matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 22 (1671) Čedad, četrtek, 3. junija 2010 naš časopii tudi na- _ spletni strani S www.novimatajur.it 0 različnosti slovienskih dialektu Razni glasuovi, vez na zemljo pa ista A dieci giorni dalla fine dell’anno scolastico Scuola bilingue: incerto il suo futuro L’anno scolastico è agli sgoccioli, ma rimane ancora incerto il futuro della scuola bilingue di S. Pietro al Natiso-ne. Se all’incontro in Prefettura a Udine, tenutosi ormai più di due settimane fa, si era deciso di ristrutturare e mettere in sicurezza con il contributo statale l’edificio di Viale Azzida, nulla di nuovo si sa riguardo agli spazi provvisori che verranno messi a disposizione della scuola per permetterle di svolgere in modo appropriato le sue funzioni. La decisione finale doveva essere presa entro dieci giorni dall’in- contro in Prefettura, il termine è ormai scaduto, ma i bambini e i ragazzi della bilingue ancora non sanno dove saranno trasferiti a settembre con l’inizio del nuovo anno scolastico. I genitori ed il personale scolastico hanno più volte ribadito la necessità che la scuola rimanga a San Pietro, possibilmente in una struttura unica, presupposto fondamentale per poter svolgere in modo ottimale le attività didattiche. Il comitato dei genitori aveva anche avanzato la proposta di ristrutturare il college, idea che è stata però scartata dagli amministratori locali. segue a pagina 2 Tristi lit tražmišjuni ‘Te rozajanski glas’ “Mati je ležala na smrtnoj posteli. Njeno lice je bilo trudno i zmuče-no. Nikdar je ne mela mera, vsigdar je delala - za druge. Zdaj je bila tu v deri, zdaj tam - za nikaj. Celo leto je delala, pa šče pozimi tudi. Prela je za pše-no i za melo, s šterim je komaj deco pa sebe hranila.” Takuo se začne zgodba, ki jo je Miško Kranjec napisu parbližno osemdeset liet od tega v prekmurskem slovienskem narečju. Prekmurje je območje, ki stoji pru ta po tin kraj Slovenije, ob meji med Madžarsko in Avstrijo. Tam sem biu, ku urednik Novega Matajurja an predsednik društva Ivan Trinko, gost parvega festivala Dialekta, ki je poteku v Murski Soboti. Tam sem imeu možnost poslušat razne glasuove, razne dialekte. V Porabju, kjer živi slovienska manjšina na Madžarskem, na primer pišejo takuo: “V ži- Furlanska književnost in literature drugih manjšinskih jezikov so bile v ospredju mednarodnega simpozija, ki gaje 26. maja v okviru niza pobud »Alba Pratalia Araba...« priredila Univerza v Vidnu v sodelovanju z Deželno agencijo za furlanski jezik (Arlef) in kulturnim društvom Colonos pod pokroviteljstvom Pokrajin Gorica, Viden in Pordenon. Glavna tema celotne prireditve, ki se je zaključila s posebnimi delavnicami in nastopi, je bila furlanska književnost in njen pomen za razvoj furlanščine ter njene rabe v vsakdanjem življenju. Na posvetu je bil med predavatelji tudi Miran Košuta, vljenji skauz. Pa prva tak, ka sa bole mladi biu. Zaj pa tak gé, če slive aj grii-ške gestejo, aj njan, ka za-gnilijo? Viš, tau pa na morem sadji odo, gé s toga leko nika maš...” Niesan jezikoslovec an necjem se poglobit v jezikovne aspekte, ki zadevajo slovienščino an nje dialekte (ku na žalost nardi-jo drugi, an tle par nas), bi želeu samuo poudarit, kuo se razlikuje an dialekt od adnega prostora do drugega an kuo tela različnost na pride ree, da se na za-stopimo med nami: trieba je malo se potrudit, pa bo. Tuole je dokazu an festival Dialekta (gor mez kerega bom še napisu), an tuole san zastopu predvsem kar san ču ljudi od tam poviedat tiste reči, ki san ču tud vičkrat tle par nas: mi guormo po domače, mi guormo po našim, naše sloviensko narečje je tisto, kar nas veže na tele kraje, kjer so naše korenine. (m.o.) ki je govoril o značilnostih slovenske literature v Italiji. Dokaj številnemu občinstvu je povedal, da je zamejska književnost zelo bogata in raznolika (več kot 60 avtorjev s približno 500 deli, med katerimi jih je 89% napisanih v knjižnem jeziku, ostalo pa v narečju). Med pisatelji in pesniki v treh pokrajinah, kjer je naseljena naša jezikovna skupnost, so zaradi različnega zgodovinskega razvoja tudi velike razlike, Litos to so wže tristi lit ki mamo tražmišjun “Te rozajanski glas”, ki wsako saboto opuldnè za pul ore mòramo lehko pošlhšet ta-na Radio Trst A. Isa lipa ano wridna tražmišjun na jè počala oto-baija léta 1979 ano te dwa pyrwa ki sta romonila to sta bila Sergio Di Lenardo z Osojon ano Renato Quaglia z Solbice. Itadej tražmišjun na mèla jimè da “Nas anu zu-tra”. Te pyrve lita tražmišjun na jé bila radi w saboto, kòj wsake dvi nadéji. Jé več lit pomoala pa Silvana Paletti Bertulawa. Od léta 1989 na jè počala byt wsaki tèden ano od itadej sé tražimišjun se Z leve Bask Edorta Jimenez, predsednik Arlefa Lorenzo Zanon, Ladinka Rut Bernardi, Furlan Nico Naldini in Slovenec Miran Košuta kljub temu pa obstajajo trije skupni elementi, ki jih lahko povzamemo s stavkom khcè da “Te rozajanski glas”. Od léta 1996 na jè počala byt wsè lèto, pa ta-lètè rudi opuldnè. Tu-w wsè isè lita karjè njy so pomoali za naredit rùdi bojè wridno iso tražmišjun. So ròmunili ti parhtni jùdi, ti mlodi, muži-ji, Žane, otročiči, šmdikavi, ašešoiji, noši jùdi pòsvitè. Mèsto j è bilo za noše wu-žice, za nošo ritiro, za noše racjuni, za noše pravice ano pa za nošo štorijo, za probleme ano za drùe reči. Se jé zledalo da òkol več ki dwa stu njy so pomoali. W saboto 29 dnuw moja, tu-w ti Rozajanski kultùrski hiši, ta-na Ravanci, za spo-manot ise 30 lit jè bila gona ta-na trak na tražmišjun, ki se cè morèt pošlušet iso saboto. Sta jo wodfla Catia Quaglia ano Sandro Quaglia. Tu-w počnet j è ròmonil dire-tòr od RAI ki jé iten w Tyrstè, Roberto Collini ano po njamo šindik, ki an po-walil iso wridno tražmišjun. Igor Tuta, ki an paraj el kar-je lit orè w Rezijo za gat na trak tražmišjun an jè rékel, da kako jè wridna isa tražiš-jun zajtò ki na dajè rozajonèn okažjun za morèt mèt no tražmišjun po nes ano isò to jé na boatija za wso slavinsko minorončo. W žiwo j è zapèl te moški koro “Monte Canin”, so zaplesali noši plesawci ano so bili pa Rino Chinese, Gio- vanni (Gwàn) Chinese ano Giovanni (Gwàn) Di Lenardo, ki ni so lòpo zapèli ne par wuž. Dna od iséh na di, da “Na stuta zabet neš azek”. Tu-w zarobit otročiči so lajali wužice ano no poezijo od Silvane Paletti. Jé bilu fis kaijé judi ano to jè bilo wsè lòpo ano vèsalo. Za wsè isò, za wsè ito ki mamo to jè prow omanot ano zawalit karjè minorončo to slavinsko, ki na jè nin dala ano na nin dajè pa nyn isò wridnè mèsto ta-na Radio Trst A po slavinski. Isa tražmišjun na jè nin pomoala ano na nin pomoa karjè dyr-žet žiwo nošo kultùro ano noSè romoninjè. (LN) »mi smo tu«: zavest o pri- titeta (mi), želja po prežive- vezanost na svoj rojstni kraj padnosti slovenski skupno- tju oziroma ohranitvi (smo) (tu). (T.G.) sti, to se pravi narodna iden- in teritorialnost oziroma na- beri na strani 3 Na pobudo Univerze v Vidnu, Arlefa in društva Colonos 0 književnosti Slovencev, Furlanov, Ladincev in Baskov “D presente lo rappresento solo con la furia del vento” Loretta, partiamo dal titolo di questa mostra: Lo deciderà il vento. “Il titolo l’ho scelto perché è abbinabile a questo galoppo senza meta che rappresenta il filone dei miei quadri, parallelo a quello narrativo. Ho sempre dipinto le Valli del Na-tisone, la nostra civiltà contadina, ma ad un certo punto ho sentito una sorta di rimorso nell’osservare sempre il passato, il presente non riuscivo a rappresentarlo se non con la furia del vento, che ci tiene prigionieri”. Incontro Loretta Dorbo-lò a pochi giorni dall’inaugurazione della mostra antologica ospitata nella chiesa di S. Maria dei Battuti, a Cividale, e nella Beneška galerija di S. Pietro al Na-tisone. (m.o.) segue a pagina 3 LORETTA DORBOLÒ Lo deciderà d vento OdCočd ho veter mostra antologica personale _ antološka razstava Cedad_Cividale del Friuli, Chiesa di S. Maria dei Battuti SpcterSan Pietro al Natisonc, Beneška galerija 4.-27.6.2010 otvoritev_vemice 4.6.2010 ob_allc 18.00 Cedad_Cividale Cerkev_Chiesa di Santa Maria dei Battuti Gorica_Gorizia, Kulturni doni I.-15.9.2010 Kulturno društvo_Qrcolo di cultura Ivan Trinko • Beneška Galerija • Inštitut za slovensko kulturo Četrtek, 3. junija 2010 dalla prima pagina Tra le ipotesi avanzate dagli amministratori anche lo smebramento dell’istituto bilingue, già definito dal presidente della Regione Friub Venezia Giuba Renzo Tondo e dall’assessore regionale Roberto Mobnaro un fiore all’occhiello per tutta la regione, in tre sedi dislocate: una a S. Pietro, una Savogna e l’ultima a Pulfero. Soluzione non gradita dagh insegnanti e tantomeno dai genitori. Sembra però che qualcosa in positivo si sia mosso negh ultimi giorni, movimentati anche dalla polemica epistolare scatenata dal contenuto del documento fir- Nuovo incontro tra Comune di S. Pietro e Provincia di Udine mato da cinque sindaci delle Valli del Natisone e consegnato al ministro degli esteri Franco Frattini. Dovrebbe essere infatti in programma un nuovo incontro tra Comune di San Pietro e la Provincia di Udine per verificare la possibilità di mantenere la scuola bilingue anche durante la fase transi- toria, cioè fino al termine dei lavori di ristrutturazione del vecchio edificio che presumibilmente non saranno brevi, a San Pietro. Della questione della scuola bilingue si sta interessando anche il nuovo sindaco di Ci-vidale Stefano Balloch che ha dichiarato la sua intenzione di incontrare a breve i sindaci dei comuni vafiigiani. Uno dei temi dell’incontro sarebbe anche il futuro della scuola bibngue di San Pietro. Intanto un insegnamento arriva dai bambini dell’asilo bi-fingue che per la recita finale hanno messo in scena una breve storiella su dei piccob folletti che, rimasti tutto ad un tratto senza casa a causa del vento e della tempesta, vengono aiutati dagh animab del bosco a costruire una nuova casa, una casa aperta a tutti, dove tutti potranno studiare, ma anche giocare e divertirsi assieme. Un bell’esempio di convivenza e solidarietà. Pavšič: Upoštevati realne potrebe dvojezične šole Predsednik SKGZ Rudi Pavšič izraža svojo solidarnost staršem in osebju špetrske dvojezične šole, ki je po pismu petih županov Nadiških dolin ministru Frattiniju doživela povsem izkrivljeno oceno. Predsednik SKGZ je prepričan, da je potrebno tudi pri začasnih rešitvah upoštevati realne potrebe šole, ki so jih jasno nakazali šolsko osebje in starši otrok. Dvojezična šola je iz vsakega vidika velika kakovostna pridobitev za ljudi Nadiških dolin in uživa čedalje večje zaupanje. Zato je treba njen nadaljnji razvoj podpirati. Rudi Pavšič ocenjuje, da se velika večina ljudi dobro zaveda pomena dvojezične šole. Njena kakovostna in kvantitativna rast ni slučajna, saj je znala v enakih, če ne celo zahtevnejših pogojih staršem in njihovim otrokom ponuditi več kot druge. Zato jo je treba varovati pred neumestnimi polemikami in primerne rešitve zanjo iskati v konstantnem dialogu s kraj evnimi upravitelji. Scuola bilingue: intervento di Kocijančič Sulla vicenda della scuola statale bilingue di S. Pietro al Natisone il consigliere della SA-PRC Igor Kocijančič ha presentato un'interrogazione alla Giunta regionale. “Che l'istituto necessiti di una completa ristrutturazione è noto, il problema oggi - sostiene Kocijančič - è individuare una sede idonea al temporaneo trasferimento delle sezioni di scuola materna, delle elementari e delle medie. Su questo - aggiunge l'esponente di opposizione - sia il presidente dell'esecutivo Tondo che l’assessore all'Istruzione Molinaro tempo fa avevano convenuto sulla necessità di mantenere la scuola unita anche per il tempo necessario ai lavori di ristrutturazione (in questo caso l'ipotesi sarebbe il trasferimento al convitto Paolo Diacono di Cividale).” Kocijančič chiede alla Giunta se sia ancora convinta della necessità di mantenere la scuola in un'unica sede per la durata dei lavori di ristrutturazione e se sia possibile impiegare parte delle risorse stanziate dal ministero e destinate alla sistemazione del complesso di San Pietro per, invece, il convitto di Cividale”. ima ì Stojan Spetič Izbral je pomemben mednarodni forum, kot je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, daje zaprepadenim državnikom povedal, kako naj bi Mussolini, ki je bil “velik diktator”, tarnal, da ima odločno premalo oblasti. “Edino, kar morem, je obračati svojega konja na levo in desno, vse ostalo počno hierarhi režima...” Tako naj bi Duce napisal v svojih dnevnikih, za katere zgodovinarji trdijo, da so v glavnem ponarejeni. Vsekakor ni prvič, da Silvio Berlusconi javno govori o Mussoliniju. Nekoč je dejal, da “ni Mussolini nikogar ubil in je svoje nasprotnike pošiljal na letovanja na otoke, ki so danes pomembni turistični objekti.” Sploh se Berlusconi rad primerja z Mussolini- jem. Tako je angleškemu časnikarju dejal, da “je Mussolini imel o-krog sebe črnosrajčnike, ki so bili nasilni, jaz pa se obdajam z lepimi dekleti, kar je vsekakor bolje”. Pred petnajstimi leti, ko je komaj stopil na politično sceno, je ocenil, da je bil “Mussolini velik in pomemben protagonist italijanske zgodovine, medtem ko je Prodi le navaden statist...” Kaj je torej hotel povedati Berlusconi? Predvsem je potožil, da nima dovolj oblasti. Ni mu dovolj, da vse svoje ukrepe sprejema z dekreti, kijih nato vsiljuje Kvirinalu. Niti ni zadovoljen z zakoni, s katerimi se je ubranil pred sodnim pregonom. Premier sedaj dobro ve, da se pričenja obdobje nezadovoljstva in morda tudi nemirov. Pred očmi ima Grčijo, pa tudi druge države, kjer delavci in mladina, predvsem pa javni uslužbenci in učitelji, ostro protestirajo proti varčevalnim ukrepom, ki jih tepejo, medtem ko si bogatejši slo- Republika Slovenija podpisala sporazum o vstopu v OECD ji lahko celo privoščijo nov gradbeni odpust, tokrat za povsem črne gradnje, ki sploh niso bile zapisane v zemljiške knjige. Tako je dal razumeti, da nima oblasti in torej ni kriv za sprejete ukrepe. Krivi naj bi bili hierarhi, kot sta Tre-monti ali Letta. Toda on bi rad več oblasti, da bi bil kos protestom in morebitnim nemirom. Zato se mu kolca po Mussoliniju in njegovem režimu, čeprav tega ne sme priznati. No, nekaj indicev o tem, da Berlusconi do fašizma ni povsem ravnodušen, smo že videli. Naprimer ob dejstvu, da se je - dokler je bilo mogoče - izogibal udeležbi praznovanj dneva osvoboditve 25. aprila in ko je tja pač moral, si je izmislil, da je to dan svobode, kar tako, na splošno. Tudi ni naključje, da tokrat ni šel k prijatelju Putinu v Moskvo, ko je le-ta proslavljal z vojaško parado vseh zavezniških vojsk 65-letnico zmage nad nacifašizmom. Angela Merkel je šla, saj je z nacizmom obračunala dovolj korenito. Italijanski premier pa je enkrat toliko raje ostal doma. Generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria ter slovenski minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari sta 1. junija v Ljubljani podpisala sporazum o vstopu Slovenije v OECD. Mednarodni sporazum bo nato ratificiral še Državni zbor RS, ob normalni izvedbi postopkov v DZ pa bi morala Slovenija članica OECD postati v največ dveh mesecih. Slovenija je uradno povabilo za pristop k OECD prejela 27. maja na zasedanju ministrskega sveta v Parizu. Povabilo sta predsedniku vlade Borutu Pahorju izročila predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, ki predseduje letošnjemu ministrskemu svetu, in generalni sekretar OECD Angel Gurria. Kot je po prejemu povabila povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, seje Slovenija pridružila gospodarsko najbolj razvitim državam sveta, ki spoštujejo najvišje standarde na področju gospodarskih in razvojnih politik. Sloveniji se s članstvom odpirajo boljše možnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje in tuja vlaganja. Imela bo možnost enakopravnega sodelovanja in dialoga z najpomembnejšimi svetovnimi gospodarskimi partnerji. Članstvo je tudi priložnost za povečanje ugleda države in zaupanje vlagateljev, kar je v času gospodarske in finančne krize še toliko bolj pomembno. Slovenija bo zdaj vključena v statistične in podatkovne zbirke ter analitska gradiva, imela po bo tudi neposreden dostop do podatkovnih baz in številnih strokovnih publikacij. OECD s svojim načinom medsebojnega sodelovanja, ki temelji na t.i. mehki zakonodaji (deklaracije, smernice, priporočila) in načelih medsebojnega pritiska, omogoča, da države članice med seboj izmenjujejo dobre prakse, beležijo dosežke in spodbujajo tiste članice, ki so pri izvajanju politik manj uspešne. S povabilom so se zaključila triletna intenzivna pogajanja, na katerih je 25 de- Minister Mitja Gaspari lovnih teles v okviru 18 odborov presojalo pripravljenost Slovenije za vstop v organizacijo na številnih področjih, od prostega pretoka kapitala in storitev, investicij, boja proti korupciji, varstva konkurence, korporativnega upravljanja podjetij, kakovosti javne uprave, sociale, varovanja okolja, do nekaterih posebnih področij, kot so jedrska varnost, kemijska varnost in medmrežje. Svet OECD je odločitev o uradnem povabilu k pristopu sprejel 10. maja na podlagi končnih ocen odborov o pripravljenosti in politični volji Republike Slovenije za pristop, poročila generalnega sekretarja OECD ter zaključne izjave Republike Slovenije. Slovenija bo od sedaj naprej imela možnost enakopravnega sodelovanja in dialoga z najpomembnejšimi svetovnimi gospodarskimi partnerji. To ji bo omogočilo, da bo izkoriščala možnost kvalitetnih analiz, ki jih za države članice opravlja ta organizacija. S tem bo Slovenija dobila jasno sliko o svojem položaju, še posebej, ker članice OECD niso le države Evropske unije. Dobila bo boljšo sliko, kako napreduje, kje so njene prednosti in kje slabosti. Ena od takih analiz, ki bi lahko kmalu prišla v poštev, je na primer analiza upravljanja države. Slovenija z vstopom v OECD, na katerega je čakala od leta 1996, zaključuje proces vključevanja v vse pomembne mednarodne gospodarske in finančne institucije, kamor po svoji stopnji razvitosti vsekakor spada, (r.p.) kratke.si Entro l’autunno l’ingresso nell’UE senza visto per Bosnia e Albania? Il 27 maggio la Commissione europea ha approvato la raccomandazione per liberalizzare il regime dei visti per cittadini di Albania e Bosnia-Erzegovina nella zona Schengen. Per ottenere il via libera del Parlamento e del Consiglio europeo entro l’autunno però i due paesi devono adottare misure soddisfacenti riguardanti la strategia di rimpatrio, la lotta alla criminalità organizzata e la corruzione, e la confisca dei beni criminali in base alla legge antimafia. Maribor: cittadinanza onoraria allo scrittore Boris Pahor Il consiglio comunale di Maribor ha deciso di conferire la cittadinanza onoraria allo scrittore triestino sloveno Boris Pahor. La proposta, avanzata dalla Nova Slovenija, ha ricevuto l’appoggio di quasi tutti i consiglieri. Unico contrario il vicesindaco Peče a causa delle considerazioni negative dello scrittore sull’accordo di arbitrato con la Croazia. Maribor è stata la prima città slovena in cui è stato pubblicato un romanzo di Pahor (Nekropola nel 1967). Collegamento aereo estivo tra Ljubljana e Barcellona Tra il 25 giugno ed il 10 settembre i capoluoghi della Slovenia e della Catalogna saranno collegati da una nuova linea aerea. L’azienda spagnola low cost Vueling offrirà ai turisti due volte la settimana (secondo le previsioni ogni martedì e venerdì) voli tra Ljubljana e Barcellona. Sono attesi 5.000 passeggeri. Il biglietto, in una sola direzione e tasse incluse, dovrebbe costare da 60 euro in su e può essere prenotato nelle agenzie turistiche o sul sito www.vueling.com. Arbitrato con la Croazia: il 57% voterà ‘sì’ al referendum Lo sostiene il quotidiano Deio dopo aver interpretato i risultati del sondaggio svolto tra il 25 ed il 27 maggio sulle intenzioni di voto dei cittadini sloveni domenica 6 giugno al referendum sull’arbitrato. Considerando l’intervallo di confidenza, secondo le previsioni del Deio, tra il 51,9 ed il 62,3% voterà sì, l’affluenza sarà del 39%. Secondo il sondaggio del quotidiano Dnevnik, lo scarto sarà minimo, decisivo sarà il voto degli indecisi e l’accordo potrebbe anche essere respinto. I giovani laureati trovano lavoro relativamente presto Tra i disoccupati sloveni, secondo i dati dell’Agenzia del lavoro, in aprile c’erano circa 27.000 con meno di 30 anni d’età, tra i quali è in aumento il numero di quelli con istruzione universitaria o superiore. I laureati in ogni caso trovano di solito lavoro entro un anno, tendenzialmente però con contratto flessibile. Tra i laureati disoccupati il 75% è formato da donne, mentre gli uomini sono in maggioranza tra i giovani disoccupati con istruzione di livello inferiore. Četrtek, 3. junija 2010 dalla prima pagina “E una riflessione su come unire i valori del passato alle conquiste del progresso: le cose del passato ed il vento, una corsa cieca. Se oggi leggo un mio testo degli anni Settanta, penso che potrebbe essere stato scritto un mese, un anno fa, come se fossero state delle premonizioni. Quando parlavo di disagio, di aver sbagliato treno, di galoppare senza meta... Per tutta la mia carriera artistica ho cercato un equilibrio tra vecchio e nuovo, ma poi non sono stata coerente, ho galoppato come tutti, e da qui la sensazione di non movimento.” E gli equilibristi senza rete, il titolo di un quadro, chi sono (o chi siamo)? “Tutti quelli che hanno perso il contatto tra le proprie radici ed il futuro. Ti senti come su un filo, senza un ombrello, senza un paracadute.” Nel catalogo della mostra, come in ima bella pubblicazione di anni fa, ‘La notte dei falò’, ci sono dei suoi testi, alcuni anche poetici. Che funzione hanno nella sua attività artistica? “La pittura e le parole sono per me tutt’uno. Per esprimersi con le tele bisogna avere molte parole dentro. Quando non avevo tempo di dipingere - perché nel galoppo continuo facevo la mamma, la maestra... - buttavo dei pensieri che poi si trasformavano anche in quadri. Oppure, dopo aver dipinto, leg- “Per esprimerti con la pittura devi avere molte parole dentro” Incontro con Loretta Dorbolò alla vigilia della sua mostra gevo le parole dietro l’espres- anche per non farmi capire Natisone, lei che da molti an-sione pittorica. Ho scritto e da chi non lo comprende.” ni vive lontana, nei pressi di scrivo anche nel dialetto sio- Che sentimento ha oggi Modena? veno delle Valli, certe volte nei confronti delle Valli del “Quando arrivo, quando Loretta Dorbolò sono a Cividale, a Sanguar-zo, già mi sento accolta in un abbraccio, appena sento il rumore del Natisone. Fino ad una decina d’anni fa le Valli significavano stare in compagnia con chi è stato giovane come me, poi alcune difficili vicende familiari hanno fatto in modo che cambiassero gli umori. Ma le Valli rimangono nel cuore.” (m.o.) Kulturno društvo Ivan Trinko se lahko ponaša s tem, da je v letu 2009 izvedlo kar nekaj pomembnih pobud, ambiciozne načrte pa ima tudi za leto 2010. Pregled delovanja v lanskem letu in programe za bodočnost je članom naj starejšega slovenskega kulturnega društva na Vi-denskem, ki letos slavi 55. obletnico svojega nastanka, v četrtek, 20. maja, na rednem občnem zboru predstavil predsednik Michele Obit. Kar zadeva delovanje čedajskega kulturnega društva v letu 2009, je treba nedvomno omeniti samostojno razstavo umetnice Luise Tomasetig z naslovom “Ekvilibristi. Nekateri plujejo, drugi strmoglavljajo, tretji letijo...”, ki je bila v Čedadu osrednji slovenski kulturni dogodek. Pri pobudi so s KD Ivan Trinko sodelovali še Studijski center Nediža, Društvo beneških likovnih umetnikov, ZSKD in SSG. Ambiciozni načrti KD Ivan Trinko za leto 2010 s Posebno pozornost je KD Ivan Trinko namenilo tudi Reziji in njeni kulturi. Ob predstavitvi publikacije Rezija naša, ki je izšla kot priloga Trinko vega koledarja, je bila na sporedu tudi slikarska razstava pesnice Silvane Paletti in srečanje z njo in pesnikom Renatom Quaglio. Pa-lettijeva je bila prisotna tudi na predstavitvi Trinkovega koledarja v Novi Gorici in na čedajski večjezični prireditvi Kapljice zgodovine in kulture. Slednja je bila rezultat so- delovanja društva z Univerzo za tretje življenjsko obdobje in družino Costantini. V okviru projekta Potovanje z Romi, ki je vključeval več pobud, se je publika lahko seznanila z ustvarjalnostjo Romov in z večplastno in zapleteno problematiko njihove integracije v Italiji oziroma Sloveniji. Člani KD Ivan Trinko so se z glasbeno prireditvijo spomnili pokojnega Antona Birtiča, sodelovalo pa je tudi pri praznovanju 100-letnice rojstva mons. Paskvala Gujona in izdalo dvojezični zbornik “Paskval Gujon očak z Matajurja”. Omeniti je treba tudi publikacijo narečne poezije Alda Klodiča “Duhuor an luna”, ki so jo predstavili februarja letos, in skupni projekt Občine Čedad za sodelovanje med lokalnimi knjižnicami, ki bo med drugim prispeval k obogatitvi društvenega knjižnega fonda. S sodelovanjem v tem projetku bo društvo nadalje- valo tudi letos, ko bo knjižnica društva Ivan Trinko dostopna tudi na spletu. Med pobudami za leto 2010 izstopajo še: predstavitev Trinkovega koledarja za leto 2010 in njegove priloge, Fotografskega vodnika po Ljubljani, ki vsebuje slike Graziana Podrecce (KD Trinko bo organiziralo tudi njegovo fotografsko razstavo); sodelovanje pri pripravi in izdaji čezmejne številke literarne zbirke Sotočja, v kateri je objavljen izbor prispevkov 47 ustvarjalcev iz Benečije in Slovenije; evropski pohod prijateljstva Čenebola - Podbela, ki bo 27. junija; sodelovanje na beneških kulturnih dnevih v Kobaridu in na kulturnih dnevih pod Glo-bočakom v Kambreškem; posebni filmski večer Film Video Monitor; pripravo 53. Trinkovega koledarja, kateremu bodo tokrat priložili publikacijo narečne poezije Andreine Trusgnach; tisk in predstavitev antologije Mlada lipa, v kateri bo objavljen izbor pravljic, legend in zgodb iz istoimenske publikacije, ki jih bo spremljal strokovni uvod o posebnostih subitskega narečja in antropološkem pomenu tega bogatega ljudskega zaklada; četrta izvedba projekta Koderjana in izdaja ter predstavitev knjige Fabia Franzina v sodelovanju s Postajo Topolove in društvom Topo-luove. KD Ivan Trinko je v letošnjem letu v sodelovanju z ZSKD že izvedlo projekt Spoznavajmo Benečijo, kije bil namenjen šolam in društvom z Goriškega. V petek, 4. junija, pa bo na sporedu otvoritev samostojne razstave beneške umetnice Lorette Dorbolò, ki jo bodo ponovili tudi drugod v deželi in v Sloveniji, novembra pa bo na vrsti še razstava umetnin Klavdija Palčiča. Delegacija SAZU spoznavala Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino V petek, 21. maja, je bila delegacija Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, na obisku v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Vodil jo je predsednik SAZU, akad.dr. Jože Trontelj. Prisoten je bil tudi pisatelj Ciril Zlobec. Ugledni gostje so najprej imeli možnost spoznati kulturne dejavnosti, ki jih pri- reja Inštitut za slovensko kulturo v Špetru, delovanje kulturnega društva Ivan Trinko in dvojezične šole ter oba slovenska časopisa, Novi Matajur in Dom. Srečanje je potekalo v prostorih slovenskega kulturnega centra v Špetru. Obisk se je nadaljeval v Terski dolini, kjer je akademike pričakal profesor Vi- ljem Cerno. Predstavil jim je življenje in kulturo ljudi iz Terske in Karnajske doline. Gostje iz Slovenije so si ogledali tudi cerkev v Za-varhu, v kateri so napisi v krajevnem slovenskem narečju. Po kosilu je delegacija SAZU obiskala Rezijo in predvsem kulturni dom “Ta rozajanska kulturska hiša”, kjer sta jih sprejela Luigia Negro in Sandro Quaglia. Negrova je spregovorila o dolini Rezije in o številnih dejavnostih za ohranjanje lokalnega narečja in kulture, ki jih že več kot 25 let prireja kulturno društvo “Roza-janski Dum”. Dodala je tudi, da Rezijo vsako leto obišče veliko turistov iz Slovenije, kar nudi možnosti za kulturno in gospodarsko rast re- vne doline, v kateri je malo delovnih mest in perspektiv za mlade. Obisk se je zaključil v Ka- 0 značilnostih manjšinske literature s prve strani Posebno zanimivo je bilo tudi predavanje o ladinski književnosti, ki jo je predstavila raziskovalka iz Brixna Rut Bernardi, Bask Edorta Jimenez pa je govoril o posebni virtualni knjižnici, ki so jo začeli graditi leta 2000 in ki zdaj vsebuje že 500 knjig, bibliografije vseh baskovskih avtorjev, kritike knjig, članke iz časopisov, revij, skratka v bistvu vse, kar je bilo kdaj objavljeno v baskovščini. Na spletni strani www.ar-miarma.com so na razpolago še prevodi tujih avtorjev, tudi italijanskih. O furlanski književnosti in njeni razširjenosti pa so govorili pisatelj, pesnik in literarni kritik Nico Naldi-ni, profesorja furlanskega jezika oziroma književnosti Rienzo Pellegrini in Piera Rizzolati ter esejist in kritik Mario Turello. Celotno prireditev, ki je v glavnem potekala v furlanščini in italijanščini, je povezoval profesor Roberto Dapit. Edino negativno točko je v bistvu predstavljal pozdravni nagovor predsednika Pokrajine Viden Pietra Fontaninija, ki je tako kot že večkrat doslej v polemiko med Deželo FJK in furlansko skupnostjo vpletel tudi Slovence, češ da so privilegirani. (T.G.) nalski dolini, kjer so si predstavniki SAZU v spremstvu kulturnega delavca Rudija Bartalotha ogledali nove prostore, ki jih bo imelo na razpolago kulturno središče “Planika” v stari mlekarni v Ukv ah, ki so jo tudi s podporo iz Slovenije obnovili po poplavi iz leta 2003. Gostje so se na novem sedežu Planike seznanili s pomembnim delom, ki ga opravlja “Planika” v Kanalski dolini predvsem na področju ohranjanja slovenskega jezika. Predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti so se v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v Špetru seznanili z delovanjem beneških ustanov, obiskali pa so tudi Rezijo Aktualno Dalla classica al tango passando per jazz e blues, dalla Germania alla Bretagna passando per Italia e Dalmazia. Un repertorio vario ispirato ai paesaggi ed alle tradizioni di diversi paesi quello offerto dalTAccordion Orchestra 4-8 8-16’, diretta dal maestro Aleksander Ipavec, giovedì 27 sera nella sala polifunzionale di San Pietro. L'evento dal titolo emblematico Fisarmoniche senza confini - Harmonike brez meja è stato seguito da un pubblico numeroso che ha riempito la sala in ogni ordine di posto. Come ha spiegato Franko Korošec, presentatore dell'evento, l'Accordion orchestra, nata come Harmonikarski Orkester nel 1997 nell'ambito della Glasbena Matica, ha ottenuto diversi riconoscimenti in numerosi concorsi in Italia e all'estero. Il merito di averla riportata sul palco di San Pietro è stato della nuova associazione Arpit che si è fatta carico dell'organizzazione dell'evento. Il nome stesso dell'orchestra suggerisce che a farla da padrone sono state le fisarmoniche, ben 12, tuttavia un apporto fonda-mentale lo hanno fornito i maestri Paola Chiabudini, tastiere, Matej Špacapan, tromba, ed Enrico Fabris, batteria. Per gli ultimi due brani all'or- Giornata delle erbe sul monte Matajur sabato 12 giugno Programma: Ore 10.00 Ritrovo presso Rifugio G. Pelizzo (Monte Matajur - Savogna) Ore 10.30 Partenza passeggiata naturalistica guidata dalla bioioga Raffaella Zorza che condurrà alla scoperta delle particolari erbe presenti nella zona Ore 13.00 Fruhstiick di una volta preparato dalla Sig.ra Maria Primosig della Trattoria “Ma Posta” di Clodig Ore 14.30 Passeggiata alla scoperta degli aspetti storici e faunistici della zona Ore 17.00 Visita alla collezione etnografica “Mario Ruttar” Ore 18.00 Cena a base di erbe presso la Trattoria “Ma Posta” di Clodig Prenotazioni entro il 9 giugno Le iscrizioni si chiuderanno al raggiungimento del numero massimo di partecipanti. In caso di cattivo tempo l’evento è spostato a sabato 19 giugno 2010 Associazione fra le Pro Loco del Friuli Venezia Giulia _ Comitato Regionale UNPLI _ Pro Loco Nediške Doline- Valli del Natisone _ Ufficio IAT San Pietro al Natisojie ^Domenica le premiazioni di ‘Calla in poesia’ Si terranno domenica 6 giugno, a partire dalle 15.30, le premiazioni della settima edizione del concorso internazione di poesia inedita ‘Calla in poesia - Arte senza confini’ organizzato dall’amministrazione comunale di Pulfero. Sabato 5 è previsto un preludio musicale presso la chiesa di S. Andrea. Parteciperanno il Barski oktet di Lusevera, il coro Planinska roža di Kobarid ed il coro Renzo Basaldella del Cai di Cividale. Domenica 6 nella chiesa di Calla ci sarà la messa, dalle 14 è previsto un intrattenimento musicale e fol-kloristico, quindi le premiazioni. Nella giornata sarà possibile apprezzare l’ospitalità degli abitanti di Calla degustando dolci tipici locali confezionati per l’occasione. XVI MARCIALONGA INTERNAZIONALE DELL'AMICIZIA XVI MEDNARODNI POHOD PRIJATELJSTVA III Memorial Ado Cont CANEBOLA ROBIDIŠČE PODBELA Domenica / Nedelja, 27.06.2010 PROGRAMMA \ PROGRAM ritrovo partecipanti /zbirališče udeležencev: ore/ob 9.30 CANEBOLA /ČENIEBOLA (piazza/tig) ore/ob 8.00 PODBELA / ROBIDIŠČE (Kamp Nadiža) partenza / odhod: ore\ob 10.00: PARTENZA DALLA PIAZZA DI CANEBOLA / ODHOD IZ TRGA V ČF.NTF.BOT.T percorso / proga ČENIEBOLA - PODBELA (14 KM) ore\ob 10.00: PARTENZA DA ROBEDISCHIS / ODHOD IZ ROBIDIŠČ percorso / proga ROBIDIŠČE - PODBELA (7 KM) ore\ob 11.00-12.00: ARRIVO A PODBELA / PRIHOD V PODBELO - KAMP NADIŽA pastasdutta per gli iscritti alla marcialonga / paštašuta za vse udeležence pohoda ore\ob 13.30: PREMIAZIONI, RICCO PROGRAMMA CULTURALE E BALLO NAGRAJEVANJE, BOGAU KULTURNI PROGRAM IN PLES Le iscrizioni vanno fatte entro domenica 20 giugno comunicando i dati anagrafici e versando la quota di partecipazione di 7 € che comprende maglietta ricordo e buono pastasciutta BAR la TAVERNA a Canebola tel. 0432 728709 • fam. CONT a Faedis tel. 0432 728545 • Locanda BRISTOL a Faedis: tel. 0432 728580 • Edicola di Guion Matteo a Faedis: tel. 0432 728828 VPISNINE SPREJEMAJO V SLOVENIJI DO NEDELJE, 20. JUNIJA 2009: Trgovina in gostilna v Podbeli - tel. 05 3849011 • Kamp Nadiža v Podbeli - tel. 05 3849110 • Bar Kuzma v Borjani -tel. 041 289286 • Kobariški muzej v Kobaridu - tel. 05 3890000 Kamp "Nadiža", Podbela - Fundacija »Poti miru v Posočju« Kobarid Gruppo Alpini, Associazione Lipa, Canebola Patrocinio / pokroviteljstvo: Comuni di Faedis e Attimis, Občina Kobarid - Upravna enota Tolmin Collabora / sodeluje: Kulturno društvo / Circolo di cultura "Ivan Trinko - Slovenska kultumo-go-spodarska zveza, Čedad/Cividale Un repertorio vasto per dodici fisarmoniche Presentata l’Accordion Orchestra diretta da Ipavec LAccordion Orchestra 4-8 8-16 sotto la direzione di Aleksander Ipavec. Sotto lo scoprimento del murale chestra si è unito anche l'Har-monikarski Orkester ensemble della Glasbena Šola di Tolmino. Anche il sindaco di San Pietro Tiziano Manzini, a nome dell’amministrazione comunale, si è congratulato con gli organizzatori impegnandosi a fornire al più presto una sala dove poter svolgere le prove per i futuri concerti, cosa che, ha spiegato, si è resa difficile per i noti eventi legati alla sistemazione provvisoria degli alunni della scuola bi- lingue. Lo stesso Manzini poco prima dell'esibizione del-l'Accordion Orchestra ha presenziato anche all'esposizione del murale realizzato da alcuni ragazzi di San Pietro, collo- cato nell'atrio della sala polifunzionale. I ragazzi presenti hanno spiegato di aver voluto rappresentare simbolicamente gli elementi caratteristici del paese come il Natisone e la strada accanto ad altri temi a loro cari come la libertà, rappresentata dalla farfalla, la musica, simboleggiata dal pentagramma, gli affetti, tramite un cuore, e loro stessi sotto forma di pulcini. Hanno infine ringraziato tutti coloro che hanno reso possibile la realizzazione dell'opera: gli operai comunali, don Mario, la signora Lia, e, soprattutto, le loro educatrici Sara ed Alessia. Antonio Banchig r - Ko sem pričenjal šolo oktobra Predlog, da bi se v Italiji šolsko leto ponovno pričelo po 30. septembru, je svojstven in bi imel kot učinek zgolj šte-denje pri pralnem prašku, vodi, elektriki, pri kakem su-plentu in podobno. Sam pa sodim v generacijo, ki je pričenjala šolsko leto s 1. oktobrom. Imeli smo torej tri mesece počitnic. V Zelenih listih se bom spomnil svojih najbolj “ognjenih” počitnic v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko sem obiskoval prva dva razreda klasične gimnazije. Takrat je po meni udarilo: dvakrat sem se znašel z izpitoma iz latinščine in grščine. Opisal bom te izkušnje, saj bodo po svoje zanimive tudi za bralce Novega Matajurja v videnski pokrajini. Izpite sem doživljal namreč v Gorici na slovenski šoli, ko v Benečiji o takšni šoli ni bilo ne duha ne sluha. Poleti, med lekcijami in učenjem pa sem si želel, da sploh ne bi bilo katerekoli šole. Srečal pa sem nekaj ljudi, ki so mi ostali v živem spominu. Že takrat si moral za lekcije iz latinščine in grščine poiskati profesorja, kije obiskoval semenišče. Latinščina in grščina ter tudi hebrejščina in aramejščina, predvsem pa prva dva klasična jezika, so bili obvezni. To so pač jeziki svetega pisma stare in nove zaveze ter patristike. Za uk latinščine me je mama poslala k prof. Albinu Sirku. Bil je in še ostaja pomembna goriška osebnost. Bil je profesor in na- to ravnatelj na slovenskih šolah, udejstvoval se je politično in bil med člani Cassandrove komisije. Kot profesor je bil Sirk strog. Suh, majhen in z brčicami je v meni, mulcu, vzbujal strahospoštovanje. Avgustovskih ur na njegovem domu v Gorici sem se bal. Če sem napisal zgrešen stavek, mi je za domov naročil deset stavkov, ki so se nato množili, če so se množile napake. Ko sem cele popoldneve prevajal latinske stavke, sem se moral vdati in se snovi naučiti. Ob zaključku liceja sem lahko bral latinska besedila s skromno pomočjo slovarja. Sirk pa mi j e odkril osnovni “trik”. Če se želiš učiti mrtvega jezika, kot je latinščina (to velja tudi za ostale jezike), moraš poznati slovnico lastnega jezika, v mojem primeru slovenščine. Mi smo o tem imeli zelo skromno znanje in smo se gulili latinska pravila, ne da bi kaj vedeli o stavčnih zvezah, o časovnem zaporedju itd. v lastnem jeziku. Gulili smo latinščino, ne da bi poznali slovenščine. Težje je bilo najti inštruktorja za grščino. Lekcije sem imel poleti in pozimi, a iz vsega ni bilo kaj veliko. Med učitelji bi omenil Stojana Brajšo (1888). Bil je izjemno zanimiva oseba z nenavadno ži-vljensko zgodbo. Ko sem ga obiskoval, mu je bilo že preko osemdeset let, a je zaokrožal penzijo z lekcijami in pisanjem različnih doktorskih dizertacij. Brajša se je rodil v Pazinu. Bil je odvetnik, pisal je knjige in bil v raznih komisijah (v kraljevi Jugoslaviji) za opravljanje odvetniškega poklica. Ljubil je zgodovino umetnosti. Bil je poliglot, obvladal je vsaj deset novih ali starih jezikov. Ko je prišel v Gorico, je pisal strokovne knjige in po drugi svetovni vojni knjige za slovenske šole, npr. učbenik filozofije in še kaj. Poznal je Ivana Trinka in se z njim večkrat družil. Tudi on je bil droben in suh. Živel je sam v skromni hišici v Podgori. Za določen čas je bil pri sorodnikih v Ameriki, a se je naveličal in se je vrnil domov. Resnici na ljubo so bile njegove lekcije svojevrstne. Ličil me je pisati cirilico, pripovedoval mi je o dalmatinski likovni umetnosti, pa še o Trstu in Joyceu. Hra- nil je tolikšno znanje, da je postala grščina eden izmed predmetov najnih srečanj. Živel je dolgo, preko 100 let, skromno in vedno s knjigami v roki, čeprav je bil izjemno preprost. V gostilni ga nisi ločil od ostalih Podgorcev. Najhujši avgustovski pouk seje zame odvijal avgusta, ko je mama izvedela, da daje lekcije iz grščine Stefan Tonkli, župnik v Mavhinjah nad Se-sljanom. Zadeva je bila zapletena. Z avtobusom sem moral do goriške železniške postaje. Tu sem bil edini s šolsko torbo: ostali potniki so nosili brisače in “merende” za k morju. Na postaji v Sesljanu smo se ločili. Množica je odkorakala navzdol proti morju, sam pa setn moral kot tepen pisič pešačiti navzgor do župnije v Mavhinjah. Stefan Tonkli me je sprejemal pod košatim drevesom ob kamniti mizi. Bil je duhovnik in pesnik, ki se je podpisoval s psevdonimom Venceslav Se-javec. Pod fašizmom je moral v Jugoslavijo. Tu se očitno ni znašel na “pravi” strani. Po drugi vojni je leta 1948 odšel v Argentino, leta 1963 pa se je vrnil na Goriško. Služboval je v Mavhinjah, ki sodijo pod go-riško škofijo. Izdal je 14 pesniških zbirk. Tudi njegove lekcije so bile atipične. Navduševal me je za literaturo in najrazličnejše zadeve. Guljenje grščine je ponovno postalo predmet med raznimi zgodbami. Spominjam se, daje takrat nek slovenski župnik kupil avto “Cinquecento”. Z duhovnikom Mazoro se je pripeljal v Mavhinje po Tonklija, da bi skupaj preizkusili avtomobil. Ker so se odpeljali do Gorice, so v “Cinquecento” stlačili še mene. Spominjam se veselja, ko je avtomobilček na cesti sredi Sesljana dosegel hitrost preko sto km na uro. Sam sem si prihranil pot z vlakom. Takšna so bila moja poletja z izpiti. Septembra me je čakala stresna preizkušnja. Počitnice sem dejansko užival zadnjih petnajst dni pred oktobrom. Latinščine še nekaj znam, grščina je odplula v pozabo, ostala so mi v spominu romanja na lekcije. Gospo Gelmini pa bi rad videl, kako sredi vročine sopiha s postaje v Sesljanu proti župniji v Mavhinjah. Šolska stran ci bo zi c. ii.ro U bo cf) e viene Jat-. maftj iqrae F are secco roto baile di i i n- Dovete cape'v ve' v*n cavallo aivoka io Wj cl'i -Pieno >.[ giorno “Ki reči smo zviedel gor mez konju!” Otroc se na učijo samuo na suoli. Otroc se navadejo puno zanimivih stvari tudi v ambientu, kjer živijo. Dvojezična šuola iz Špietra, že od začetka je klicala v šuolo mame an tata, none, strice an tete, ki so dopunli z njih besiedami, z njih esperienco, učilo učiteljev. Z našimi ljudmi, še posebno z Giovannijem Corenom iz Pet-jaga, so šli odkrivat naše lepe doline an takuo lieuš spoznal sviet, kjer živijo, pru takuo tisti, ki nam je buj blizu. An nie dugo od tega, ki učitelj ce Luana an Isabella so pejale te male parvih liet osnovne šuole blizu Kar-mina, kjer daržijo konje. Kuo je bluo zanimivo! Ja... zak na rieč je videt konje zad za adno ograjo, po televižjone, v risankah, druga stvar je kupe z njim preživiet an dan! .