke same, ki je že nekaj časa v rokah bralcev, med katerimi je naletela na ugoden odmev. Naklada je v celoti razprodana. Kot urednik ne želim ocenjevati, ali smo v prizadevanjih, da bi izdajali dober časopis, uspeli ali ne. Sodbo o tem bodo s časom izrekli drugi. — Rad pa bi izrabil to priliko za oris nekaterih še neizkoriščenih možnosti in nekaterih vprašanj, ki se nerešena zastavljajo na poti nadaljnjega izhajanja. Prvi del našega časopisa je namenjen aktualnim vprašanjem. Mi seveda ne moremo sproti poročati o vseh. Na Zi-rovskem to nalogo že nekaj časa dobro opravljata časopis, ki ga imate v rokah, in Radio Žiri. Mi se bomo lotevali aktualnih vprašanj le, kolikor jih bomo zmožni znanstveno opredeliti, umetniško predstaviti ali pa zgodovinsko osvetliti. Veliko literarnih zapisov in likovnih upodobitev že čaka na vrsto za objavo v osrednjem delu. Zavedamo pa se, da bomo uspeli samo, če bomo znali angažirati zdaj in tu živeče literate in likovnike za posebej nam namenjeno produkcijo. Mnogi se čudijo, koliko pozabljenega zgodovinskega blaga smo že prinesli na svetlo. Običajna je trditev, da so žirovski zgodovinski dokumenti uničeni in za zmeraj izgubljeni. To je res, vendar smo prepričani, da ne povsem — in ravno to želimo dokazati z objavami v tretjem delu Žirov-skega občasnika. Ker ne bi rad preveč ponavljal, naj izpostavim samo še tisto temeljno vprašanje, na katerega bomo morali skupno odgovoriti ali pa umolkniti. To je vprašanje, kako zagotoviti stalne vire financiranja in tako omogočiti redno izhajanje. Žirovski občasnik je stabilizacijski časopis. Tiska se v najcenejši, ciklostilni tehniki, a oblečen je lepo in sodobno. Pa ne na račun uvožene pameti in materialov temveč po zaslugi domače ustvarjalnosti. Gre za veliko zmožnost domačih likovnih ustvarjalcev in za velike ugodnosti pri tisku ovitka in likovnih prilog, ki nam jih nudi delovna organizacija Etiketa. 'i. f', i -e* Tiskarski stroški so zaradi majhne naklade vseeno visoki, dohodki pa nizki. Izkupiček od prodaje je majhen, dotacije iz virov z občinske ravni so skromne, na izdatne oglase delovnih organizacij se ni mogoče zanesti. Zavedati se moramo, da gre za lokalni časopis, ki ga bomo zmogli izdajati le, če bomo sami, v krajevnem merilu, zagotovili večji del potrebnih sredstev. Zdaj je čas, da predstavniki organizacij združenega dela v naši krajevni skupnosti povedo, kaj mislijo o tem. Prizadevali si bomo, da pride Žirovski občasnik kmalu spet na svetlo ter prinese novih odgovorov na kulturna in družboslovna vprašanja na Zirovskem. Miha NAGLIC Mariji Bogataj Pred nedavnim nas je presenetila vest, da je za vedno odšla od nas naša upokojenka Marija Bogataj. Vsa leta je delala v šivalnici, bila je visoko-kvalificirana prešivalka in je dolgo časa vodila oddelek šivalnice, dokler ni leta 1973 odšla v pokoj. Nekdanjo sodelavko bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Od tu in tam Od tu in tam Od tu in tam Vlak Bratstva in enotnosti v Srbiji Občani, mladina in pionirji Mladenovca in Smederevske Palanke so nam priredili prisrčen sprejem. Čeprav je vlak bratstva in enotnosti vozil skozi mnoge železniške postaje, se je ustavil samo na določenih, tako da so nas morali gostitelji prepeljati naprej z avtobusi. Tako smo morali izstopiti na železniški postaji Mladenovac za to in sosednje občine. Morje domačinov nas je prisrčno pozdravilo in nam zaželelo dobrodošlico. Pričakala nas je tudi mladina in pionirji v svojih živopisanih oblekah in rdečih rutah. Folklorna skupina pa nam je zaplesala šumadinske plese. Pozdravljanja in vzkli-kanja ni bilo ne konca ne kraja. To so nepozabni trenutki snidenja s prijateljskim srbskim narodom. Se celih 25 km smo potrebovali z avtobusom do Smederevske Palanke. Na vsej poti so nam dvigali roke v pozdrav. Pred stavbo občinske skupščine smo bili spet deležni prisrčnega sprejema ob snidenju z domačini. Objemanja in poljubo-vanja ni bilo ne konca ne kraja. Folklorna skupina kulturno umetniškega društva »Abram Avramovič« iz Palanke pa nam je zaplesala šu-madinska kola. Po zunanjem sprejemu so nam priredili v dvorani občinske skupščine še uradni sprejem, kjer nam je zaželel dobrodošlico predsednik občinske skupščine Smederevske Palanke. Vodja škofjeloške občinske delegacije Ferdo Tolar pa se mu je v imenu pobratene občine Skof-ja Loka zahvalil za sprejem. Zatem pa so nas gostitelji |)eljali na svoje domove. Ce se pri tem zamislim, pred štiridesetimi leti, ko so nas nemški spremljevalci odložili na železniški postaji v Sme-derevski Palanki, ni bilo takega zanosa in ponosa, kot kasneje v vlakih bratstva in enotnosti. Takrat ni bilo hrane v izobilju. Okupator je od kmetov zahteval obvezno oddajo hrane za svojo preskrbo. Kaj naj ostane za ostalo domače prebivalstvo, ni bilo važno. Gostitelji so nam nudili stanovanje, začasno smo imeli skupno hrano v kletnih prostorih gimnazije, kasneje pa si je moral vsak delovno sposoben pomagati sam. Občina je še naprej pomagala s hrano nesposobnim za delo. Ker so v mestu »držali red in mir« Nemci, so se vanj zatekali, čeprav neradi, tudi prebivalci iz bližnjih vasi, ki so si poizkušali rešiti glavo, saj so v vaseh gospodarile vsakovrstne oborožene skupine, kot so ijotičevci, nedičevci, četniki drugje pa tudi vlasovci in Bolgari. Le za Zide in komuniste ni bilo prostora. S tem prilivom pa se je število prebivalstva v mestu podvojilo in je naraslo od 4.000 ljudi na okoli 8.000. Za prehrano so bile dvojne cene. Za redne normirane cene se je dobilo le malenkost živil, ali pa večinoma sploh ne, na črni borzi pa so bila živila vsaj petkrat dražja. Tako so mnogi pregnanci dobesedno stradali, starejši ljudje pa tudi hirali in umirali. Učitelji so dobili od države minimalno podporo, da so imeli za skromno preživljanje, drugi pa smo morali poprijeti za vsakršno delo, če smo hoteli preživeti. Meščani so nam sicer skušali pomagati, toda tudi za njih so bile vojne razmere težke. Res je, da so nas imeli na stanovanju, toda za vsakdanji kos kruha so w tudi oni borili. Res je, da je bratski srbski narod izredno gostoljuben, t(xia imeti v mestu tolikšno število beguncev, je izredno težko. Takoj po osvoboditvi je seveda ta gostoljubnost v svobodi prišla bolj do izraza, ko so se begunci začeli vračati domov. Po vrnitvi v Slovenijo pa so se te prijateljske vezi še nadaljevale, dokler ni prišlo do medsebojnih obiskov in vlaka bratstva in enotnosti, ki trajno zbližuje oba naroda v bratski socialistični Jugoslaviji. Bratsko sc^elovanje pobratenih občin Skofja Loka in Smederevska Palanka je že rodilo dobre sadove. Razen sodelovanja na kulturno umetniškem področju je prišlo tudi do gospodarskega sodelovanja in združevanja sredstev v industriji in gospodarstvu. Tako so s pomočjo Alpetu-rovega obrata Obnova av-toplaičev podoben obrat ustanovili tudi v Palanki po sistemu ameriške licence Bandag. Drugi obrat takega sodelovanja je podjetje CTPLAS, ki proizvaja izdelke iz plastike, kot so vrečke za živila, razne folije in podobno. Tretje podjetje, ki smo ga obiskali in je plod tega prijateljskega sodelovanja, je obrat tozda Iskra Reteče v Palanki, ki so ga zgradili v rekordnem času 6 mesecev in so ga slovesno odprli 9. oktobra 1980. Investicijska sredstva za ta obrat so združile Kmetijska zadruga Azanja in druge delovne organizacije iz občine Palanka, stroje in tehnično dokumentacijo pa je prispeval matični TOZD iz Reteč pri Skofji Loki. TOZD Iskra iz Reteč je izločil iz svojega proizvodnega programa nekatere izdelke in jih prepustil obratu v Azanji. Tako bodo lahko druge artikle izdelovali v večjih serijah. Tako zdaj v Azanji izdelujejo električne ventilatorske peči (kalbriferje), mlinčke za kavo, sušilce za lase, kodralnik fi-garo. Trenutno delajo še samo na eno izmeno. Ko se bo delovni kolektiv dodobra usposobil nameravajo zgraditi še dve proizvodni hali, ker je delovne sile v tej veliki vasi, ki z okolico šteje čez 10.000 ljudi, dovolj. V bližini Beograda, ali morda celo v bližini A zanje, na- merava združeno podjetje Iskra Kranj v bližnji, prihodnosti graditi centralno skladišče za vse Iskrine proizvode za področje socialistične republike Srbije. S tem naj bi se izdelki Iskre približali kupcu na tem koncu naše drtave. Na koncu bi Se omenil, da dela v Smederevski Palanki v sklopu delovne organizacije »GOŠA« tudi institut za varjenje v praksi, ki sodeluje z drugimi delovnimi organizacijami v panogi varjenja in spajanja kovinskih konstrukcij in drugih kovinskih izdelkov. Ivan Reven Udeleženci odprave na Daulagiri so se nam oglasili Taborišče odprave Daulagiri na pristopnem pohodu v vasi Naudanda Odprava Planinske zveze Slovenije je danes, 26. septembra, zaključila s postavljanjem baznega taborišča, ki nosi ime vaše delovne oe-ganizacije »ALPINA«. Ob tej priliki odhaja na pot tudi tekač — poštar, ki odnaša v domovino tudi pozdrave vsem delavcem Alpine, ki je slovensko odpravo v južno steno Daulagi-rija opremila z obutvijo. MtCH ALPIUARJP'h'' foS/UAHo člAKj/ оЂГ'ЛА\/е 1)Аосл^//?( ToihtxAve ш .!г ги^1'4' -icjruc, /"/?/ (vr f-1 ?4 ?HlSflCK'(= fo/~toc J, \ "4" \ еД-' Od tu in tam • Od tu in tam • Od tu in tam i] Lahkoten pomenek o pomembnih zadevah, hi lahko ocenili srečanje г našim rojakom Dragova-nom Justinom, pomočnikom direktorja Intereuro-pe, TOZD Transport. Lahkoten zato, ker je sogovornik mirno in logično razglabljal o največjih problemih sodobne organizacije, ki se ji posveča že dalj časa. Po poklicu je namreč diplomirani organizator dela in je, preden je pred petimi leti prišel v Inter-europo, i