Poštnina plaCana v gotovini POSTNI PREDAL 284 — TEKOČI RAČUN 604-90321-4 GLASILO SINDI KATOV SLOVENIJE LETNIK X. ŠTEV. 27 (326) Ljubl jana, 39. junija 1951 IZVOD 6 din SKLEPI XIV. PT.jgrcillVf 50-Ietnica tovarne »SATURNUS CENTRALNEGA ODBORA ZSJ Ko je XIV. plenum Centralnega odbora proučil naloge sindikatov za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delovnih ljudi, u g o t a vi j at V procesu socialistične graditve naše države smo dosegli vrsto pridobitev, ki so bistveno vplivale na izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev in uslužbencev, kakor so: napredno socialno zavarovanje, plačani letni oddih, brezplačna zdravstvena zaščita, vsem pristopno strokovno šolanje itd. Vse to je znatno vplivalo na dvig življenjskega standarda in je direkten uspeh plodnih naporov delovnih ljudi naše države, pravilne politike Partije in vlade ter doprinos sindikatov. Toda ti napori za dvig življenjskega standarda so naleteli na ovire, ki so jih povzročili: zaostritev mednarodne situacije in porast cen na svetovnem tržišču, gospodarski in politični pritisk Sovjetske zveze in njenih satelitov na našo državo, potreba za krepitev obrambne sposobnosti naše socialistične domovine in velika suša v preteklem letu. Odtod so izvirale težave, ki so se do neke mere odražale v znižanju življenjske ravni v preteklem in v začetku tega leta. Z graditvijo težke industrije in z obsežno kapitalno izgradnjo, z rekonstrukcijo ter napredkom poljedelstva in delovnega zadružništva, kakor tudi s splošno socialistično preobrazbo naše države, se ustvarjajo predpogoji, da se naša država pretvori v naprednejšo, tehnično in industrijsko razvito deželo in so tako dani vsi izgledi za bodoče izboljšanje življenjske ravni naših delovnih ljudi. Čeprav je potemtakem izboljšanje življenjske ravni odvisno od celotne gospodarske graditve, obstoje kljub temu v današnjih pogojih na podlagi sedanjih gospodarskih kapacitet in v okviru zakonitih predpisov in ukrepov možnosti, da se gospodarski in socialni življenjski pogoji izboljšajo ter da se veliko nerešenih vprašanj hitreje in uspešneje rešuje z večjim trudom in vztrajno skrbjo ljudske oblasti, delavskih organov upravljanja in sindikatov. Od osvoboditve do danes so sindikati dosledno izpolnjevali načela politične, kulturne in gospodarske aktivizacije delavskega razreda ter načela neposrednega izboljšanja njegovih delovnih pogojev in življenjske ravni. Toda v tem času so se dogajali številni primeri malomarnega odnosa višjih in nižjih sindikalnih organov do življenjskih potreb delavskega razreda ter večkrat tudi primeri oportunističnih odnosov do zahtev delavcev. Sindikalni funkcionarji delavcem niso dovolj pojasnjevali kočljivih vprašanj, bili so premalo odločni do birokratskih pojavov posameznih gospodarskih in državnih organov. Niso bili tudi redki primeri, da so sindikalni voditelji in aktivisti prikrivali pomanjkljivosti in nepravilne ukrepe vodstev gospodarskega in državnega aparata. S tem, ko so upravo podjetij prevzeli neposredni proizvajalci, Je delo sindikatov postalo še bolj enostransko, skrb za materialne potrebe delavcev in uslužbencev pa še bolj zapostavljena. Številne sindikalne organizacije niso razumele, da morajo sindikati še vnaprej sodelovati pri reševanju vseh teh vprašanj, organizirati množično kontrolo nad njihovim izvrševanjem, razviti večjo iniciativo in neposredno sodelovati pri izvajanju vseh ukrepov, da se zadovoljijo materialne, gospodarske, socialne in kulturne potrebe delovnih ljudi. Z zanemarjanjem teh vprašanj so se posamezne sindikalne organizacije in sindikalna vodstva odtujila članstvu in zato niso uživala ugleda in avtoritete med delavci in uslužbenci. Take sindikalne organizacije so pozabljale, da lahko zaščitna funkcija sindikatov slabi samo toliko, kolikor izginja potreba po aktivnosti sindikatov pri reševanju konkretnih gospodarskih in socialnih vprašanj delavcev in uslužbencev zaradi tega, ker so reševanje teh vprašanj prevzeli delavski organi upravljanja in ker se je na splošno izboljšala življenjska raven. Na podlagi teh ugotovitev določa XTV, plenarni sestanek Centralnega odbora ZSJ te-le naloge: 1. Sindikati morajo v korist vsakega posameznega delovnega človeka in socialistične graditve naše države kot celote skrbeti za življenjske, delovne in kulturne potrebe delavcev; vzporedno z izvrševanjem svojih osnovnih nalog na področju kulturne in politične vzgoje delavcev in gospodarske aktivi-zacije delovnih ljudi ne smejo niti najmanj zapostavljati skrbi za njihove življenjske potrebe. Sindikalna vodstva morajo kot celota pregledati vsa ta vprašanja in zagotoviti delavcem in uslužbencem, da na sestankih in javnih zborovanjih svobodno in vsestransko razpravljajo o vseh tistih ukrepih, od katerih so odvisni njihovi življenjski in delovni pogoji. Hkrati morajo sindikalne organizacije poživiti politično delo v zvezi s pojasnjevanjem in tolmačenjem gospodarskih in drugih ukrepov ljudske oblasti ter nadaljnjo perspektivo našega razvoja. Vzpodbujati pa morajo delavce in uslužbence _ k večji dejavnosti v predstavniških organih ljudske oblasti. 2. Sindikalni organi in organizacije morajo okrepiti svojo dejavnost im še bolj skrbeti za neposredne življenjske interese delavskega razreda. Vplivati morajo na delavske organe upravljanja, da ne rešujejo samo gospodarskih vprašanj, ampak tudi vsa vprašanja, od katerih so posredno ali neposredno odvisni življenjski in delovni pogoji delovnih ljudi Poleg tega morajo sindikati delavskim svetom in upravnim odborom podjetij ter gospodarskih združenj pomagati pri reševanju teh vprašanj, jih k temu vzpodbujati in organizirati množično kontrolo nad izvajanjem njihovih sklepov. (Nadaljevanje na drugi strani) V soboto Je praznoval delovni kolektiv tovarne kovinske embalaže »Saturnus« v Ljubljani 30-letntco obstoja tovarne. Ob tej priliki je kolektiv priredil majhno svečanost, katere se je med drugimi udeležil tudi France Leskošek, ki je bil pred vojno nekaj let delavski zaupnik v Saturnusu. Saturnus je bil pred In med vojno središče revolucionarnega dela v Ljubljani. vinsko embalažo vso državo, poleg tega pa so njegove Izdelke visoko cenili tudi v Inozemstvu. V letih po osvoboditvi je morala tovarna premagati vrsto težav, toda kljub temu je delovni kolektiv dosegel lepe uspehe. Lanskoletni plan so n. pr. izpolnili s 107"/.. Pred dnevi pa je kolektiv v čast 30-letnice tovarne Izpolnil polletni plan. V Saturnusu Še danes Je zaposleno v tovarni okoli 70 delavcev, ki delajo že po 20 let In še več. Tl delavci vedo mnogo povedati o zgodovini tovarne, ki je tako pestra in bogata kot malokje. V 30 letih so v Saturnusu predelali nad 40.000 ton pločevine, Iz katere so Izdelali na milijone kosov različne kovinske embalaže. Pred vojno je Saturnus zalagal s ko- lzdelnjejo danes v glavnem predmete lz bele pločevine In hladno valjanih trakov; od navadnih konservnih škatel, aluminijaste posode, do visoko cenjenih ln kakovostnih litografskih izdelkov, električnih pečic, kuhalnikov ln avtomobilskih delov. Na sliki: Ob 30-letnlci tovarne je Saturnus razstavil svoje Izdelke v Izložbi prodajalne »Slovenija šport« na Tyrševl cesti. gospo-v glavnem Več skrbi prOtllCfolSHI zašflll Ko mislimo na protiletalsko zaščito in njen razvoj, se nam nehote postavi vprašanje. zakaj se PL Z tako neenakomerno razvija, posebno še v industrijskih podjetjih, ko pa ima večina podjetij precej enake pogoje in možnosti. V vsaki večji tovarni in podjetju obstajajo odbori PLZ, katerih naloga je postaviti močno organizacijo PLZ. ki naj zaščiti delavce. stroje in vse tovarniške objekte _v primeru letalskega napada. Nedvomno je, da je uspešno delo PLZ v precejšnji meri odvisno od dobro utrjenih odborov in od tega, koliko pomoči dobijo ti odbori od množičnih organizacij in uprave podjetja. Tam. kjer imajo ti odbori vsestransko pomoč od uprave podjetja, posebno pa od sindikalne organizacije, je delo odbora olajšano in ima to delo tudi velike uspehe, tam pa, kjer je sindikalna podružnica nezainteresirana za to važno organizacijo, ne moremo govoriti o kakršnem koli delu in uspehih in lahko rečemo, da obstoji odbor PLZ samo na papirju. Dobro ln uspešno delo organizacije PLZ je v pivovarni Union v Ljubljani. S pomočjo sindikalne organizacije In uprave podjetja Izvršuje odbor PLZ dosledno vse naloge, ki so v zvezi s pripravljenostjo obrambe podjetja In delavstva. Za strokovno usposabljanje članstva so v tovarni organizirali tečaje za posamezne slnžbe PLZ. Z odličnim uspehom so zaključili tečaj sanitetne službe, katerega udeležba je bila lOfl /i. Prav tako so zaključili tečaj službe kemične zaščite, službe vzdrževanja reda ln varnosti in tečaj za tehnično zaščito po specializaciji nalog te slnžbe. V vseh tečajih so posvetili posebno pozornost predvsem praktičnim vajam, posebno še v tehnični službi. S praktičnimi vajami so se člani temeljito seznanili z vso Instalacijsko mrežo In drugimi tehničnimi sredstvi v podjetju. Take praktične vaje So vpeljali kot stalno obliko dela s članstvom. Poleg tega pa skrbijo tudi, da zagotovijo organizaciji materialne temelje ter so do sedaj nabavili že precej opreme in zagotovili materialna in finančna sredstva za zaščito podjetja in delavcev, to pa v glavnem iz lastnih virov. Ti uspehi so dokaz, kaj vse se lahko doseže, če pri organizaciji protiletalske zaščite sodelujeta sindikalna organizacija in Uprava podjetja. Le skupno sodelovanje je pripomoglo k disciplinirani izvedbi vseh nalog in bo s takim načinom dela tudi še vnaprej uspešno reševanje tozadevnih vprašanj ne glede na težave, ki hi se pojavile. Pohvalno je tudi delo PLZ v tovarni dušika Ruše. MTT v Mariboru in železarni štore. Sindikalne organizacije, teh kolektivov se zavedajo nalog, ki jih imajo pri izpolnjevanju predpisov o zaščitnih i.n obrambnih ukrepih za zavarovanje tovarne. Odborom PLZ v teh tovarnah vsestransko Pomagajo tako sindikalne organizacije, kakor tudi uprave podjetja. Priznanja vredno Je delo PLZ v MTT. Na predlog šefa laboratorija, so s pomočjo sindikalne organizacije uredili plinsko komoro za vežbanje kemičnih, enot. Ta komora je zaprt, prostor, kjer se praktično preizkušajo zaščitna sredstva pred bojnimi strupi. Širom po Sloveniji so v večini podjetij že zaključili s tečaji PLZ. O tem pa ne moremo govoriti o tovarni Titan v Kam niku ln' tovarni pohištva v Duplici, kjer še sploh niso pričeli z organizacijo teča lev. Prav tako je v železarni Guštanj. kjer. sindikalna podružnica še ni ničesar ukrenila, da bi zainteresirala svnie član stvo za tečaje ln splošno delo PLZ Od bor PLZ v tej tovarni sicer obstoji ln Ima tudi voljo do dela. ne more pa v delu uspevati, ker ne dobi od nikogar pomoči. Letos bomo proslavljali 10-letnico naše junaške armade. Nedvomno je, da se bodo vsi delovni kolektivi odzvali pozivu Glavnega odbora Zveze borcev za čimuspešnejše tekmovanje v počastitev JA. Sindikalne podružnice bodo prav gotovo v tem tekmovanju vsestransko pomagale organizaciji PLZ in vzgajale svoje člane v odpornosti in premagovanju vojnih težav, če bo to pokazala potreba. USPEH SOCIALISTIČNEGA AKORDA V »VIGONKI« Dne 22. VI. 1951 ob 11.3« url je kolektiv Tovarne volnenih ln vlgogne izdelkov Izpolnil svoj polletni plan po vrednosti. Ta uspeh je zasluga dobro organiziranega tekmovanja, ko so najboljše brigade presegale svoje dnevne naloge od 11 do 23‘It. V času pomanjkanja surovin v tekstilni Industriji je kolektivu uspelo s skupnim sodelovanjem DS, uprave In sindikalne podružnice preprečiti vsak Izpad proizvodnje, svoj letni dopust, kar Je jamstvo uspehov Poleg tega je že ««•/• delavstva Izkoristilo v prihodnjih mesecih. Z reorganizacijo oziroma s pravilno razporeditvijo delavstva po delovnih mestih Je kolektiv povsem znižal število pomožne delovne sile. S 1. junijem so po temeljitih političnih ln tehničnih pripravah prešli v oddelkih predpriprave ln tkalnic na socialistično akordno delo. S tem so izpolnitev dnevnega plana zvišali za okrog 10*/., Nov »ačin akordnega dela. ki je normirano na 8 ur, ko so zastoji zapopadenl v akordu. Izloča vse možnosti dušenja proizvodnje. Poleg tega ugodno vpliva na delavstvo, ker dovoljuje najboljšim večji zaslužek, slabši pa skušajo biti boljši. E. F. V LITOSTROJU SO V NEKAJ DNEH POVEČALI ZBIRKO ODPADKOV NA 31 TON Zbiranje odpadkov v Litostroju je "uspešno zaključeno -- v nekaj dneh so zvišali količino zbranih odpadkov s 15 ton na 31 ton poleg drugih zlitin. Z. A. ZAKAJ V LITOSTROJU NE DOBIJO VSI UČENCI V GOSPODARSTVU ČARE NAKAZNICE? Učenci v gospodarstvu, zaposleni v Litostroju, ki stanujejo v Ljubljani, Kamniku, Škofji Loki ln drugod po deželi ln se ne hranijo v menzi, temveč doma pri starših, ter se vozijo v službo z avtobusom ali vlakom, ne dobijo Čare nakaznic, četudi jim te zaradi težkega dela v delavnici ln po direktivah pripadajo. Niti enkrat niso prejeli Čare nakaznice učenci Keržlšnlk Janez, Homan Janko ln Košir Janez lz škofje Loke, Krajnik Pavel iz Godešič 15. KLO Reteče pri Škofji Loki, Horvat Bojan lz Ljubljane, teren Novi Vodmat, rajon III., Valentinčič Milan lz rajona II., Žaubi Ivan lz Kamnika, Gradišnik Maks, Senožeče 39, KLO Dolsko, Adamič Rudi, Peganova 31, II. rajon. Ljubljana. Tako oškodovani učenci so v vseh oddelkih livarne, obdelovanlce, montaže, v mlzarnl ln strojnl-ključavnlčarskl delavnici Litostroja. Pozivamo terenske odbore. KLO ln sindikalne organizacije, da v bodoče malo bolj pravično razdeljujejo Čare nakaznice, oziroma skrbijo za pravilno razdeljevanje. Z. A. 510 MLADINCEV IN MLADINK ,MA STRE"fA™AAvvA 0KRAJU10 skladu za kulturno- DOLNJA LENDAVA j Strelska družina v okraju Dolnja j pFOSVCtllO QGlO Lendava šteje 510 mladincev in mla- • dtnk. Vseh družin je 28, n večina od j darek"hrJ£3jJtlj “^etoJ95or“eU“V— teh je po vaseh. Dijaški dom V • končano. Vodstva gospodarskih podjetij Dolnji Lendavi in vas Velika Polana ; sedaj poklicana, da med drugimi svo- nn imata pol« ninnirski strelski dni- ! ]Imi dolžnostmi Izvedejo tudi predpise, ki Pa . HRSta celo pionirSKi StrelSKi aru J jih predvideva uredba o kultumoprosvetnem ZIM. Pred dnevi je bilo tudi strelsko ; skladu (glej Službeni list štev. 54 z dne tekmovanje v Lendavi in v Veliki Po- S 28. januarja 1950). Centralni odbor ZSJ je — - — .. - - s posebnim pismom, ki bo objavljeno v prvi naslednji številki »Sindikatov«, opozoril sin dikalna vodstva na to uredbo ln dal tudi nekaj navodil. Uredba ln dopolnilna navodila o kul-tnrnoprosvetnem skladu, ki so jih vodstva gospodarskih podjetij sprejela, zahtevajo od so lani. Tudi v Turnišču bi moralo biti takšno tekmovanje, toda je bilo zaradi poplav odgodeno. V Veliki Polani je sodelovalo 22 mladincev, v Dolnji Lendavi pa 17. Najboljši je bil Uroš Tivadar,' ki je s 15 streli dosegel 100 možnih točk. 40 MLADINCEV BO ŠLO IZ DOLNJELENDAVSKEGA OKRAJA NA MLADINSKO PROGO Mladina lendavskega okraja se zelo živahno udejstvuje v gasilstvu. V vsem okraju je vključenih čez 700 mladincev in mladink v gasilska društva. Od teh je 120 samo mladink. V teh dneh so mladinci sklenili, da se bo izmed mladine, ki je vključena v gasilsko društvo v okraju, zbralo 40 mladincev in mladink v mladinsko delovno brigado, ki bo odšla na progo 15. julija. Teh 40 mladincev in mladink bo posebna četa ptujske MDB in je prispevek lendavskega okraja izven za to brigado predvidenega števila. Številni kolektivi so se že prijavil1 za tekmovanie v počastitev DA Pozivu Glavnega odbora ZB in proglasu GO ZS Slovenije za tekmovanje v počastitev 10. obletnice ustanovitve JA so se doslej odzvali kolektivi: Tovarne »Iskra« — Kranj, »Tiskanine« — Kranj, Tekstilne tovarne — Novo mesto. Združenih tovarn svile _ — Maribor, Industrije obutve — Ljubljana, več poštnih kolektivov, Državno posestvo Čemelo, Tovarna verig — Lesce, Tovarna me- KUD „Vinko Košak"gostuje po Primorskem 7-dnevno turnejo ttY torek je odpotoval mešani pevski zbor TSŠ »Vinko Košak« na talnih konstrukcij »Franc Leskošek« — Maribor, TAM — Maribor, Splošno stavbno podjetje — Ljubljana, IMM — Gradis — Vuzenica, mnogi kolektivi podjetij kemične industrije, gostin-sko-turistične stroke itd. V počastitev 10. obletnice ustanovitve JA tekmujejo med seboj tudi vsa avtokaroserijska podjetja v državi. Sindikalna podružnica »Avto-karo-seriije«: — Ljubljana je že objavila rezultate tekmovanja za mesec maj. V tem podjetju so maja znatno izboljšali delovno disciplino; odpravili neupravičene izostanke in zamude ter izboljšali tudi kvaliteto dela, tako da n,i nobenih reklamacij. Pozivu za tekmovanje v počastitev 10. obletnice ustanovitve JA pa sol se -j i. številne druge sindikalne stole prijav svojim Republiškim od- j borom. Vabimo jih, da to store činaprej. To naj store tud kolektivi, ki se doslej iz kakršnih koli vzrokov še niso vključili v tekmovanje. ZA SPOMENIK ŠTEFANA KOVAČA Okrajni in mestni odbor Zveze borcev v Murski Soboti sta predlagala članstvu, naj sprejme v načrt dela tudi postavitev spomenika prvemu prekmurskemu boren, ki je pripravljal upor proti okupatorju in iunaško padel. Članstvo ie ta predlog spre-ielo in tudi zbiranje prispevkov se je kmalu pričelo. Doslej so zbrali že čez '00.600 din. Samo tovarna perila v Murski Oboti je prispevala 100.000 din. Okrajno . —™„ „anur ■radbeno podjetje 50.000 din, Miekobromet 7 računskih predlogov vseh gospodarskih podjetij, ki so družbena lastnina, da morajo dati 2*/. iz svojega rednega dobička lia razpolago sindikalnim podružnicam v dotičnem podjetju v obliki sklada za kulturnoprosvetno delo. Poleg tega pa je ministrstvo za finance vlade FLRJ izdalo navodilo, da je treba izročiti. sindikalnim podružnicam tudi preostala sredstva iz fondov za knlturnoprosvetne potrebe. Na temelja teh določil bodo sindikalne podružnice sprejele razmeroma visoke vsote. Zato dajemo nekaj nasvetov, kako bomo s temi sredstvi v podružnicah gospodarili. Že takoj v začetku je treba naglasiti, da ne smemo pojmovati teh sredstev, ki jih bomo sprejeli za razvijanje kulturno/ prosvetne dejavnosti kot izgovor, da lahko odstopimo od naših dosedanjih načel šted ljivega gospodarjenja z društvenim imetjem. Za nas velja slej ko prej načelo, da moramo denar varčevati in koristno trošiti ter načelo, da moramo še nadalje zbirati notranja sredstva v samih organizacijah, pa bodisi da je to od dela članskih prireditev, proslav ipd. Zato ne smemo zanemariti zbiranja rednih sredstev za razvijanje kulturno prosvetne dejavnosti, dasi dobimo sedaj še Izdatna dodatna sredstva. Z denarjem lz sklada bomo vendar morali gospodariti tako. da si bomo lahko kupili in n redili tiste prepotrebne stvari, ki bi jih iz rednih prir spevkov ne mogli. Kdo pa bo pravzaprav gospodaril v pod jetju s sredstvi iz sklada? Vsa ta sredstva bo od vodstva podjetja prevzelo vodstvo sindikalne podružnice, ki je dolžno ves denar takoj naložiti v banki pod posebno postavko: »Sklad za kulturnoprosvetno delo«. Vendar prejme ta sredstva vodstvo sindi kalne organizacije Ie kot predstavnik delovnega kolektiva. Zato sme razpolagati z denarjem samo na temelju predhodne odobritve vsega članstva. Upravni odbor po družnlce je zato dolžan, da vsako nameravano trošenje sredstev iz tega sklada predhodno predloži v obravnavo In odobritev svojemu Članstvu na članskem sestanku (v večjih obratih na sestankih po grupah), katerega se udeleži absolutna večina član-stva. Na sestanku potem člani upravnega odbora predlože članstvu računske predloge, ki jih tud! vsestransko utemelje. Seveda Ima članstvo pravico predlog osvojiti ali pa zavrniti oziroma dati dooolnjevalrie ali izpreminjevalne predloge, šele ko članstvo odobri predlog — kar mora biti razvidno tudi iz zapisnika sestanka, na katerem se je o stvari razpravljalo — sme upravni od bor podružnice smotrno razpolagati z odobreno vsoto, toda samo za določene namene. Prav tako je nepravilno zgol.i naknadno obveščanje članstva o že uporabi lenem de narju za gotove namene, za kar članstvo ni predhodno že dalo svojega pristanka Nihče razen članstva, ki sprejema ln potrjuje računske predloge in vodstvo sin dikaine organizacije, ki izdeluje predloge ter po pooblastilih članstva gospodari z de narjem. nima pravice odločati o načinu p po rabe sredstev iz sklada, kolikor seveda način trošenja ni prestopil okvirov splošnih zakonitih določil, da le torej razštniiiškn da omogoča okoriščanje posameznikov, da je v nasprotju s splošno gospodarsko poli t ko prj nas Ind Višja sindikalna vodstva sindikalni sveti, republiški odbori In Gla-vpl odbor ter "stali or,-»Tu,s„ nart -ospodarie njem s skladi splošni nadzor tako, da po d ružnicam pomagajo z nasveti nobodami. opozorili. Zato je povsem razumljivo, da se bodo upravni odbori pri izdelavi obojih tinoraho s ro^.sfpv ■J.OflO. Invalidsko podjetje 2.5.090. Okrajna J iz sklada pnen-etm-all * vodstvi sindikalnih veza kmetijskih zadrug 20,000 din. na tudi i »vetov, republiških ~ _>stala podjetja, ki nlso^prlspevala so oblju * - -1-1 --• bHa slične prispevke: Posamezniki n, 'so""v i manjših zneskih prispevali preko 7«.M0 din. t odborov in ostalimi, l-redha o skladu pa obvezple vsako sin dlkalno podružnico, da izroči 10*/. svojega (Nadaljevanje na drugi strani) Hlepi xil. plenuma CO Z$ Ingoslaiije (Nadaljevanje s prve strani) 3. Pravno zaščito delovnih ljudi je treba okrepiti in odločno zahtevati, da podjetja in ustanove brezpogojno izpolnjujejo vse zakonite in pogodbene obveznosti do delavcev in uslužbencev. Dolžnost sindikatov je, energično zahtevati, da se upoštevajo predpisi o osemurnem delavniku in obveznem tedenskem odmoru, z uvedbo nadurnega dela pa se strinjajo samo takrat, če je to izrecno z zakonom odobreno. Poleg tega morajo sindikalne organizacije vztrajati, da se dosledno izvajajo vse odredbe o higiensko-tehnični zaščiti dela, posebno za odredbe o zaščiti žena in učencev v gospodarstvu. Številne nepravilnosti in malomarnosti v pogledu pokojninskega zavarovanja in organizacije zdravstvene službe se lahko uspešno odpravijo samo z neprestano kontrolo in s pomočjo kolektiva. Sindikalni organi in organizacije, kakor tudi sindikalni tisk, morajo odločneje ie uporneje ščititi upravičene koristi delavskega razreda ter preprečevati vse primere kršitve zakonitosti ter prikrajševanja življenjskih, delovnih in kulturnih potreb delavcev in uslužbencev. Da bodo uspešno izpolnjevali te naloge, morajo sindikalni funkcionarji in aktivisti mnogo bolj poznati našo delovno zakonodajo in vsestransko proučevati vse odredbe našega, delovnega prava in z njimi seznaniti množice delavcev in uslužbencev. 4. Posebno morajo sindikati paziti na to, da se izkoristijo vse objektivne možnosti za zboljšanje življenjske ravni, kajti z družbeno iniciativo kolektiva in samoiniciativnim sodelovanjem sindikatov se življenjski pogoji delavcev lahko izboljšajo. Sindikalne organizacije morajo najodločneje zahte- vati uvedbo vseh zaščitnih ukrepov, boriti se morajo proti malomarnemu odnosu do uvajanja zaščitnih naprav in proti vsemu, kar lahko škoduje zdravju in kar je nevarno za življenje delavcev. Poleg tega morajo sindikalna vodstva še bolj skrbeti, da se preprečijo nesreče v podjetjih ter v zvezi s tem poučiti o nevarnosti delavce prej ko nastopijo delo na novem delovnem mestu. Sindikati morajo učinkovito in stalno skrbeti za izboljšanje preskrbe v delavsko-uslužbenskih restavracijah in menzah, za izboljšanje higienskih pogojev v podjetijh in ambulantah, za vsestransko zdravstveno vzgojo delavcev in uslužbencev, kakor tudi za organiziranje tovariške pomoči pri graditvi lastnih, posameznih ali skupnih stanovanj. 5. Življenjsko važno za sindikate je, da organi ljudske oblasti in sveti državljanov čimuspešneje rešujejo vsa lokalna vprašanja ter se odločno borijo proti vsem pojavom, ki podcenjujejo vlogo in sodelovanje sindikatov pri pripravljanju odločb o lokalnih in komunalnih vprašanjih. Naloga sindikalnih organizacij, posebno pa naloga sindikalnih svetov je, ne samo sodelovati pri volitvah državljanov pri delu s tem, da neposredno pomagati svetom državljanov pri delu s tem, da organom oblasti in svetom državljanov predlagajo ukrepe za čimhitrejše in uspešnejše zadovoljevanje življenjskih, delovnih, zdravstvenih in kulturnih potreb delovnih ljudi. Sindikalne organizacije se morajo zavedati resnosti teh vprašanj in se na vso moč truditi, da skupno z ljudsko ob. lastjo in delavskimi organi samoupravljanja dosežejo vse, kar je mogoče za izboljšanje življenjske ravni in tako zadovoljijo materialne, socialne, zdravstvene in kulturne potrebe delavcev in uslužbencev. 0 skladu za kulturnoprosvetno delo O letovanfu okrevancev ‘^moč^pri&eTan/u spffiih ZOVOZOM/Z/ti ivotntb n alnrr r ntririil fllt TT1P- ^ Nadaljevanje s 1. strani, sklada v uporabo okrajnemu sindikalnemu svetu, na čigar področju se nahaja določeno podjetje. Ta odstotek je zato upravni odbor podružnice dolžan takoj nakazati svetu in za to ni potreben noben predhodni pristanek članstva kolektiva, ker je to določeno že z uredbo. Seveda pa uredba dopušča, da smejo posamezne podružnice odstopiti tudi večje vsote lz svojih skladov sindikalnemu svetu. Toda vsako vsoto denarja, ki presega določenih 10% sklada, sme upravni odbor podružnice poslati svetu le po predhodni odobritvi večine svojega članstva. Za vsak tak primer je treba izdelati natančne utemeljene predloge. Sindikalni svet pa je poleg tega dolžan, da obvesti vse podružnice, ki so prispevale večje vsote od 10% sklada, tudi o tem. kako je uporabil omenjena sredstva. Sindikalni svet torel nima pravice sprejemati sklepov, s katerimi bi terjal od. podružnic na svojem območju, da prispevajo več kot 10% sklada v fond za okrajne potrebe. Sindikalni svet sme le Izdelati utemeljene predloge." Denarna sredstva, ki lih sindikalni sveti dobe Iz skladov ljatl le za . kulturnoprosvetnlh nalog v okraju ali mestu ter za pomoč prt kulturna prosvetnem udejstvovanju društev tn tistih podružnic, ki nimajo svojega sklada. Zato je povsem razumljivo, da bo v nekaterih primerih celo umestno tn pametno, če bodo posamezne podružnice v okraju sklenile prispevati tndl večje vsote denarja v fond pri svetu. To bo potrebno predvsem tam. kjer v okraju popravljajo ali urejajo domove, odre. športna igrišča, knjižfcice. klube ljudske tehnike, center tzvenvo.iaške vzgoje Ipd. Zakaj pa bodo uporabljali sklad za kulturnoprosvetno delo v podružnici? Tudi za to daje glavne smernice sama uredba. Takoj je potrebno povedati, da se lz teh sredstev ne more odvajati denarja za organizacijske proračune podružnice niti ne za razne plače poklicnim odbornikom, referentom oziroma profesionalnim uslužbencem v društvih, tako prosvetnih kot športnih. Predvsem bomo uporabljali sredstva Iz sklada za ureditev In nabavo takih stvari, ki jih sicer Iz rednih sredstev organizacije ne ht zmogle. Tu pride v poštev ureditev, vzdrževanje ln popravila prosvetnih In športnih objektov. Novogradnja takih objektov ln večja popravila se letos verjetno še ne bodo mogla razmahniti zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. V izrecno nujnih primerih, kjer bi s »opravilom obvarovali obstoječe objekte škode, bodo za to dajali organi vlade posebna dovoljenja. Več pozornosti bo treba posvetiti nabavi športnih In prosvetnih rekvizitov. Seveda pa je pri tem paziti, da se nabavljajo le najnujnejše stvari. Kajpada sl bodo delovni ko- lektivi zdaj nabavili tudi več pripomočkov, ki jih potrebujejo prt lzvenvojaškl vzgoji — športne puške, smuči, planinsko opremo Ipd. V večjih krajih si bodo ob reki omislili ln uredili kopališče, napravili čolne Ipd. Del sredstev tz tega sklada bodo nedvomno potrošili tudi v obliki prispevkov k stroškom, kt jih bodo Imeli člani pri organizaciji skupnih Izletov, proslav itd. Glavno navodilo, ki naj velja vem delavcem In upravnim odborom podružnic pa je, da Je treba vedno varčno in koristno uporabiti ta denar. Nikdar ne pozabimo, da je sklad del našega lastnega truda ln da pomeni razsipati ta denar toliko, kot slabo ravnati s svojim lastnim delom. Zato ne porabimo tega denarja z naglico, ampak s pridom, porabimo ga tako, da bo delovni kolektiv od vsega tega res imel koristi. Tudi organi finančnega nadzorstva pri podružnici so dolžni, da bede nad takim načinom gospodarjenja. — Ra. Bolj kot kdaj skrbi danes naša oblast za to. da se zavarovanci socialnega zavarovanja po prestani bolezni zdravi vrnejo na delo. V ta namen pošilja socialno zavarovanje mnoge tudi na okrevanje bodisi v času bolezni, ali pa tudi na letovanje samo, kar vse grč na stroške socialnega zavarovanja. Ker nimajo dovolj lastnih okrevališč, pošiljajo zavarovance tudi v gostinska podjetja, letos pa tudi v počitniške domove Glavnega odbora sindikatov. Domovi se nahajajo v lepih predelih naše domovine ln zavarovancem se nudi nekaj tednov prijetnega letovanja. V počitniških domovih se sestanejo okre-vanci tudi z rednimi dopustniki, člani sindikatov in nekateri od njih so se oglasili v našem uredništvu, odnosno so poslali dopise. v katerih opisujejo letovanje v počitniških domovih, omenjajo pa tudi, da je večina okrevancev, ki jih pošilja socialno zavarovanje, Iz vrst nameščencev. Zanimali smo se. ali je to točno. Uprava za počitniške domove pri Glavnem odboru sindikatov Slovenije nam je dala na vpogled seznam zavarovancev — okrevancev, ki jih pošilja v počitniške domove socialno zavarovanje. Iz pregleda smo mogli ugotoviti, da je gornja trditev resnična. Poglejmo, kako je s to stvarjo. V času od 15. III. drn 15. VI. je bilo v domu »Toneta Čufarja« IS okrevancev, med katerimi so bili le 4 delavci. V počitniškem domu v Lovranu je bilo od 15. III. do 8. VI. t. 1. 84 okrevancev, od teh le 31 delavcev. Posebno značilno je, da Je Senzacija prejšnjega tedna je prav gotovo predlog sovjetskega predstavnika, v OZN Jakova Malika za mimo rešitev korejskega vprašanja. Malikov predlog je pomemben predvsem zato, ker priporoča pogajanja med obema prizadetima strankama, vendar ne postavlja doslej znanih pogojev, kot so: prenehanje sovražnosti, sprejem LR —i— - r,r«xT .—---------:*— Formoze. OZN ter vrnitev Upoštevajte železniške predpise Ministrstvo za železnice je po sporazumu s Centralnim odborom ZSJ izdalo tolmačenje 1. točke 10.—17. člena 1. zvezka potniške tarife, kdo je upravičen izdajati objave za skupinska potovanja ln za k$a-tere prilike. . „ , „ , Dogajajo se številni primeri, da sindikalne podružnice in drugi sindikalni forumi izdajajo objave za skupinska potovanja za namene, ki niso navedeni v potniški tarifi, ali za namene, ki ne ustrezajo smislu tarifnih določb. Zaradi teh nepravilnosti se dogajajo čestokrat na postajah razne neprijetnosti, železniški uslužbenci pa se nepotrebno zadržujejo pri delu. Da se te neprijetnosti ne bi dogajale, opozarjamo sindikalne podružnice, da se ravnajo točno po tozadevnih pravilih, katere smo objavili v Delavski enotnosti štev. 6 z dne 2. februarja 1951 pod naslovom: »Kdo se lahko poslužuje olajšav na železnici«. v Flessl pri Piranu bilo od 1. V. do 8. VI. 40 okrevancev, med katerimi pa so bili samo 4 delavci. Skupaj je bilo v teh treh domovih 146 okrevancev, med katerimi je bilo le 40 delavcev, nameščencev pa 75, ostali so upokojenci, gospodinje in otroci. Kaj naj to pomeni? Nameščencev vendar ni več, kakor delavcev? Tudi ne verjamemo, da so delavci bolj zdravi In manj potrebni okrevanja v letoviških krajih. Kako n. pr. prideta v počitniški dom hkrati mož in žena, ki ju pošlje socialno zavarovanje, kakor je to primer z nekim upokojenim primarijem, ki je istočasno bil poslan v Fiesso skupaj s svojo ženo. Ali ni tu nekaj narobe? Kdo je odgovoren za to? Morda zdravniška komisija ali pa uprava socialnega zavarovanja? To vendar ni nobeno pravo razmerje! Toliko pozornosti bi bilo treba posvetiti tudi delavcem in ne le pretežno nameščencem, ki sl dostikrat najdejo tudi posebna vrata za brezplačno letovanje potom socialnega zavarovanja, čeprav je ta ustanova za vse delovne ljudi in velja zakon o socialnem zavarovanju seveda za vse zavarovance. Prepričani smo, da se bo to dalo odpraviti in da bodo zavarovanci pyišli v domove in tudi v ostala -okrevališča v pravilnem sorazmerju, ne pa tako, kakor je to bilo doslej. Kitajske Nastaja vprašanje: ali je Malikov predlog rezultat sovjetske želje, da se doseže mir v Koreji, ali pa je to samo nova propagandna poteza Kremlja. Čeprav so komentarji zahodnega tiska o na.jnovejšem sovjetskem predlogu še precej skromni, pa vendar lahko podam-o nekaj splošnih ugotovitev. Korejska tragedija se razvija za Sovjete vse prej kot ugodno. Medtem ko so v Moskvi pred letom pričakovali, da bodo »severni« brez večjih težav vrgli sile OZN v morje, se je položaj razvijal popolnoma drugače. Čeprav so se lanskega novembra vmešali v vojno tudi kitajski »prostovoljci«, jim vendar ni uspelo, da bi »osvobodili« Korejo. Ko so v. Kremlju s,poznala, da je korejska vojna zanje brezupna, so hoteli vso stvar čimprej likvidirati. Medtem ko je Malik lani in še v začetku letošnjega leta ob vsaki priliki zagovarjal severnokorejske in kitajske napadalce na Koreji, ni letos v ta namen izkoristil niit-i predsedniškega mesta, ki ga ima ta mesec v Varnostnem svetu. Danes lahko trdimo, da je kolektivna akcija OZN proti napadalcem na Koreji preprečila tretjo svetovno vojno. Nedvomno bi se Sovjeti, kolikor hi zmagali na Koreji, odločili za napadalno vojno tudi drugje, posebno v Evropi, kjer imajo v nekaterih zahodnih državah se precej lahkovernih pristašev. Na drugi strani pa je odpor proti napadalcem na Koreji dvignil ugled te mednarodne organizacije ter povečal zampa-nje miroljubnih ljudi v možnost ohranitve svetovnega miru. Najnovejši sovjetski predlog za prenehanje korejske vojne lahko iz vsega navedenega ocenimo samo kot odraz slabosti kremeljskih oblastnikov. Seveda pa to, da Sovjeti, predlagajo mirno rešitev korejske vojne, še ne pomeni, da so se v Kremlju dokončno odrekli svoji napadalni politiki. FRANCIJA V OČEH KREMELJSKIH OBLASTNIKOV Francija bi bila zaradi notranjih nasprotij, ki razjedajo to deželo, prav lahko prva žrtev sovjetske napadalnosti. Zato nam govori tudi precejšnje število Francozov, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za komin-formiste in ki predstavljajo sovjetsko peto kolono v Franciji. Toda moskovske načrte s Francijo so do neke mere nedvomno preprečili rezultati zadnjih parlamentarnih volitev. Kaj so Sovjeti sploh pričakovali od francoskih volitev? V Kremlju so po vsej verjetnosti računali, da bodo volitve znatno okrepile De Ganila, ki bi zatrl v državi vse demokratične svoboščine in uvedel desničarsko diktaturo. Seveda bi to povzročilo veliko nezadovoljstvo med francoskimi množicami, ki bi zato z odprtimi rokami pozdravile sovjetske »osvoboditelje«. Toda proti pričakovanju Moskve imajo zmernejše stranke vladne koalicije večino tudi v novem parlamentu. Seveda to še ne pomeni, da ne obstaja možnost sovjetskega napada na Francijo. Da to prepreči, bo morala nova vlada najprej sprejeti potrebne zakonske ukrepe za stabilizacijo notranjepolitičnega življenja ter za utrditev vloge Francije v zahodnoevropskem obrambnem sistemu. j POLOM KONFERENCE NAMESTNIKOV ZUNANJIH MINISTROV V PARIZU Na 74. seji namestnikov zunanjih ministrov v Parizu je angleški . delegat Ernest Davie-s prebral skupno izja.vo zahodnih predstavnikov. v kateri je poudarjeno, da nadaljevanje konference zaradi sovjetskega stališča, ki zahteva, da se v dnevni red vključi tudi vprašanje Atlantskega pakta Novi udarniki v podjetjih soboškega okraja IZREŽITE »OBZORNIK SOCIALISTIČNEGA DELA« IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE Zaradi štednje s papirjem, da pa bi kljub temu ustregli našim čitate-Ijem, zlasti tistim, ki zaradi vezave ob koncu leta zbirajo posamezne številke »Obzornika socialističnega dela«, smo to pot pripravili prilogo v polovičnem obsegu tako, da si jo bo vsak naročnik lahko izrezal in shranil. Prva naslednja številka priloge pa bo spet izšla v normalnem obsegu. Uredništvo. V obrtniškem podjetju »Pečarstvo — cementarna« v Murski Soboti delajo večinoma ročno, vendar so izdelki podjetja kljub temu lepi, posebno keramični. Pred dnevi so v podjetju proglasili 14 novih udarnikov, ki so presegali normo povprečno 20—22"/.. Državno posestvo Rakičan se odlikuje po kvaliteti pridelkov in splošnem uspešnem gospodarjenju. Te uspehe je doseglo vodstvo z uvajanjem novih metod dela, pa tudi zaradi požrtvovalnega ln vestnega dela. V tem mesecu je posestvo proglasilo 15 udarnikov — delavcev v poljedelstvu, ki so presegali normo 20”/. (v prejšnjem mesecu je bil največji presežek 18%). V in ameriških vojaških oporišč v Evropi, ne bi imelo nobenega smisla več. Kljub temu pa Še vedno velja predlog zahodnih sil, naj bi se 23. julija brez vnaprej določenega dnevnega reda sestali zunanji ministri, ki bi razpravljali o vprašanjih, katera povzro: čajo današnjo napetost v svetu. Sovjetski zvezi danes očitno ni več do tega, da bi prišlo do konference zunanjih ministrov. V Kremlju so predlagali konferenco predvsem zato, da bi s pogajanji preprečili ali vsaj zavlekli izvajanje oborožitvenih programov na zahodu, posebno pa še ponovno oborožitev zahodne Nemčije. Ker to Sovjetom ni uspelo, je tudi konferenca zanje izgubila svoj pomen. Kljub temu pa je Gromi,ko izkoristil pariško konferenco v propagandne namene. Dosegel je namreč, da so se zahodni predstavniki sami izjavili za prekinitev konference. To bo nedvomno izkoristila im form biro .iško propaganda za prepričevanje lahkovernih ljudi na zahodu o miroljubni politiki Sovjetske zveze. Toda kljub temu bodo morali v Kremlju prej ali slej pristati na razgovore o mirni rešitvi vseh perečih vprašan vznemirjajo da- našnji svet in tako pc »iti svojo mirovno propagando. ZAOSTRITEV ANGLO-PERZIJSKIH ODNOSOV Dogodki v Iranu pomenijo danes veliko nevarnost za ohranitev miru. Centralna lega med Indijo in Evropo daje še večji poudarek dogodkom v tej deželi, kjer se križajo interesi dveh imperialističnih blokov. Napetost, ki traja med Anglijo in Perzijo zaradi nacionalizacije perzijske petro- Opekami Pu- conci so proglasili 17 udarnikov, ki so presegali normo za 23%, v opekami Nemčavci pa 12 udarnikov. UPRAVNI ODBOR OSS V ŠOŠTANJU JE DELAVEN Upravni odbor okrajnega sindikalnega sveta v Šoštanju se trudi, da bi po vsefi sektorjih dela dvignil posamezne podružnice na dostojno višino. V tem je deloma tudi uspel ob pomoči in sodelovanju Okrajnega komiteja Partije. Upravni svet je sestavljen iz dobrih funkcionarjev, najboljši pa je tov. Glavač, ki častno zastopa železničarje. Ves svoj prosti čas žrtvuje. po napornem delu — zaposlen je kot strojnik — delu in razvoju sindikalne organizacije. jAulaJ Poslužujte se teža naslova Na vsak dopis ki ga pošiljat© po pošti za uredništvo ali upravo »Delavske enotnosti«, napišite na ovitek tudi — POŠTNI PREDAL 284. lejske industrije že dalje časa, se je v zadnjih dneh znatno zaostrila. Nova perzijska nacionalna petrolejska družba je začela že prevzemati petrolejske naprave. Istočasno so perzijske oblasti obdolžile nekatere visoke funkcionarje Anglo-Iranian Company sabotaže. Seveda so ti energični ukrepi perzijske vlade izzvali veliko zaskrbljenost v londonskih diplomatskih krogih. Znano je, da se angleška vlada še vedno .vnema za rešitev petrolejske krize s pogajanji med obema vladama. Toda perzijska vlada je postavila za začetek teh razgovorov pogoj, da izplača Anglo-Iranian Company Perziji 75% vseh dohodkov, ki jih je dosegla družba po nacionalizaciji. Zdi se, da so v Londonu storili veliko napako, ker niso sprejeli te zahteve. V primeru, da bi sprejeli perzijsko zahtevo, bi imeli vsaj nekoliko možnosti, da rešijo vsaj del svoje imo-vine v Perziji. Zanimiva je angleška taktika v angld-perzijskem sporu. Da bi prisilili Perzijo na razgovore, so Angleži najprej za-grazili, ds bodo odpoklicali svoje petrolejske strokovnjake iz Perzije. Toda zaradi bojazni, da bi to lahko izkoristila SZ, ki bi v Perzijo poslala svoje strokovnjake, so Angleži kmalu izpremenili svoje stališče. Začeli so groziti Perziji z vojaško intervencijo; da bi imele te grožnje tudi psihološki učinek, so z velikim pompom prepeljali na Ciper brigado padalcev za »vsak primer«. Vendar tudi te grožnje niso dosegle zažel.jenega cilja. Teheranska vlada se očitno prav dobro zaveda, da Angleži iz strahu pred morebitno sovjetsko intervencijo ne morejo poslati svojih čet v Perzijo. Angleški vladi torej ne preostaja nič drugega, kakor čakati na pripravljenost perzijske vlade za pogajanja. Težko pa je verjeti, da bodo v sedanjem položaju v Teheranu pristali na pogajanja in s tem na kompromis z Anglijo. Revolucionarnost perzijskih množic je na višku in bi zato vsako popuščanje pomenilo resno nevarnost za padec vlade. Sedanja vlada se nedvomno dobro zaveda, da bi v primeru . njenega padca prišla na oblast prosovjetska stranka Tudeh, s čimer bi Perzija kmalu postala sovjetski satelit. To pa tudi Angliji in vsemu zahodnemu svetu ne more biti vseeno. i«iiitiii#i»iniiwiiiPii^^ iiiii*iii]ii*inii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniinniuf aponska alf dežela sončnega vzhoda, kakor jo tudi imenujejo, se razprostira na več kakor 41)00 otokih, med katerimi so največji Hondo, Hokaido, Šikoku in Ktušiu, ki leže na Tihem oceanu med 31. in 45. vzporednikom. Japonska Ima zelo velik strateški pomen, zato jo nekateri smatrajo kot pred-stražo Vzhodne Azije. Na ozemlju (382.000 kvadratnih kilometrov), ki je za eno tretjino večje od Jugoslavije, živi okoli 85 milijonov prebivalcev. Ozemlje je pretežno gorato in vulkansko. Samo ena petina je obdelovalne površine. Od prlrodnlh bogastev ima Japonska dovolj samo gozdov in izvorov hidroenergije. Dežela je tudi v pogledu surovin zelo revna. Dovolj Ima samo svile. Na kakšni osnovi je torej Japonska zgradila moderno industrijo, če ji je za to primanjkovala solidna surovinska baza? Japonski fevdalni ln kapitalistični militaristi so našli rešitev v osvajanju sosednih zaostalih držav (Mandžurije, Koreje, Formoze ln deloma Kitajske), ki so bogate surovin, predvsem železa ln premoga. Te podjarmljene azijske države so Japonski služile kot bogati Izvori surovin, Istočasno pa so bile velik potrošnik japonskega blaga. Sčasoma je postala Japonska industrijsko najbolj razvita država na Azijskem kontinenta in se je kosala celo z ZDA in Anglijo: Pred vojno se je uvrstila Japonska po obsegu industrijske proizvodnje na peto mesto v svetu, po obsegu zunanje trgovine pa je bila leta 1942 na drugem mestu. Poraz Japonske v dragi svetovni vojni ln okupacija s strani zavezniških čet sta težko prizadejali to bivšo azijsko velesilo. Industrijska proizvodnja In zunanja trgovina sta se zelo zmanjšali, ker so ji bile Odvzete tudi vse kolonialne posesti. Že na Potsdamski konferenci je bilo sklenjeno, da ie treba sprejeti novo japonsko ustavo, ki bi zajamčila demokratizacijo in demilitarizacijo države. V tem smislu bi morale okupacijske oblasti podvzeti vrsto ukrepov kot so izvedba agrarne reforme, dekoncentracija japonske industrijske proizvodnje oziranja uničenje monopola Zalbacn, demontlranje težke industrije. Izplačevanje reparacij itd. Neka.i teh sklepov je bilo tudi izvršenih. Tako .ie bila sprejeta nova japonska ustava (1946). po kateri oblast ne izhaja več od boga. ampak od ljudstva. Deloma je bila izvršena tudi agrarna reforma, na račun reparacij je bilo izročenih okoli 29.060 orodnih strojev in še vse japonske investicije v inozemstvu, ki so postale last držav, v katerih so se nahajale itd. Vendar je štab generala Mac Arthurja že maja IMS ustavil plačevanje reparacij. Japonska ln mir na Dalinem vzhodu Po tem obdobju so začele ameriške okupacijske oblasti sistematično oživljati japonsko gospodar, ln politično življenje. Do take spremembe ameriške politike do Japonske je prišlo tako lz gospodarskih kakor tudi iz političnih razlogov. Z novim kurzom ameriške politike do Japonske je industrijska proizvodnja že lansko leto dosegla povprečje iz 1. 1932-36. Prav tako se je povečala zunanja trgovina in to kljub Izgubi 80% vse japonske trg. mornarice. - Jošldova vlada je sklenila vrsto trgovinskih in drugih pogodb z azijskimi, evropskimi in južnoameriškimi vladami. Okupacijske oblasti so tudi ukinile vsako kontrolo nad zunanjo trgovino in jo prepustile privatni »iniciativi«. Kmalu se je na svetovnem tržišču pojavilo v velikih količinah japonsko tekstilno blago in svila, kar dela velike preglavice angleškim Izvoznikom teh predmetov. Tudi korejska epizoda je v znatni meri vplivala na povečanje japonske Industrijske proizvodnje. Samo do konca lanskega leta je dobila japonska industrija za okoli 200 milijonov dolarjev naročil za preskrbo ameriške vojske na Koreji. Ameriške okupacijske oblasti sl tudi prizadevajo, da bi japonska industrija jekla še pred letom 1955 proizvajala letno od 12 do 15 milijonov ton jekla. Črno označeno ozemlje predstavlja področja, ki jih Je imela Japonska pred drugo svetovno vojno pod svojo oblastjo, ko Je bila na višku svoje moči. PRIPRAVE ZA PODPIS MIROVNE POGODBE Z JAPONSKO V zadnjem času so ZDA pokazale precejšnjo aktivnost v zvezi s podpisom mirovne pogodbe z Japonsko. V diplomatskih krogih si to razlagajo s tem, da hoče Amerika postaviti po robu »komunističnemu« prodiranju v Aziji močno In oboroženo Japonsko. Nobenega dvoma ni, da ameriške čete na Japonskem niso priljubljene. Američani se tega dobro zavedajo. Da pa bi si zagotovili japonsko pomoč v primeru vojne s SZ ali LR Kitajsko, se ZDA zato prizadevajo skleniti mirovno pogodbo čimprej, da bi tako dobili Japonci vsaj formalno neodvisnost ln suvereno#! Sedanje priprave za podpis . mirovne pogodbe potekajo brez sodelovanja Moskve. Američani so v začetku pokazali precej prizadevanja, da bi tudi SZ podpisala mirovno pogodbo z Japonsko in se je v tem smislu John Foster Dulles tudi večkrat razgovarjal s sovjetskim delegatom v OZN Jakovom Malikom. Stališče Sovjetske zveze do tega vprašanja nam je deloma razodela zadnja sovjetska nota, poslana ameriški vladi, v kateri se zahteva sestanek štirih velesil (ZDA, SZ, LR Kitajska ln Anglija). Te naj bi izdelale osnutek mirovne pogodbe z Japonsko. V zahodnih krogih si razlagajo to stališče SZ ne toliko kot predlog, kako urediti japonsko vprašanje, ampak kot poizkus. da bi Kremelj tudi v tem vprašanju vnesel razdor med zahodne države. V zahodnih krogih zlasti poudarjajo, da Moskva ne more imeti posebnih zahtev do Japonske, saj je dobila na podlagi potsdamskega sporazuma del Mandžurije, Fort Arthur, Dai-ren. Kurilske otoke tn južni del otoka Sa-halina. Pred meseci je ameriška vlada poslala osnutek mirovne pogodbe na vpogled vsem vsem 14 državam, ki so aktivno sodelovale v vojni proti japonskemu cesarstvu. Medtem ko se Nova Zelandija, Avstralija in nekatere druge države v glavnem strinjajo z ameriškim načrtom, pa je le ta naletel na precejšnje ugovore, predvsem v Angliji ln Indiji. Anglija se prvotno ni strinjala z ameriškim stališčem, da bi pri sestavljanju mirovne pogodbe sodelovala nacionalistična vlada na Formozi, ampak vlada LR Kitajske. Glede tega vprašanja je John Foster Dulles ob svojem obisku v Londonu dosegel kompromisno rešitev. Zdi se, da so se ZDA ln Anglija sporazumele, da se vprašanje, kdo naj podpiše mirovno pogodbo z Japonsko, odloži do prenehanja korejske vojne. Še vedno pa obstajajo nesoglasja med zahodnima velesilama v zvezi z nadaljnjo usodo Formoze, za katero v Londonu z razliko od Washlngtona menijo, da mora pripasti LR Kitajski, vendar šele po zaključku vojne na Koreji. S posebnim sporazumom, ki je bil nedavno podpisan med ameriško in japonsko vlado, bodo ostale ameriške čete na Japonskem še nekaj časa po sklenitvi mirovne pogodbe, da zagotove »varnost dežele«. Vendar nameravajo kljub temu ZDA takoj po sklenitvi mirovne pogodbe organizirati novo japonsko armado. V načrtu imajo tudi sklenitev posebnega tihomorskega obrambnega pakta, katerega hrbtenico bi predstavljale Japonska in v katerem bi bile še ZDA-, Avstralija, Nova Zelandija in morda še katera azijska država. Zdi se, da Je oborožitev Japonske in njena vključitev v tihomorski obrambni pakt predvsem posledica strahu pred sovjetsko invazijo na japonsko otočje. Sovjetska zveza se še ni nikoli nahajala tako blizu Japonske kot sedaj. Že bežen pogled na zemljevid nam to potrjuje. Okoli Japonske se razprostira okoli 5500 km dolg lok ruskih baz (Dairen, Fort Arthur, Sa-halln, Kurilsko otočje. Sovjetska Sibirija). V teh bazah se nahaja večina sovjetskih daljnovzhodnih armad (35 divizij, od katerih je 7 padalskih, skupno okoli 600.000 vojakov). V vodah okoli Japonske se nahaja tudi okoli 800 sovjetskih borbenih ladij, vštevšl 90 podmornic. Na 20 velikih letališčih imajo Sovjeti okoli 4000 letal. Te armade lahko Sovjeti vsak trenutek uporabijo za lnvtfzljo japonske alt katere koli droge države na Daljnem vzhodu. V sami Japonski je precej močna tudi KP, ki je pripravljena ubogati na vsak namig Moskve. Registriranih je okoli 200.000 članov partije. Prav toliko je tudi simpatizerjev Moskve, čeprav niso člani partije. Poleg tega je v Sovjetski zvezi še vedno okoli 350.000 japonskih vojnih ujetnikov, ki so jih popolnoma prevzgojili ln jih lahko vsak čas pošljejo na Japonsko, kjer bi se pridružili domačim informbirojskim peto-kolonašem. Japonsko otočje je proti tem ogromnim silam skoraj brez moči. V Japonski obstaja namreč poleg ameriških okupacijskih čet, le še 195.000 mož domače policije, ki pa je slabo oborožena in neizurjena. »Juniperji«, kakor to policijo Imenujejo Američani, bodo postali nedvomno srž bodoče japonske armade. KAMČATKA V okviru črno označeno ozemlje predstavlja obseg nove Japonske, kakor si jo zamišlja ameriški načrt mirovne pogodbe Liublianski jadralci v Postojni Lanski in letošnji jadralni uspehi, doseženi na letališču v Ljubljani, so vzpodbudili naše letalce k doseganju še boljših rezultatov. Letališče pa je jadralcem na razpolago največkrat le v poznejših popoldanskih urah, ko so vremenski pogoji za doseganje večjih uspehov mnogo manjši, kakor v času nekako od 10. do 14. ure. Razumljivo je, da se je pojavljala vedno očitneje težnja po letališču, ki bi bilo našim jadralcem na razpolago v času, ki je za jadranje ugodnejši. Letalska zveza Slovenije, ki vodi letalsko jadralno šolo, se je zaradi tega odločila, da preizkusi vremenske pogoje v Postojni. Dne 18. t. m. je bilo na letališču v Ljubljani nenavadno živahno. Mladi letalci so ee odpravljali v Postojno. Natančno so pregledovali letala, katera so bila določena za prelet, če so v brezhibnem stanju. Ta dan eo z motornim letalom odvlekli jadralni letali »Vajet (Weihe) in »Triglav«, naslednji dan pa še dvoseda »Žerjava«. V Postojni se je zbralo kakih 12 jadralcev, ki so tja dospeli deloma z letali, deloma z vlakom, pilot pa z motornim letalom. Nade, ki so jih gojili mladi letalci, eo ee kaj hitro izpolnile. Že drugi dan po odhodu. 19. t. m., ko so pričeli z jadralnimi poleti, so med drugimi uspehi dosegli naslednje: Tov. Lakovič, vodja letenja, je z jadralnim letalom »Žerjav« dosegel v termiki (topli, dvigajoči se zračni tokovi) višino 340(1 m nad višino, v kateri se je odklopil od vlečne žice. S tem je dosegel prvi pogoj za zlati C izpit. Tov. Kunaver je nato z istim letalom letel v trikotniku Postojna—Vipava—Divača—Postojna. Pri tem poletu je imel s seboj učenca, katerega je učil slepega letenja, t. j. letenja brez zunanje vidljivosti, letenja samo po instrumentih, kajti dalje časa sta jadrala v oblakih. Dosegla sta višino 3000 m nad mestom odklopljenja. S tem pa ta dan mera uspehov še ni bila zaključena, tov. Grčar je jadral z »Vajo« nepretrgoma 5 ur 20 minut ter s tem izpolnil še zadnji pogoj, ki mu je manjkal za srebrni C izpit. Vrsta redkih C pilotov se je povečala za enega člana. Naslednji dan, v sredo. 20. t. m., je pihala močna burja s hitrostjo do 15 m/sek Letalci so se odločili, da preizkusijo pobočno jadranje nad Nanosom. Tov. Sluga je z motornim ietalom odvlekel tja najprej »Vaje«, s katero je letel tov. Boc. nato pa še »Triglava«. »Vaje« je jadrala 4 in pol, »Triglav« pa 2 uri. Isti dan je motorno letalo potegnilo v zračne višave »Triglav«, ki ga je pilotiral sekretar ljubljanskega aerokluba tov. Makuc. Visoki beli oblaki so zvabili pilota v svojo sredo ter ga izpustili iz hladnega objema v bližini Borovnice. Tu je »Triglav« pristal, ponj pa so se odpeljali z avtom, ker v bližini ni bilo dovolj ve- Vlsoko sposobno jadralno letalo »Triglav« domače konstrukcije likega suhega terena za start z motornim letalom. Četrti dan je pihal še vedno močan veter. Tega je znal dobro izkoristiti tov. Ku-der, saj je jadral ob pobočju Nanosa ne- pretrgoma 8 ur 20 min. Zamislimo sl, da sedimo skoro nepremično toliko časa v ozki kabini letala ter se ves čas krepko borimo z vetrom, ki nas hoče nagibati v vse mogoče položaje, pa si bomo na jasnem, da je bil to kar lep uspeh, čeprav je rekord v trajanju mnogo daljši. V treh dneh jadranja se je izkazalo, da so .mogoči ob ugodnih vremenskih razmerah v Postojni lepi uspehi, sicer pa je bilo poleg naštetih izvršenih še več uspelih letov manj izkušenih jadralcev. Politične in upravne oblasti v Postojni gredo jadralcem v vsem na roko. V posebno oporo je našim letalcem predsednik okraja Postojna ter prčdsednik in sekretar tamkajšnjega aerokluba. Tudi JA je nudila jadralcem veliko pomoč z napeljavo provizoričnega poljskega telefonskega voda, ki omogoča zvezo letališča s centralo v Postojni. Jadralnemu letalcu, ki pristane daleč izven letališča, je nujno potrebna neposredna in hitra telefonska zveza z letališčem, kajti s tem se omogoči hiter povratek letala in nadaljevanje letenja in se tako ne izgublja dragoceni čas ter bolje izkorišča ugodne vremenske pogoje. Jadralci imajo v Postojni ugodne pogoje za bivanje, na letališču so oskrbljeni z vsem potrebnim. Tam stanujejo po sobah s posteljami, tam so si organizirali tudi zajtrk in večerjo, kosilo pa imajo v bližnji vasi Rakitnik. Med letalci vlada prijetno in navdušeno razpoloženje in pravijo, da se ife bodo vrnili pred 14 dnevi, seveda če bo ostalo vreme ugodno za jadranje. D. F. Metalurški delavski tehnikum železarne Jesenice 3E DAL PRVE ABSOLVENTE TEHNIKE S šolskim letom 1948-49 je bil ustanovljen pri Železarni Jesenice prvi Metalurški delavski tehnikum. Namen novo ustanovljene srednje šole je bil, nuditi ukaželjnim delavcem iz vseh podjetij črne metalurgije priliko, da postanejo strokovnja.ki-obratni tehniki. Že s prvim šolskim letom je bilo sprejetih v šolo 33 kandidatov iz vseh krajev, kjer obstajajo metalurška podjetja: iz Jesenic, Štor, Celja, Guštanja, Zenice, Smedereva, Ljubije in Bora. Novo ustanovljena šola, ki je dobila zasilne prostore v Fizkulturnem domu na Jesenicah, je kljub vsem težavam zaradi po- Tovarna meril v Sioventem Gradcu izbolišnie delovni proces in pofiote dela manjkanja učil in predavateljev ter primernih učilnic pričela s poukom že pred pričetkom šolskega leta, ker je pripravljala kandidate na sprejemni izpit. Vodstvo šole je prevzel znani metalurg ing. Marjanovič Boško. Kot direktor Metalurškega delavskega tehnikuma Železarne Jesenice, je zbral okrog sebe najboljše strokovnjake iz jeseniške železarne in priznane profesorje jeseniške gimnazije, s katerimi je dal šoli pravo strokovno osnovo in kvalitetna predavanja. Po dosedanjem programu je trajala učna doba na Metalurškem delavskem tehnikumu tri .eta. Poleg prvega in drugega letnika je kazal v tekočem šolskem 'letu izredne uspehe zadnji, t. j. tretji letnik, katerega obiskovalci so sami zreli delavci z večletno prakso v metalurški stroki. Od 25 kandidatov je diplomiralo 7 z odličnim, 12 s prav do- V tovarni meril v Slovenjem Gradcu izdelujejo tesarske in zidarske metre,. različna zložljiva merjla, sodomere, krčilna merila, vodne tehtnice, manu-fakturne metre, mere za hlodovino ter raznovrstne šolske potrebščine od najrazličnejših peresnic do risalnih desk. Po osvoboditvi so tovarno znatno razširili in modernizirali. Delovni kolektiv se že ves čas po osvoboditvi trudi, da bi čimbolj povečal proizvodnjo kvalitetnih meril in drugih izdelkov, ki jih naša industrija in šole tako nujno potrebujejo. Za izdelovanje meril potrebujejo največ trdega lesa, kot je bukev, hrast, javor itd. Ker je proizvodnja v tovarni velika, morajo imeti vedno na zalogi zadostno količino suhega lesa. To vprašanje jim je delalo po osvoboditvi največ preglavic. No, letos pa so tudi to vprašanje rešili. Zgradili so namreč moderno in prostorno sušilnico, v ka- teri se posuši vsakih 10 dni 60 kubičnih metrov lesa. V tovarni lesnih odpadkov skoraj ne poznajo. Vse še tako majhne odpadke izkoristijo za izdelovanje peresnikov in drugih drobnih šolskih potrebščin. Značilno je, da v ta namen izkoriščajo celo odpadke iz tovarne pohištva v Duplici pri Kamniku. Tudi za izboljšanje delovnih pogojev so že marsikaj storili. Tako so napeljali posebne ventilacijske cevi, ki avtomatično vsesajo ves lesni prah, žagovino ir, drugo, kar vse se avtomatično vodi v poseben silos, od koder se z vagončki prevaža v kurilnico. S tem so dosegli dva uspeha naenkrat. Izkoristili so vso žagovino in lesni prah, zaradi česar se je znatno zmanjšala potrošnja premoga, na drugi strani pa delavcem ni treba več delati v skoraj neznosnem prahu. tehnike in mu je v polni meri uspelo preobraziti našega delavca v tehničnega strokovnjaka. Poleg dobrih uspehov na šoli sami, so bili predvsem obiskovalci zadnjega letnika tudi dobri delavci pri praktičnem delu v jeseniški železarni, kjer so se specializirali za plavzarstvo, jeklarstvo, valjanje In livarstvo ter kontrolo in predelavo. Nov učni program je razširjen na štiriletno učno dobo in je popolnoma enak programu srednje tehnične šole. Prednost pa bo imel delavski tehnikum v tem, ker bo sprejemal na šolanje le starejše, že izučene delavce z najmanj dvoletno prakso in predpisano osnovno izobrazbo, t. j. nižjo gimnazijo, ali njej enako strokovno šolo. Metalurški delavski tehnikum Železarne Jesenice naj bi ne bil v bodoče le za podjetja novo ustanovljene Glavne direkcije za metalurgijo v Ljubljani, temveč naj bi bil kot do sedaj za delavce iz vseh metalurških podjetij naše države. Dosedanja praksa je dokazala, da je na šoli možno dvojezično predavanje. Predavatelji, ki so predavali tudi srbohrvatsko, so izučili tudi strokovnjake iz ostalih republik, ti pa so se z izrednim zanimanjem priučili tudi slovenskega jezika, ki ga spoštujejo in obvladajo kakor svoj lastni materinski jezik. RszgtbaH mladina na Vlil. bežigrajski gimnazij Mladina doseže pod dobrim vodstvom tudi lepe kulturne uspehe. To nam dokazujeta delo in življenje na VIII. bežigrajski gimnaziji v Ljubljani. Profesorski kolektiv skrbi poleg rednega šolskega dela tudi za kulturnoprosvetno usmerjanje te mladine, ki je pripravila razstavo za zaključek šolskega leta. Razstava nam prikazuje celoletni prerez dela dijakov deloma pri risarskem pouku, deloma pa v številnih krožkih, ki nudijo mladini kulturnoumetniško izživljanje. Na razstavi je največ risb, seveda so prikazane predvsem dovršene slike, ki dokazujejo rast in napredek dijakov od nižjih do višjih razredov. Dva dijaka Vozelj in Dokler sta izdelala plastiko; Vozelj je razstavil kip — glavo svojega starega očeta, Dokler pa je izdelal karakteristično glavo profesorja in pesnika Staneka. Ta kip dokazuje, da še Dokler razvija v vsestranskega umetnika, poleg tega je Dokler agilen tudi kot pesnik in dramski igralec, o čemur pričajo njegove pesmi v nedavno izšlem gimnazijskem zborniku in njegov nastop v Gogoljevi »Ženitvi«, kjer je igral vlogo sluge. Na razstavi risarskih in kiparskih izdelkov sta razstavila tudi dva profesorja, ki sta nameščena na VIII. gimnaziji, in sicer prof. Medič risarske izdelke v raznih tehnikah, prof. Kolenc pa kiparstvo. Posebno zanimive so študije za partizanski spomenik Zveze borcev v Zalogu, ki bo odkrit še letošnje leto in ga izdeluje prof, Kolenc. Na zavodu obstoji Mladinsko kulturno umetniško društvo »Miran Jarc«, ki ima več marljivih odsekov. Pod vodstvom skladatelja prof. Luke Kramolca obstoji mešani zbor, ki je nastopil uspešno v Ljubljani, pa »ORALA« V režiji Michaela Andersona 80 Angleži izdelali pomemben film >ObaIa<, kateremu je napisal scenarij John Braphy, glasbo pa Muir Mathieson. V glavnih vlogah nastopajo: Robert Neivton, Kathleen Harrison, Susan Shaw in Avis Scott. Obalno mesto. Borba za kruh. Mornarji prihajajo in odhajajo, nekateri odidejo za leta in leta, drugi iščejo dela. Brezposelnost. Boj za obstanek. Luka. Razni značaji: čudovito mirna zapuščena žena in mati... Hčeri, cd katerih hodi vsaka svojo pot.. . Lahkomiselni oče, ki zapusti družino za štirinajst let, da niti ne ve za rojstvo sina . .. Trenja značajev... Neizprosni slučaj, ki ni slučaj, temveč le majhno orodje v mogočnih rokah usode, v kateri se vse sprevrača. Pretresljivi prizori iz življenja drobnih, ubogih ljudi, čez katere drvi čas, ne da bi vprašal za njih trpljenje. Podoba velikega mesta, velikega bogastva in velike revščine, majhnih in velikih ljudi, majhnih, a mogočnih usod. Vse se zgodi. . . Tudi uboj. — A življenje teče naprej: luka, megla, delo, skrb, ljubezen, veselje trpljenje — in tako bo teklo in teklo, dokler bo človek na svetu ... Prekrasna kompozicija slik je ta film, čudovit mozaik podobe življenja, v katero so posajeni živi liki oseb, ki se vesele, trpe, ljubijo in greše pred nami, vsi majhni in drobni, a veliki in globoki. . . Močna igra igralcev, od katerih do dna pretrese lik očeta, dopolnjuje kompozicijo, ki tako postane eden najboljših filmov angleške produkcije, ki smo jih videli zadnje mesece. tudi na več zunanjih nastopih. Posebno prisrčno je bilo njegovo zadnje gostovanje med rudarji Mežiške doline. Takrat je prejel voditelj zbora prof. Kramolc lepo darilo naših koroških rudarjev: simboličen znak gosposvetskega knežjega kamna. To darilo in vrsta drugih spominkov so bili prav tako na razsfavi. Dramska gledališka skupina je v rokah profesorja Jožeta Poto karja iz družine znanih gledaliških umet nikov Potokarjev, ki jih poznamo iz drame in iz filmov. Prof. Potokar je do podrobnosti izdelal režijo Gogoljeve »Ženitve«, ki Nevenka Gala; Kmečka hiša eo jo mladi nadarjeni igralci podali na več prireditvah doma in na gostovanjih na Notranjskem in v Zasavju. Zadnje gostovanje je bilo v Litiji, kjer tako polne dvorane če niso imeli, kakor ob obisku bežigrajskih dijakov. Literarni odsek, ki ga vodi pesnik prof. Stanek, je izdal za konec šolskega leta ciklostiran almanah »Mladi obrazi«. Brošura je lično izdelana in je zavodu v ponos, mnogim sodelujočim pa bo v lep spomin na začetna literarna udejstvovanja v dijaških letih. V almanahu sodelujejo; Janez Dokler, Viktor Konjar, Bogo Jakopič, Miroslav Belač in Janez Poljanec. Album »Mladi obrazi« je tudi ilustriran s prispevki Nevenke Galove, Franceta Bartola. Ličanove Milojke, Viljema Koniča, Klopčiča (iz rudarskega življenja) i. dr. J. 2. ŠENTJANŠKI RUDARJI SI GRADIJO KINODVORANO Rudarjem v Šentjanžu je po delu primanjkovalo razvedrila. Že pred leti so naprosili Ljudsko prosveto, da bi jim oskrbela kinoaparaturo. Toda ker v Šentjanžu ni bilo primerne kinodvorane, seveda s kino-predstavami ni bilo nič. Na pobudo sindikalne podružnice so zato rudarji že lani pričeli zbirati material za novo kinodvorano. Uprava rudnika je prispevala nekaj denarja, rudarji pa so pomagali s prostovoljnim delom in tako bo zamisel nove kinodvorane že letos uresničena. Dvorana je že skoraj dograjena; pravkar pripravljajo plošče za galerijo in upajo, da bo že letos septembra služila svojemu namenu. Tudi kinoprojektor je že zagotovljen. CDjJtuh&i etudna*/- 29 V11951 *STRAK 3 KAKO 1E BILO V POREČU Vožnja od Ljubljane do Rovinja je precej dolga, vendar od ure do ure prijetnejša. Ko zaviješ v Istro, čutiš bližino morja 'in postajaš nemiren. Snežnik, Učka gora, kras, kamenita naselja na gričih, zoreče žito, urejeni vinogradi, rdeča zemlja, smokve, oljke, bori, ciprese, pinije, zbori škržatov — to so vtisi, prijetni in novi, vse do trenutka, ko obstoji vlak tik ob morju. V dolgem sprevodu hitimo proti mestu s slovitim zvonikom sv. Evfemije. Druščina 116 mladih deklet v pisanih poletnih oblačilih. Potujemo v Poreč, na 10 dnevni plavalni tečaj. Naloga, ki smo jo sprejeli, je lahka, vendar hvaležna: dijakinje srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane bomo morali usposobiti za otroški plavalni pouk. te sedimo na majhnem brodu in plovemo proti Poreču, četrtina deklet je prvič na morju, med njimi je 14 neplavalk. Slikoviti Rovinj s svojimi bujnimi parki se odmika, plujemo mimo velike bolnice za kostno tuberkulozo in naprej mimo istrskega fjorda (Limski kanal). V Poreču nas že čakajo gostoljubni oskrbniki počitniškega doma Direkcije za kovinsko industrijo. V veliki, nenavadno grajeni. obednici s klasičnimi stebri poslušamo glasbeni spored ljubljanskega radia in večerjamo. Ugibamo, kje neki smo in zvemo, da je bila naša obed-niča nekoč klet, v starih časih pa kapela. Nad veliko teraso, ki služi našim dekletom sm plesišče, zagledamo pisane mozaike. Prebivamo tik ob baziliki sv. Maura, ki so jo zgradili leta 560. Iz bazilike čujemo zvončkljanje, v naši obednici pa poslušajo dekleta predavanja o lepotah plavalnega športa. »Veliko dobroto boste storili otrokom, če jih boste že zgodaj navadile na sonce, zrak in vodo. Plavalni šport je resnično potreben, ker te .zavaruje pred nesrečo. Kako prijetno je ljudem, ki znajo plavati in se veselijo zdaj igre v osvežujočih valovih, zdaj plavanja in skakanja v vodo! In kako težko mora biti pri srcu tistim, ki jih je v poletni vročini sram, da bi se slekli, da bi se oborožili z znanjem, notrebnim za razmah plavanja med najmlaj-imi...* ukom, tem varnejši bodo nekoč. Eden naših vodnikov je navadil plavanja svojo. hčerkico že s četrtim letom. Mnogotere izkušnje, nabrane pri praktičnem delu doma in v inozemstvu, posredujejo naši vodniki gojenkam, ki se urijo z vnemo. V ISTRSKEM VINOGRADU Kljub dobri hrani, ki jo kuhajo v našem domu, ne moremo biti dnevno več v vodi kakor po štiri ure, včasih tudi po vet. 0 prostem času si ogledujemo mesto, zobljemo češnje (po 15 din kg), prirejamo izlete in oglede. Včeraj smo odpravili zabavno orien- ?; DEKLETA GREDO PRVIČ NA PLAVALIŠČE . Plavališče je približno četrt ure oddaljeno iz mesta. Pot nas vodi najprej po ozkih ulicah, mirno mnogih hiš, ki so bile v vojni, uničene. Srečujemo ljubljanske študente arhitekture, ki sedijo na svojih stolčkih in ri-t še jo. Pred nami je odprto morje, za nami prijazna istrska obala z bori, cipresami in cedrami. Naš tečaj je skrbno organiziran. Prve naloge so zmerne: dekleta se urijo v globokem dihanju, v hoji po vodi, v potapljanju glave. Najprej se morajo seznaniti z vajami, s katerimi odpravljamo strah pred vodo. Pri teh vajah morajo vse sodelovati, tudi tiste, ki bi najraje splavale tia bližnji otok. Toda saj niso prišle zaradi lastne zabave, tudi ne zaradi osebne izpopolnitve, temveč zato, da bi se naučile metode ravnanja z otroki. V nizki vodi je sedem oddelkov, ob vsakem oddelku izkušen vodnik, nad vsemi pa bdi materinsko oko Jože Trdinove. Telesa so še bleda, toda sonce žge vedno močneje; Čez deset dni bo zginila bledica, deklice bodo še prikupnejše, ko sc bodo vrnile v Ljubljano. Tako bo nekoč. tudi z otroki, ki jim bodo zaupani: prve dni bodo plahi ob morju, zmerni bodo v sončenju, previdni pri kopanju - po končani koloniji pa bodo že izgubili strah pred vodo, varno bodo plavali in se veselili morja, starši pa bodo vzgojiteljicam globoko hvaležni za njih veliko delo. Resnično: Velika stvar je navaditi otroka plavanja, omogočiti mu za vse življenje radostno utrjevanje v vodi in ob vodi. čim bolj zgodaj začnejo otroci s plavalnim po- Pogled na Rovinj tacijsko potovanje v bližnji okolici, danes pa smo obiskali znamenito srednjo kmetijsko šolo v Poreču. Ljubezniv mož od sonca ožgan, star okrog 40 let nas je prijazno sprejel in nas povedel najprej v vinograde. Tri ure nam je govoril o trti in češnjah, o pšenici in rdeči zemlji, o svoji šoli, o svojih učencih. Ni nas utrudil, nasprotno, zelo veliko nas je naučil, marsikaj, kar nam bo nepozabno, nam je posredoval. To je bil inž. Stojan Grohovac. Stojimo sredi skrbno urejenih vinogradov. Vonj po bližnjem morju se meša z vonjavami cvetoče trte. Grohovac pripoveduje o malvaziji ih burgundcu, o žlahtnih vinih, ki jih izvažajo na Norveško in Švedsko, celo v kleti indijskega maharadže. V inozemstvu povprašujejo zlasti po našem črnem vinil. Posamezni trsi so po 2 m oddaljeni drug od drugega in dajejo do 25 kg grozdja. Zakaj je istrska zemlja rdeča? Zato, pravi Grohovac, ker izhlapeva vlago od spodaj navzgor, z vlago pa tudi železove in aluminijeve okside, . ki delajo zemljo rdečo. Prvo kmetijsko šolo v Poreča je ustanovil istrski, sabor že leta 1873, današnje poslopje pa so postavili v letih od 1904 do 1906. »Pri nas že šest let nismo videli snega; videli smo ga samo od daleč, saj imamo-včasih krasne razglede na daljne Alpe. O božiču cvete nešpula in daje našim čebelam hrano,* pripoveduje naš vodič, ki ve vse. Potem nam razkazuje šolo, laboratorije, hlev in kleti. Pripoveduje nam o istrski pšenici,-ki mora imeti veliko slame, da služi tudi za? krmo živini; pokaže nam kravo s ponosnim imenom *pepinjer*, ki je dajala dnevno do 22 litrov mleka razkazuje nam sode, ki so že pol stoletja nepoškodovani, pripoveduje o češnji, stari 75 let, o šolskem vinogradu s 150 sortami trsa, o pridelovanju olja in žganja, o težkem istrskem govedu — in seveda tudi o smučanju; večkrat se spominja zimskih dni, ki jih je preživel v naših gorah. STRAN ★ 29. VI. 1951 ^3).e£cuh^u etto/nda/- VELIKO PRIČAKOVANJE ... Potujemo iz kleti v laboratorije, gnetemo se za izobraženim pripovednikom. Zdaj nas vodi naravnost v šolski razred: istrski fantje in dekleta vstanejo v pozdrav - domačini strmijo v goste, gostje v domačine. Zvemo, da imajo zdaj veliko učenja, vendar se jim zdi obisk prekratek. Ura je že poldne, ogledi so končani. Utrujen sem, kajti nogo imam polomljeno in bi jo prav za prav še vedno moral imeti v ---- — —omni, da i---- e kleti v dobesedno videli smo velikansko klet, vsekano v živo skalo. Tu je hladno, temperatura je vedno ista, vino izredno dobro ohranjeno. Nazadnje se pojavi kletar z malimi čašicami. Po kapljicah poskušamo zlato vince, o kakršnem se nam niti sanjalo ni. Vljudnost in hlad sta pregnala deklice iz kleti, odrasli si privoščimo polno čaši-rfŽUM*. 9°-, Dejansko ne veš, kaj je lepše: gledati te vinograde in vonjati cvetočo trto ali okušati sok istrske zemlje. POREČ SO ZGODOVINSKA TLA Poreč, ki ima zaledje rodovitne zemlje, je zgodovinsko znamenito mesto. Prav poleg današnjega doma Direkcije kovinske industrije LRS so ostanki bazilike iz tretjega stoletja. Trdijo, da je bila to tretja bazilika na svetu — prva v Rimu, druga v Raveni, tretja v Poreču. Temelji, stari 1600 let, so zavarovani, toda svet se seseda in morje razjeda zgodovinske mozaike. Naprosili smo strokovnjaka, da nam je razkazal Eufrazijevo baziliko, ki je še dandanes primer zelo lepe arhitekture. Zgrajena je . bila v šestem stoletju prav blizu Mau-r.ove hiše, kjer so se nekoč kristjani tajno shajali. Granitne stebre so pripeljali iz' Grčije, mozaike pa so izdelovali mojstri iz Raven#. Nad vsem bedi zdaj Zavod za kulturne in umetniške spomenike iz Reke. Pod zvonikom, grajenim iz debelega Židu, je še nekaj, kar nas zanima: starinski bapti-sterij. To je nekak bazen, ki je bil nekoč napolnjen z vodo in je služil za krst prvih kristjanov. Večeri se. S prijatelji pohitimo na vrh zvonika, da si ogledamo mesto in okolico. Mesto je zelo poškodovano. Pripovedujejo, da je bil v bližini na pol potopljen nemški brod, ki so ga vedno znova bombardirali, v vsem je bilo čez 30 zračnih napadov. Razgled s stolpa je pester in sega na odprto morje proti Benetkam, proti Alpam in v Istro, ki je letos zelena in obeta dobro letino. Kakor vedno, kadar delaš z veseljem, so tudi tokrat dnevi našega plavalnega tečaja v Poreču hitro minili. Med 116 dekleti je :bilo prvotno 44 neplavalk, zdaj sta samo še dve; vse ostale so se navadile plavanja,, navadile so se tudi ravnanja z otroki v obmorskih kolonijah. Starši bodo lahko brez skrbi, kadar bodo zaupali svoje otroke- absolventkam Srednje vgojiteljske šole iz Ljubljane. Naučile jih bodo marsičesa lepega, navajale jih bodo tudi na plavanje. Domov grede sem doživel nekaj neprijetnega: ljudje, ki so se vračali z izletov v »Z? cono*, so bili pijani in so govorili največ o vinu. Mar niso ničesar lepšega doživeli ob morju kot gostilnice? Mar se ne zavedajo, da nam ne delajo časti, če so nezmerni v pitjul Koliko več bi imeli izletniki od tega, če bi se kopali, uživali v jnorju, si ogledovali krajevne znamenitosti in si po vsem tem privoščili čašico ali dve dobre kapljice. Vodstva izletov naj v bodoče mislijo na to! D. U. ZNANOST SE UKVARJA TUDI S STOLI Po vojni se je znanost pričela močno ukvarjati tudi z gospodinjstvom. Z njim se bavi že lepo število inštitutov in laboratorijev po vsem svetu. Posebno so znani »Good Housekeeping« (Dobro gospodinjstvo) v New Torku s podružnico v Londonu, inštitut za higieno prehrane v Parizu, inštitut za gospodinjska raziskavanja v Stockholmu ter Narodni svet za ekonomijo gospodinjstva na Danskem. Ti inštituti se ukvarjajo z vsemi mogočimi vprašanji gospodinjstva od električnih štedilnikov, hladilnikov in likalnikov do posebnih nožev za rezanje kruha in navadnih stolov. . Vsakdo bi dejal, da je tako enostavna in potrebna stvar, kot je navaden stol. že. zdavnaj dosegla dovršeno obliko. Toda ne.. Tudi stolov so se zadnji čas lotili na znan-stven način. Od leta 1944 je mladi znanstvenik Bengt Akerblum na Švedskem pregleda] čez 650 oseb pri sedenju; opravil je na tisoče merjenj in radioskopij. Ugotovil je, da je danes prevladujoče mnenje, da je višina stola odvisna od višine mize, huda napaka. »Odločilna je višina stola, ne pa -1-—*---5~ -L-—” Kaj pravi o navadnem obratno,< je objavil, stolu Akerblum? : Kadar sedimo, morajo nositi vso težo mišice, na katerih sedimo, živčevje in mišičevje beder pa mora biti čimbolj sproščeno. Vsi naši stoli so za ta namen previsoki, saj segajo čez 45 cm, povprečna dolžina noge do kolen pa je približno 39 do 41 cm. Stol sme torej biti visok največ 39 do 40 cm. — Vedno je bolje uporabljati prenizek kot previsok stol. Naslon pri stolu mora omogočiti ledjem. da so oprta, nato mora nuditi oporo vsemu hrbtu ter ledjem in prsnemu košu. Zato so' najboljši stoli, kjer tvori naslon dva kota. JEZ IZ PEPELA Pri gradnji jeza za električno centralo z močjo 285.000 kilovatov Hungry Horse (po naše lačni konj), so 153.900 tonam cementa primešali 117.450 ton industrijskega pepela. S tem so znižali stroške gradnje, olajšali so tudi gradnjo in skrajšali čas strjevanja cementa. Računajo, da se bo s pepelom izboljšala tudi i zdržljivost betona, njegova trajnost in kvaliteta površine. Tradicionalni slalom za Ahom 1. julija bodo za Akoni na Gorenjskem tradicionalne smučarske tekme v Slaloma ln veleslalomu. Poleg domačih tekmovalcev članov F. D. Gregorčiča. Ljubelja, Partizana, Enotnosti, Krima, Kladlvarja itd., bodo na stopili tudi Inozemci; Avstrijci. Italijani in Nemci. Do sedaj je prijavljenih 100 tekmovalcev ln tekmovalk. Tekme bodo na enem najlepšlh planinskih predelov Gorenjske, ki je proglašen za nacionalni park. Ker kljnb vabljivi planinski privlačnosti ni v tem krajo hotelov |n drugih planinskih postojank, bodo tekmovalci taborili pod šotori Prve poletne smučarske tekme so bile za Akom leta 1936 Takrat je nastopilo 30 tekmovalcev, med njimi 6 tekmovalk. Med okupacijo tekem ni bilo Letos pa bodo imeli domači tekmovalci prvič priliko pre Izkusiti svoje smučarske sposobnosti v po letnih tekmah tndl z inozemci. Ker je letošnja zima zapustila Izredno velike množine snega, je dana redka prilika za odlično izvedbo poletnih tekem, na kate rlh bodo tekmovalci ln gledalci zanesljivo prišli na svoj športni račun. C. F. ŽIVLJENJE NA DRUGIH PLANETIH Nemški znanstvenik Karl vod Weiz3k» ker, avtor kozmogonične teorije n ebliko. vanju planetov, katera je naletela aa splošno odobravanje večine astronomov, je na neki konferenci univerze v Chicagu izjavil, da je mogoče, da ima kak planet enake življenjske pogoje kot zemlja Svojo trditev opira na dejstvo, da obstoji na milijarda zvezd, ki imajo vsaka svoj planet. RADIOAKTIVNI ČRVI IN LIČINKE Do danes ni bilo mogoče natančno opazovati podzemeljsko življenje črvov in ličink. Trije kanadski znanstveniki se prišli na misel, da črvom in ličinkam vtaknejo pod kožo tanko radioaktivno kobaltno nit in tako zasledujejo s posebnimi opazovalnimi stroji njihovo kretanje. Prvi poskusi so povsem uspeli. ŠTIRI TISOČ KILOMETROV NA URO Pred kratkim je »Bell Aircraft Corporation« izročila ameriškemu letalstvu novo reakcijsko letalo X-2. Letalo lahko doseže hitrost 4000 km na uro in se dvigne v višino 30.000 m v približno eni minuti. X-2 je naslednik letala X-l. ki je prvo doseglo večjo brzino kot zvok. D0R0LNJEVALKA K A K A K A K A K A K A s K A aaaaaa — b — c — č — d — eee — iiii — j — kk — 111 — m — nnnn — ooo — rrrrrr — sss — vv Dopolni dani pravokotnik z gornjimi črkami tako, da boš bral vodoravno besede naslednjega pomena; 1. pust, predpust — 2. aktivni ndeleženeo tekem v skakanja — 3. vrsta testenin — 41 vrsta ptičev — 5 ulična zagrada — 6. novinar — 7. pripadnica enega jugoslovanskih narodov REŠITEV ZLOGOVNE KRIŽANKE Vodoravno: 2. par-me-na — 4 dola — 5. mur-va — 7. ali-men-ti — 8. tepca — 10. se-ka-ti — 11. na-po-ri — 12. sorte — 13. Ca-ro-li-na — 14. Sa-ba — 16. dosti — 17- le-to-pis Navpično; 1. .pal-me — 2. par-la-men-ti — 3. Na-mur — 4. de-Ii-ka-te-sa — 6. va-te-r-po-lbsti — 7. . a-se-sor — 9 ca-ri-na —. 11, na-ro-do-pis — 15. ba-le — 18. to-ga- IZGUBLJENE SINDIKALNE KNJIŽICE Tavčar Marija, profesorica VII. gimnazije v Ljubljani proglaša izgubljeno sindikalno člansko knjižico za neveljavno. Sreš Franc, normitec na Golniku 11 proglaša izgubljeno sindikalno knjižico z* neveljavno. Uteja uredniški odbor — Glavni urednik Tone Seliškar — Uredništvo telefon 45-38 in uprava telefon 49-70, Masarykova 14-11 v Ljubljani — Izhaja vsak petek — Mesečna naročnina 25 din, četrtletna 75, polletna 150 din, celoletna 300 din — Račun pri podružnici Narodne banke v Ljubljani št. 604-90321-4 Tisk tiskarne v Ljubljani, Kopitarjeva 6.