Stev. 59. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: *• celo leto K 240-— Pol leta K 120 — V Lfiiblfani, ponedeljek, 13. marca 1922. .........................—n-,.^ ■ Ml. Leto II. arataStn ta aaravnUtia « (•> attinto alte itn. 6 — Ttirfso mlntltn itn. SO — Teitfoa «» tprnnUtn fot. IU mm CENE PO POŠTI: ca četrt lete K Krca tn mesec K 20— v upravi stane mesečno K 18"— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna Številka stane K 1'40 i Obtožba proti gnurila Zečessičii. Posledice lahkomiselnega čina bivše-vojnega ministra generala Zečeviča, ki 1 sredi najhujše zime vpoklical rekrute, Dre najmanje poskrbel za njihov Ro t prekrano, obleko in streho, so ta-ločil da se ie Jllg°sl°vanski klub odda V Dar°dni skupščini podati predlog, jji|v®e general Zečevič obtoži in izroči so- *ke ^k*°žni predlog navaja 158. člen srb->Kif’a azenskega zakonika, ki se glasi: t 01. ubije človeka iz neprevidnosti, se 'ek 2 ^OTOm ^ mesecev do 2 let. Ako ji po svojem poklicu, obrti ali služ- aolzan, da skrbi za varnost, potem se van-IDOre P°ieS zapora prepovedati izvrše-dis/6 °br33 ab službe bodisi začasno, bo-tudi k* zmerom-c Podobne določbe poznajo hiio • a??nski zakoniki za Hrvatsko, Slove-ln Črn Dalmacii°. za Bosno in Hercegovino rnogorski kazenski zakonik. Jasno je, pr ®e Je minister Zečevič v največji meri držafS^ Pr°d tenl določbam. Že navaden dro? J?.dolžan v svojem omejenem po-. JuvPaziti na varnost človeškega zdrav-ja ,n življenja ter je za vsako nesrečo iz ten nbPazijivosti ali nemarnosti odogvo-® pred^ kazenskim sodiščem. Koliko bolj j. W to še za ministra vojne in mornarice, ®U je poverjena skrb za stotisoče na-™unih sinov, ki vrše svojo najtežjo dolž-no*t v službi domovine. , Minister Zečevič je vedel, v kako težji® razmerah žive danes. ljudski sloji, ki ®®]ejo armadi in mornarici njene člane. *®del je, da večina nima hrane, razen ko-“ai za vsak dan sproti, da ne zmore sred-JjCv za toplo obleko in dobre čevlje. Minister Zečevič je videl, kako ostra je zima in tega je poznal zanikarne, neurejene yTm®re na naših železnicah, vedel, da se Ved"? -nit* v P°tniških vozovih ne kurijo, te n le’ da po v°iašnicah niti sedanje če-hran ° bile PHmerno preskrbljene ne s VBem 116 Z obleko' ne s posteljami. Kljub rej_mu temu je minister Zečevič vpoklical jjj^kte koncem decemb., sredi najkrutejše e; ne da bi bil le najmanje preskrbel Pre vo Prebrano, za človeka vreden te v?z Po železnici, za toplo obleko in obu-‘P, primerno namestitev v vojašnicah. ®i in slabo oblečeni so se vozili fantje ?i čezakurjenih vozovih dolge dneve in no-i*tof udn°.so dospeli na svoja mesta, a tam jje ni bilo nič preskrbljeno zanje. V t|ej®^urjenih ostudnih prostorih, na golih toni *° Pren°čevali, ostali še dalje brez to v °^eke in brez primerne hrane. Vse ®ajostrejšem mrazu, j. p°sledice so bile strašne. Do 29. seje j0 °d®e skupščine se je doznalo, da je bi-.in»®\®d konjeniškimi polki 29 smrtnih dKaIoIa no ia \r T ormo^i cr 158. srbskega k. z. Vsled tega naj narodna skupščina proti bivšemu ministru za vojno in mornarico, generalu Zečeviču dvigne obtožbo v zmislu čl. 92. ustave. Ta predlog Jugoslovanskega kluba so podpisali tudi socialno-demokratični, na- rodno-socialistični in republikanski klub. Tako se je spravila stvar generala Zečeviča, ki je zakrivil enega najčrnejših činov sedanjega režima, končno na pravo pot. Ljudstvo brezpogojno zahteva, da pride general Zečevič na zatožno klopi Iss smmISmmarmad. Pariz, 11. marca. (Izv.) Na zadnjem zborovanju zveze narodov je predložil lord Esher razorožitveni komisiji načrt, po katerem bi imele evropske države sledeče mirovno število vojakov: Belgija 60.000, Češkoslovaška 90.000, Danska 60.000, Francija 180.000, Anglija 90.000, Grška 90.000, Italija 120.000, Holandska 90.000. Norveška 60.000, Romunija 90.000, Švedska 60.000, Španija 90.000, Švica 60.000, Jugoslavija 90.000, Nemčija po določilih ver-sajlske mirovne pogodbe. FepelMo seglssie male etifsnfe rodi Hasane. Belgrad, 13. marca. (Izv.) O delu bel-grajske konference je izdano uradno poročilo, v katerem se naglaša, da so zastopniki Češkoslovaške, Poljske, Romunije in države SHS razpravljali o vseh važnih vprašanjih dnevnega reda konference v Genovi in prišli do popolnega soglasja. Vse te države bodo nastopile v Genovi skupno in zavzele k vsem vprašanjem enotno stališče. $Mm&m obrana proti Stalili. *» Doli $ Hrvatil* tj obolelo pa je v I. armadi 3287, v •rlapPla na P°sestvo generala IIo- tem *ako*c ie zazdehnil orožnik. »Po-ut0jePadite najprej tu za postajo; včasih bike* kmotie> ki sprejemajo popot- caSi ^bljemerec je vzdihnil in krenil po-iskani,, • zadnh strani Postaje. Po dolgem trajnen,36 našel kmeta> ki ie bil po dolgo-pravlj® Prerekanju in obotavljanju pri- Bil je človek krepke postave, čemeren, kozav, v raztrgani suknji in čevljih iz ličja. »Vrag vedi, kaka neznanska kola imaš!« je dejal nevoljno zemljemerec, ko je lezel na voz. »Saj ni niti mogoče razločiti, kje je zadaj, kje spredaj...« »Kaj pa je še tu razločevati? Kjer ima konj rep, tam je spredaj, in kjer sedi Vaša milost, tam je zadaj.« Konjič je bil mlad, toda mršav; nogo so mu štrlele narazen in imel je zgrizene uhlje. Ko se je voznik na svojem sedežu vzravnal in mahnil po konju z bičem, je samo z glavo stresel. Ko ga je obsul Še s ploho psovk in ga osmodil še enkrat, je voz zahreščal in se jel tresti, kakor v mrzlici. Po tretjem udarcu se je začel voz gibati, po četrtem se je premaknil z mesta. »Kaj se bova vso pot tako vozila?« je vprašal zemljemerec, ki je zapazil, kako hudo se voz trese, in se čudil zmožnosti ruskih voznikov, voziti počasi kakor želva in pustiti, da se voz tako trese, da se človeku prevrača duša v prsih. »Že—e prideva!« ga je miril voznik. »To je mlada, stanovitna kobila ... Samo spustite jo v pravi tek, potem je niti ne vzdržite... No, no, prokleta mrha!« Ko se je voz odpeljal s postaje, se je Se mračilo. Na desni strani zemljemerca se je razprostirala temna, trdno pomrzla ravan, dokler so nesle oči... Kdor bi se peljal preko nje, bi se z največjo verjetnostjo izgubil kdovekain. Na obzorju, kjer je ravan izginjala in se spajala z nebom, je počasi ugašala mrzla jesenska večerna zarja .,. Levo od poti so se dvigali v nastopajoči temini kupčkasti predmeti, ki so izgledali pol kakor lanski seniki, pol kakor vas. Kaj se je nahajalo sproti a j, tega zemljemerec ni videl; zakaj na tej strani je zakrival široki, štorasti voznikov hrbet ves razgled. Vreme je bilo brezveterno, a mrzlo in ledeno. »Moj bog, kaka pustinja!« si je mislil zemljemerec, medtem ko si je skušal pokriti ušesa z ovratnikom svojega plašča. Ni videti človeškega stanovanja! Če tu koga napadejo in oropajo, ne izve noben človek ničesar, pa če streljajo s topovi... In tudi voznik se mi zdi tako nekam sumljiv ... Kako silovito grbo ima ta človek! Ako se ta korenjak enega od nas samo e prstom dotakne, pa je po njem! In tudi tako živalski, sumljiv obraz ima!« »Hej, ljubi prijatelj,« je vprašal zemljemerec, »kako se zoveš pravzaprav?« »Jaz? Klim.« »No torej, Klim, kako je tu pri vas? I Ali ie nevarno? Ali so tu roparji? 1 »Prav nič, bog nam je prizanesel z njimi... Kdo pa naj tu tudi ropa?« »No, to je lepo, da ni tu roparjev... A jaz sem vzel vendar s seboj za vsak slučaj tri samokrese,« je lagal zemljemerec. »In zoper samokres ne opraviš mnogo, veš. Dvanajst roparjev napodiš.« Bilo je vedno temneje. Zdajci je voz zaškripal in zahreščal, se stresel in zavil kakor proti svoji volji na levo. »Kam me pelje,« si je mislil zemljemerec. »Saj je peljal ves čas naravnost, in sedaj se obrne naenkrat na levo! Nazadnje me spravi lopov v goščavo in ... in... Kaj takega se ne zgodi redko! — Cuj me,« je dejal vozniku. »Ti torej praviš, da tu ni nevarno? Žal mi ^ je ... Jaz se silno rad pretepam z roparji... Sicer sem na videz suh in slaboten; toda pri tem imam medvedjo moč... Nekoč so me napadli trije roparji.. • No, in kaj misliš? Prvega sem vrgel na tla s tako silo, da je kar izdihnil; razumeš; m druga dva so poslali radi napada name v Sibirijo na prisilno delo. Odkod pravzaprav jemljem svojo moč, sam 1,0 r0m’ Tflko zgrabim z eno roko korenjaka kakor si ti in ... ga butim ob tla.« Klim se je ozrl po zemljemercu, spačil ves obraz in udaril po konjiču. (Dalje.) Stran 2. '»Novi Čas«, dne 13. marca 1922. Štev. 59. Ogledala carinarnic. Neki gospod iz Ljubljane je avgusta meseca 1921 zaprosil za sprejem v carinsko službo. O prošnji pa ni bilo mesece ne duha ne sluha, dasiravno je zadevo ponovno urgiral sam pismeno in po poslancih pri generalni direkciji carin. Na^ koncu koncev se je prosilec naveličal čakanja in stradanja, stopil je v zasebno službo, od generalne direkcije carin pa je za-htevel svoje dokumente nazaj. Danes je iste prejel od magistrata stolnega mesta Ljubljane. V zvezanem šopu svojih prilog pa je čudoma zagledal naslednje tri akte: Akt predstojništva kr. kot. oblasti Aleksandrovo kr. carinami v Malinskoj v zadevi >Navodno pucanje na čožotske ribarske ladje sa strane naših vojnika — graničara na Krku« od 31. decembra 1922, br. 395/ Prs. Ta akt je rešen od gen. direkcije carin v Belgradu dne 22. febr. t. 1. pod br. 10.820, naslovljen komandi granične trupe v Pančevu, a je prišel v — Ljubljano zasebniku v roke. 0 zadevi je svoje dni pisalo laško in jugoslovansko časopisje! — Dalje akt min. financ na pomorsko oblast v Bakar od 20. jan. 1922, br. 1770. — Tretjič prošnja župnega urada Djakovo za oprostitev uvozne carine za en Jezusov kip in za »Jedan drven oltar«'. To prošnjo je rešila direkcija carin 22. februarja 1922, br. 11.133, v smislu, da mora urad prošnji priložiti potrdilo politične oblasti, da je cerkev revna in da »nema kredita«;. — Zasebnik, ki ima te akte v svojih rokah, jih je poslal magistratu nazaj, da stori svojo dolžnost. Prepričan pa je, da bodo jadrali bogve kod, preden bodo prišli na pravo mesto, — Ta zasebni gospod bi bil bolje storil, da bi te akte sam na lastne stroške poslal na naslovljene urade, ker je sicer mogoče, da bo cerkev v Djakovem prejela rešitev o »pucanju na čažotske ribarske ladje« in da bo pomorska oblast v Bakru dobila dovoljenje za prost uvoz Jezusovega kipa in lesenega oltarja. — Tako namreč posluje centralizem! politični dogodki. -j- Sestanek hrvatske ljudske stranke. V dvorani Kat. Kazina v Zagrebu se je 11. t. m. vršil številno obiskan shod HPS. Posl. dr. D ež e 1 i č je poročal o političnem položaju, posl. Gostinčar o socialno-po-litičnih razmerah v Dalmaciji, dr. Marku-1 i n o občinski politiki mesta Zagreba. Izvajanja so žela splošno odobravanje. 4- Marinkovič ostane. Včerajšnje »Jutro« poroča, da se je 11. t. m. vršilo v Belgradu posvetovanje glavnega odbora JDS, na katerem so se odstranila nesoglasja med ministrom Marinkovičem in »neko skupino demokratskih poslancev«. Zato je Marinkovič svojo demisijo umaknil. Nesoglasje med Pribičevičem in Marinkovičem pa se dementira. — To poročilo demokratskega in vladnega »Jutra« za vsako ceno je zanimivo, ker potrjuje, da obstojajo v JDS huda nasprotstva. -f- Pribičevič toži Pr o tiča. Sobotni brzojavi poročajo, da je vložil Svetozar Pribi eevič tožbo proti Stojanu Protiču radi afere Hercigonje in Cicvarič—Protič. Pozno se je odločil g. minister prosvete za korak, ki bi ga bil moral poduzeti v interesu ljudstva, države, svoje stranke in sebe že pred mesecem dni. Sedaj ima besedo sodišče. Temu gre druga verodostojnost kot liberalnemu dijaštvu. 4- Kriza grške vlade. Po govoru min. predsednika Gunarisa o zunanjem in notranjem političnem položaju je zbornica dala s 162 proti 33 glasovom vladi nezaupnico, Gunarisov kabinet je s tem padel. *f Sovjetska armada v Vladivostoku. Sovjetska armada je po poročilih iz Berlina vkorakala po hudih bojih v Vladivostok in naredila konec republiki daljnega vzho-ia. <— 4- Nesoglasje med južno in severno Irsko. Ob priliki debate o pogodbi med Irsko in Anglijo v angleški poslanski zbornici so vodili zastopniki potestantovskega llistra ostro opozicijo. Zahtevali so, da se spremeni že naslov pogodbe v »Dogovor med Britanijo in južno Irsko«, ne pa »Dogovor med Britanijo in Irsko«. Najodločneje so ugovarjali zoper izvolitev razmejitvene komisije med Irsko in Ulstrom in so izjavili, da ne bodo pripustili, da bi se le ena vas odtrgala od Ulstra in pripojila Irski. Pogodba je bila vkljub temu sprejeta z veliko večino neizpremenjena. 2 'ultura. k Dr. Mihael Opeka: »0 dveh grehik«. Trinajst govorov za moralo. — 0 tej pravkar izišli knjigi piše »Slovenec«: Kakor nalašč za naš čas, ki išče leka zoper neurejeni pohlep za minljivimi čutnimi dobrinami, je dr. Opeka zbral vrsto svojih govorov zoper greh nečistosti in lakomnosti ter jih podal javnosti v knjigi dovršeni, kakor pri Opeki sploh, po formi, in polni jasnih ter globokih, strogo logično razvrščenih, pa obenem na srce delujočih misli. Lepe misli te knjige bodo dale mnogim po- budo za očiščenje svojega življenja in za socialno udejstvovanje v smislu krščanske ljubezni ter tako pripomogle k duhovni obnovi našega veka. (»Slov.«, 5. marca 1922, št. 53.) — Publikacijo tudi mi toplo priporočamo. Dobiva se v prodajalni K. T. D. (H. Ničman) v Ljubljani in po knjigarnah za 8 in pol Din, po pošti 9 in pol Din. ^Dnevni dogodki — Na znanje vsem poslancem. Minister dr. Voja Marinkovič je poslal na pokrajinsko upravo naslednji brzojavni poziv: »Obvestite vse gg. narodne poslance, da jih predsednik skupščine pozivlje, naj bodo 19. t. m. v Belgradu, ker bo 20. seja narodne skupščine, in jih opozarja na čl. 109. poslovnika. — Sredi tega tedna prične izhajati naš novi roman »Tunel«. —■ Obenem naznanja uprava vsem, ki so z naročnino še na dolgu, da jim bo list brezpogojno ustavljen. — »Socialna Misel«, 3. številka, se bo doposlala izključno le onim, ki so naročnino že poravnali, vsem drugim pa se ustavi. — Tretja številka izide na 32 straneh z jako aktualno in mnogovrstno vsebino. S to številko se začenja tudi sodelovanje naših hrvatskih somišljenikov, ki je otvarja v 3. številki dr. Andric. — Uredništvo in upravništvo S. M. — Protidraginjska shoda y Zagorju in Trbovljah. Včeraj sta se vršila v Zagorju in Trbovljah protidraginjska shoda. Udeležba je bila velika. Govorili so za JSZ dr. Sušnik, za socialdemokrate Svetek in za NSZ Rupnik, za »Zvezo« Bogve. Sprejete so bile tudi tozadevne resolucije. — Kurzi za delavske posredovalce. Srbski listi javljajo, da bo otvorilo ministrstvo za socialno politko pet-tedenske strokovne kurze, na katerih se bodo izobraževali načelniki posredovalnic za delo teoretično in praktično v upravi posredovalnic. Kurzi se bodo otvorili v Ljubljani. — To je čudno, ker po navadi tam doli vse bolje znajo! — Cerkveno odlikovanje. Gospod Radoslav Silvester, posestnik in trgovec v Vipavi je bil povodom 80 letnice svojega rojstva odlikovan od papeža z zlatim zaslužnim križcem »pro ecclesia et pontifi-ce«. Gospod Silvester je dopolnil 80 let dne 3. decembra 1921 in je še popolnoma čil. Odlikoval ga je še pokojni papež, Benedikt XV., z odlokom od 12. jan. 1922. — En sin odlikovanca služi kot nadučitelj v Boh. Bistrici, drugi pa je poslovodja I. ljub. del. konsumnega društva v Ljubljani. Na visoki odliki naše iskrene čestitke! — Ameriške zapuščine. Generalni konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Yorku je sporočil pokrajinski upravi za Slovenijo z dopisom z dne 3. februarja 1922, št. 1795, da v bodoče ni več potrebno potrdilo ameriških konzulatov na listinah, ki se nanašajo na realizacijo zapuščin v Ameriki umrlih jugoslovanskih državljanov. Z dopisom z dne 10 februarja 1922, št 2008 pa je sporočilo, da tudi ni več potrebno, da ministrstvo za zunanje stvari potrdi dokaz državljanstva v tej zadevi. — Podrobnosti o postopanju v svrho realizacije zapuščin naših državljanov v Zedinjenih državah severoameriških se izvede pri političnih oblastvih. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Drž. posredov. za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 26. februarja do 4. marca 1922 dela 307 moških in 169 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 123. Promet od 1. januarja do 4. marca 1922 izkazuje 4624 strank in sicer 1921 delodajalcev in 2703 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 997. Dela iščejo: Vinič. družine, kovinarji, mizarji, kolarji, sodarji, natakarji, natakarice, zidarji, tesarji, strojniki, kurjači, trgov, sotrudniki, sotrudnice, krojači, čevljarji, dninarji, dninarice, šivilje, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: Rudarji, mizarji, zidarji, viničarji, viničar, družine, stroj, in stavb, ključavničarji, vrtnarji, čevljarji, kočijaži, trgov, sotrudnik železninar, manikerka, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — Statistika pa taka! Po najnovejših poročilih so v naši državi sledeča društva: 306 sokolskih, 192 nogometnih, 8 veslalnih in plavalnih, 14 kolesarskih/ 56 lovskih, 16 atletskih, 18 strelskih, 20 drsalnih in 4 turistična. Skupaj 634 društev. — K tej statistiki bi skromno pripomnili, da je samo »klerikalnih« društev v Sloveniji precej čez 634, kje so pa še druga! Morda so pa ostala društva »protidržavna« in ne spadajo v našo državo-----------. — Nov zakon v varstvo najemnikov pripravljajo na češkoslovaškem. Zakon ohrani v glavnem določbe dosedanjega zakona; le določbe o zvišanju najemnin se nekoliko izpremene. — Omejevanje kajenja na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem je izšlo v zadnjem času več vladnih naredb, s katerimi se kajenje iz zdravstvenih ozirov v raznih javnih prostorih (kolodvomih čakalnicah L dr.) prepoveduje. Tudi mladini se *ahr*- niuje kajenje. Vse to se pri konsumu tobaka že dobro pozna. — Zahteve natakarjev na Češkoslovaškem. Zveza gostilniških pomočnikov na Češkoslovaškem se je izrekla za odpravo napitnine, za zagotovitev primerne plače in za lOodstotni delež na skupičku. — Vse ponarejeno. V čeških Krkono-ših se tačas mudi neka filmska družba, ki hoče dobiti slik za »polami film«. V »predstavi« nastopajo eskimi, volkovi, beli medvedi, severni jeleni, volčji psi itd. — vse ponarejeno ali vsaj’’»narejeno«. Tako se v kinematografu ponareja celo narava. — Ureditev plač poročenim mestnim namešcenkani v Osjeku. Osješki občinski odbor je sklenil, da dobiva žena, ki je s svojim možem vred v mestni službi, 50 odstotne doklade na plačo. £jubljanski dogodki. Prvi govor duhovnih vaj ljubljanskega okrožja JSZ se vrši danes ob 8. uri zvečer v kapeli sv. Jožefa (samostanska kapela) na Zrinskega cesti. Vabljeni vsi moški člani ljubljanskih skupin JSZ. lj Cerkven koncert v ljubljanski stolnici, ki se bo vršil v četrtek 16. marca ob pol 8. uri zvečer, bo nudil izboren spored novejših cerkvenih skladb domačih skladateljev Premrla in dr. Kimovca in več orgelskih skladb priznanih tujih skladateljev. Čisti prebitek koncerta je namenjem novi cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Vstopnice in sporedi z besedilom se dobivajo v Jugoslovanski knjigarni. lj Mesina aprovizacija ima v zalogi nekaj dobre ržene moke. Stranke jo dobe od danes naprej popoldne na Poljanski cesti 15 brez posebnih nakazil Kilogram bele moke stane 24, koruzne 22 K. Vreče se ne posojujejo. lj Organizacija javnih nameščencev SLS stalno dobro napreduje. Zadnje tedne je pristopilo k njej lepo število novih članov. Organizacija ima uradne ure vsak četrtek od četrt na 7. do četrt na 8. zvečer v JSZ, Stari trg 2, I. nadstr. Za pismena navodila se je obračati na naslov: Mestni trg 8, I. nadstr. Vsi, ki so dobili povabila, naj izpolnijo priglasnice čimpreje, drugi pa naj zahtevajo pojasnila, da bodo javni nameščenci SLS čimpreje prav vsi združeni v svoji organizaciji. lj Gospod namestnik Iv. Hribar se je v soboto odpeljal v Belgrad — je poročalo včerašnje »Jutro«, ki je o vsaki strani najbolje informirano. Nekateri obiskovalci šmarne gore so pa gospoda namestnika včeraj dopoldne videli na gori. lj Orlovska akademija, ki se je vršila sinoči v veliki dvorani hotela »Union«, je bila naravnost sijajno obiskana. Tako polno zasedene dvorane v Unionu ni videti velikokrat. Akademijo so počastili med drugimi: dr. Korošec, general Dokič, general Maister, zastopniki vlade in mesta ter drugih korporacij. Izvajanja telovadcev in telovadkinj so žela viharno priznanje. Je pa tudi resnica, da je včerajšnja akademija podala popolnoma nov program, izvajan z izredno preciznostjo in eleganco. Orel je sinoči žel triumfalno priznanje, in tudi nasprotniki se niso mogli otresti prevladujočega vtisa, da postaja Orel tehnično prvi faktor v telesni vzgoji mladine. Na prireditvi je igrala vojaška godba in neutrudno in precizno spremljala težke vaje telovadcev. Bil je to izredno lep večer, za katerega gre prirediteljem in sodelovalcem iskreno priznanje! lj Pogrebno društvo br. sv. Jožefa ima svoj redni letni občni zbor na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca t. 1. ob pol šesti uri popoldne v hiši na Kongresnem trgu št. 2, globoko pritličje. Dolžnost vseh članov je, da se zborovanja udeleže. — Odbor (K) lj Včerajšnje lepo vreme je izvabilo v okolico na tisoče Ljubljančanov. Posebno Šmarna gora je bila živahno obiskana. lj Tatvina na Vodnikovem trgu. Dne 28. febr. t. 1. ponoči je neznan tat ukradel Janežič Mariji iz zaprte skrinjice pod stojnico na Vodnikovem trgu par visokih čevljev, 3 mesarske nože, dvoie spodnjih delov za čevlje, kar znaša 1700 K vrednosti. JCaša društva. d Občni zbor tobačnih vpokojencev in vpokojenk se vrši v četrtek ob dveh pop. v Ljudskem domu. Na občnem zboru poroča tudi posl. Gostinčar. d Predavanje v Rokodelskem domu priredi nocoj točno ob %8. uri Prosveta za stolno župnijo. Predava znani in priljubljeni predavatelj g. dr. A r n e j c. Pridite! Sospodarstvo. mi nemški veleindustrijalec Stinnes. List zahteva, da morajo dobiti rečeno eksploatacijo domača podjetja, da ne bodo česKi zakladi bogatili tujcev. _ — Zanimiva obsodba budimpestae-skega trgovca. Čikaška tvrdka I. H. C. H. 111. e. C. T. je tožila neko budimpeštansk« trgovino za stroje na izplačilo ogromne vsote 110.229 dolarjev. Sodišče je tvrdtoi obsodilo na izplačilo, toda do leta 19^ ker bi drugače trgovina spričo mažarsK« valute nujno propadla. l¥iviierg&e nssoce. k Mariborsko okrožje JSZ priredi tri* dnevne duhovne vaje za moške in sicet 16. do 18. t. m. v cerkvi sv. Alojzija na Glavnem trgu. Cerkveni govori se vrše 7 četrtek in petek ob polosmi uri, v soboto ob 7. uri zvečer. Po govoru litanije z goslovom. Govore so prevzeli gg. Rogovji Rezman in Živortnik. Na praznik sv. J0" žefa je zjutraj ob 6. uri v stolnici skiip1)® pobožnost vseh mariborskih krščanski11 organizacij; govor, skupno sv. obhajilo * sv. mašo. Vabljeni so vsi moški Člani goslovanske strokovne zveze, Marijine delavske organizacije, Orli, osobito pa kato* liška inteligenca, da se duhovnih vaj polno* številno udeležujejo, da tako skupno pre' obrazimo našo notranjost, nastopimo k° praktični katoličani, ki krščanske naukč) zapovedi božje tudi dejansko izpolnujeiM ki so kažipot k Njemu, ki je vir vse nas® sreče. Naj bodo te duhovne vaje vsem ndfi* ležencem v korist, neodločnežem v spo«‘ budo, mladini pa v zgled. Za odbor: » Krepek, t. č. predsednik. Maribor. V istih dneh, ko se vrš® cerkvi sv. Alojzija, duhovne vaje za mo8"®* t. j. od 16. do 18. marca, se vrše v fr3®' čiškanski cerkvi vsak dan zjutraj ob P°* šesti uri primerni govori za ženske, kater bo imel č. g. p. Pavel. Članice JSZ r0" selske zveze in Krščanske ženske zveze, s vabijo k obilni udeležbi. Mariborsko katoliško misleče delavstvo bo letos posebno proslavilo svoj delavsK* praznik sv. Jožefa. Kot priprava na ta slav‘ nostni dan se bo pričela 10. marca sloves-na 9 dnevnica na čast sv. Jožefa. Vsak dan zjutraj ob pol 6. uri bo v baziliki Matere Milosti času primeren govor. K obilni udeležbi se vabijo vsi krščansko misleči delavci, častilci velikega priprošnjika sv. Jožefa. Maribor. Občni zbor Prometne zveze — skupine Maribor — se je vršil v soboto, 4. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani katerega se je udeležil tudi odposlan®6 P. Z. tov. Beltram iz Ljubljane, kateri 30 zborovalcem pojasnit pravila, po izvršenih volitvah pa poročal o programu in ciljih P. Z. Govorili so še tov. Lajh, Starc, Stabej, prof. Vesenjak in sodrug Nachtigaj* Občnega zbora so se udeležili tudi železničarji drugih strank, ki so vsi odobravali JZ' vajanja govornikov, osobito tov. Beltrama* Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor slednji tov.: Lajh Fr., predsednik, Žižek A podpredsednik, Grobovšek L., tajnik, guštiner J., blagajnik; odborniki: Volk Lenartič M., Obtnan M., Urankar K., Bre&' nik F., Kostajnšek A., Starc F., Šrimpf *** 1 Raznoterosti. — Stinnesove zanjke. »C. S.« opozarja češkoslovaškega ministra Stanka, da delujejo tajne roke za kulisami na to, da bi dobile neke nizozemske družbe eksploatacijo prostranih gozdov grofa Schonborna v Munkaču in v Podkarpatski Ruski. Govorica se namreč trdovratno vzdržuje, da *tnii za omenjenimi nizozemskimi družba- r Vezuv bljuva. Podoba je, da bo O?' stopilo močneje bljuvanje Vezuva, ki J® bilo od leta 1906. še precej mirno. V n®cl od 6. na 7. marca so se pojavili prvi ze®‘ ski tresljaji, oblak dima je vstal iz odprtin® in takoj nato se je ulil prvi tok lave 12 žrela, čigar premer meri več kot pol k®1' V žrelu se lava stalno dviga. A ker j® glavna masa še 60 m pod odprtino, se D® more reči, kdaj udari njena sila na dan-r Burna seja narodnih Židov v Bratislavi. V Bratislavi se je vršila 1. t. m. seja mednarodne židovske organizacije »OgU' da« ob prvosedništvu višjega rabina Fisch' manna in ob navzočnosti mnogih rabin°v iz Amerike, Poljske, Ruske, Madžarska* Avstrije in dr. Kakor poroča »Slov. P°h' tika«, je bil govor glavnega poročevalk® naperjen proti drugim narodnostim. M® drugim je dejal, da morajo židovske m3' tere preklinjati nevernike, kateri se p1.1' znavajo k drugi narodnosti in odklanjaj0 izpolnjevanje židovskih predpisov. GoV0f‘ nikovo poročilo je vzbudilo silen odpor n®“ katerih Židov, ki so dokazovali, da je naprednem duhu, prilagoditi se temu fl®" rodu, v katerem kdo živi in da so židovsk® kletve reakcija z grehom proti izobraŽ®” vanju. Spori med somišljeniki raznih na* zorov so se tako poostrili, da je bilo treba sejo naglo končati ter volitve odložiti 28 poznejše čase. r Koliko Čehoslovakov je v Berlin11* Danes živi v Berlinu 25.000 Čehov in Slovakov. Ukrajincev je v nemški prestoli« 30.000, Poljakov 20.000, Avstrijcev 100.000. Vseh tujcev je v Berlinu 220.000, t. j. vsaki šestnajsti prebivalec velikega Berlina J* tujec. izdaja konzorcij »Novega ča*»«. Urednik ln odgovorni urednik Franc Kretni®r< Tiska Judoslovanaka tiskarna * Ljubljani«