Vojno p^sojilo in država. V »Sloveaca« St. 77 z dne 4. aprila povdarja k, Z., da fis vojno posojilo ai prostoToljao podpisovalo. Da tvori vojao premoleaje reč tisofi državljano? Da je mneiije fiaaaSBtikoT, da je dolžnoat naSe države prevzeti vse vojao posojilo. r kolikor je domača last, inaicer v celem nomiaalaem zneaka. DolžDOst države je, gfiitti premeieaje državljano». da je t interesa drž&ve, da prevzame vojao poaajilo ˇ Bominaini vredaosti itd. ' Mi se popolnoina strinjamo 8 člankarjem, di je nojaost reSitve tega perečega rpraaaaja očiridaa, vendar pa ne ovidevamo, zakaj bi morala država, katera se je iele astvarila, pretzeti bremeaa, ka tera so li naprtili v siari Avstriji iz dobifikaieljnofti aa obrestih razni velekapitalisti. .* Da bi driava trpela za te Speknlante polovioo sgabe na vrednosti voJLega posojila ie začetkom, ae da bi iraela že sedaj kakSno ndobnost, je maogo pomiselkov in sicer iz enostavnega razloga drlava Se ni popoleoma koisolidhana. . Njej primanjknje 3e prati prnvni temelj, toraj tako dalekoselae obvszaosti, kakor prevzetje ogromaih svot vojoega posojila in Se z nominalno vred nostjo — ona ne more in ne sale vkljab nafnost izvršiti, ne sme prerzeti takega d»lga in t j ie <i nim državljanom nasproti, kateri niso bili v Avstro; Ogrski naseljeni. Rea je, da mora driar* skrbeti za Dajagccl ¦ejfio reiitevcaše Talot«, ntšega premoženja, k&jl čim manj mf zgobirao na naSsm premožezija, tesi gospodarsko krepkejSi vstopame ˇ dri&vno gospc darstro in v 8OodloČQJoči držarai gospodarski kroj Ako 86 vpraSasje krone in diaara ne rel drogače kakor 1 : 3, nam ni reSit?e, če todi pr< vzame država vojno posciilo v nominalai viednost ( Najpreje mora biti režeio vprašanje kronskevi ljave nasproti dinarjn in ta je 1: 1, kajti le n& I način zamoremo 3 p tlno kapitaliatičao moijo wsti piti v kiog soiržavljanor, sicer smo pa odvisi siromaki, kateri ne sjodločujemo pri ostvarjen; države^SHS, tmpak le »garwn«< zopct za onin kateri so bili toliko srečai, da niso bili avstrijak ogrskt podaniki, IDržava torej ne more in se ne sma poprijeti »retz^tja vojaih posojil pred reSiUijo kronBkega vpr^^nja, aicer bi bila ona in tadi lastniki voJDih posojil obCotoo oSkodovani. V- oor.f tjenera člankn se pavdarja, da mora dr?ava ? ia*Łnem interesu prevzeti vcjsa posojila kaj.i oc8 potcebaje/posojU, d.a mcre kriti tekoče rsJODe Ona si jemlje zafasna poscjila ia koneCno mcrala si bo vzeti v- dfiavi saroi pcsojilo, ako aa jjo fcoteis biti dottnica tnjenia iapit&lo — dr*a vam Pr*vzetje vojnega posojfia bi Mo bajs pri porcčjia 25 novo posojilo. Ta tiditav zdi se nam uekaj drzna. kajti s prevzrtjcm vcjnega posejila *a polovico ntp^krit^g« dolga, Toraj bi napravla dolg sa katerega bi ne imela jferitja ali pa bi mogša potom izv»»redalb datCnib dohcdkoT kriti to bfftme. Priparoeilo, katero d»je člsnkar, bi bilo zelo jtlo?o, posebno za podpis covsb irtavnih zsdcIŽ7::c. Po DtSem mEeuin je oRobhodoo polrebno, da rsajdemo s*čin, laetnik* voinih posojii kolikor mo* goče rešiti ofcčolne zfjne oa kapitala ali obrest h ne da bi s tem drža?o obrenjenili S tem da doseiemo z?>janKenje rc-ke določene vrednosti vojBega pcsojila, in Se t&di posšnneKtn lastaiki zga b»jo perctnfueino na piimer 25% n& kapitala, aii pa da 8< isti reS jo pcpoloi kapital in egabijo le zi neksj Cssa cbreati, ob enam pa tadi slaiirao drŁ»vi. kajii ona se ne sadolži — ia j« vsak čas ˇ «»acn, prs državljanih isksti poirebno posojilo. Ako M driava prevzela vojoo posojilo v do miD&li, z&vezati bi se morala, to posojilo cbresto ˇati, kar bi proizvajfcio ogromne da?ke. Da se temn izogne. pcircba ji je le skrbeti za to, da se najde načia tezsuriraija (zreztnje). Ta naCin n»jti. ni po ntšem aanenju neiz^edlj vo. Kakor c&m je zoano, obitojijo 2e zt?odi, katcri zbirsjo ve>i,Da posojila pod ogodnimi pcgojfi, kat«ri nndijo lastaikom Tojaih poaojil ali jsmstfo za pr Totno vpiač&ne glavuice all pa 75% glavuice % B«df.n}im Casom ^rimernim obreeiovanjeai. <Vko io taki denarni zavodi ˇ oali driavi in ako kti stoje pod drlavno kantrolo ia Ce dajo ti zavcdi razpololl]i?i kapital difari kot podjfttika kkzaib nsprav in inTestacij proti prinaerneoa obre stoviuja na ra2t olage in če Je konečoo ns dcbiJka investir&aega kapitala, ddefna no le drlava, deLiici zsvod, podjetje, temvefi todi prejSsji lastaik vojnfga poaojii« — poetine škoda katero imajo trecotno Ja-tsfki rojsib poscjjl, le zafiasaa — kajti rm zgice Bčasocna Tsled ^cbifka katerega il pri dobimo !z iavestiraaega kapitala. Trraj oe driata mon priakoCitf z prerzetjem ˇojaega posojila nam na pomoč, ona mora le Tpra ianje kroDske Trednosli res ti na podlsgi 1:1; lastoiki vojnih poiajil pa se mor»)o zadoroljiti z zajaniCenjem conainalne fredsoati ^ojnega ptsojila potoen izp!»fiila t določenfia roku v gotovini. Doseleno je potem dtojno: DrtAva niraa precej začetkom Telikega obvei nega dolga, lsatnik vojnega posojila je pa brez skrbi za svoj kap>t&I. MlelnoT.