S francoskimi stališči in brez antifašizma Patrizia Vascotto napol Istranka, nesojena Slovenka Igo Gruden v taborišču Visco Primorski št. 87 (20.715) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu NEDELJA, 14. APRILA 2013 poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , , Dežela FJK potrebuje preokret Dušan Udovič Kampanja za deželne volitve se preveša v zaključni teden z značilno gnečo kandidatov v konferenčnih dvoranah, na trgih in ulicah ter njenimi odmevi v elektronskih in tiskanih medijih. Ni zaznati posebnega entuziazma. Morda predvsem zaradi dejstva, da so bile šele nedavnega februarja parlamentarne volitve. In s kakšnim rezultatom? Da beležimo v državi popoln zastoj. Nemoč politike, v kateri ni najti pogojev za dogovor, ustvarja med ljudmi vse prej kot pozitivno razpoloženje. Dejstvo, da smo sredi aprila še brez vlade, še bolj kot sicer izpostavlja državo in njen opešani gospodarski sistem vse ostrejšemu primežu krize, ki ji po že več letih ni videti konca. V Italiji, pa tudi drugod po Evropi ne. In vse bolj je občutiti dramatično dejstvo, da posledice na svoji koži plačujejo delovni ljudje vse številnejših kategorij, ujeti v strah za preživetje in naraščajočo brezposelnost. V takšni klimi ne more biti velikega entuziazma, ko greš v par mesecih brez otipljivih rezultatov iz enih volitev v druge, s perspektivo, da utegnejo relativno kmalu priti na vrsto še tretje. Med političnimi silami v resnici še največ navdušenja kaže Grillovo Gibanje 5 zvezd, ki mu je na parlamentarnih volitvah uspelo z rezultatom nad pričakovanji kanalizirati ljudski protest in jezo. Toda s kakšnim učinkom? Doslej je gibanje pokazalo velike sposobnosti sesuvanja, dosti manj, če sploh kaj, pa pripravljenosti na konstruktiven dialog in stvarno soočanje z realnostjo, mimo absolutno donečih principov. (nadaljevanje na 2. strani) italija - Berlusconijev ultimat tajniku Demokratske stranke Bersaniju Super-vlada ali junija na volitve? nabrežina - Okrogla miza s trojico kandidatov za deželni svet Slovenski kandidati na strani jusov in srenj NABREŽINA - Jusi in srenje, njihov pravni status ter težki odnosi z občinskimi in deželno upravo so bile teme sinočnje predvolilne okrogle mize v prostorih SKD Gruden v Nabrežini. S slovenskimi kandidati za deželni svet Igorjem Gabrovcem (Slovenska skupnost), Davidom Pericem (Levica, ekologija, svoboda) in Stefanom Ukmarjem (Demokratska stranka) so se pogovarjali domačini, jusarji iz raznih vasi ter devinsko-nabrežinski občinski odborniki. Predsednik nabrežinskega jusa Walter Pertot je poudaril, da jusi in srenje niso politične organizacije, potrebujejo pa politike, zato je dobro, da se z njimi soočajo. Na 3. strani črna kronika V Kontovelskem bregu odkrili človeške kosti KONTOVEL - V Kontovelskem bregu je včeraj popoldne prišlo do srhljivega odkritja, saj so med paštni našli človeške kosti. Po prvih ugotovitvah policistov, forenzikov in sodnega zdravnika, ki so prišli na prizorišče, naj bi šlo verjetno za posmrtne ostanke starejšega moškega, ki se mu je bilo najbrž spodrsnilo in je padel v grapo. Sodeč po belini naj bi kosti tam ležale že precej časa, morda približno leto dni. Na 5. strani gorica - V spomin na Alviseja Comela Uredili bodo geološki in naravoslovni muzej non solo materassi CENTRO SPECIALIZZATO TRŽIČ ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481.45.48.7 Delovni čas: pon. 15.45-19.30 tor. - sob. 9.30 - 13.00 in 15.45 - 19.30 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD flftM)0 50% VZGLAVNIKI memory foam s protipršično prevleko €98,00 -50% €49,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memory foam €598,00 €299,00 cm 160x190 -50% €1196,00 €598,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -40% neodvisne vzmeti €458,00 €274,00 cm 160x190 -40% €915,00 €549,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €238,00 €119,00 cm 160x190 -50% €476,00 €238,00 ELEKTRIČNA PODLAGA e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge cm 80x190 €925,00 €555,00 ELEKTRIČNI POČIVALNIK e/. dvigovanje celotnega počivalnika -40% €ll09,oo €665,00 RIM - Bersani ne popušča Ber-lusconiju in noče super-vlade. Berlusconi pa mu odgovarja: ali super-vlada ali pa junija na volitve. In če bo do tega prišlo, bo on, Berlusconi, predsedniški kandidat desnosredin-ske koalicije. Medtem je Gibanje 5 zvezd preko spleta izbralo deset kandidatov za novega predsednika republike. Med njimi so sam vodja gibanja Beppe Grillo, nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi, nekdanja evropska komisarka Emma Bonino, javni tožilec iz Turina Giancarlo Ca-selli, nobelovec Dario Fo, novinarka Milena Gabanelli, sodnik Ferdinando Imposimato, pravnik Stefano Rodota, zdravnik Gino Strada in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Gustavo Zagrebelsky. Na 19. strani Dokument o tržaškem starem pristanišču Na 3. strani Slovenistični dnevi o tržaškem romanu Na 5. strani Odbojka bo Gorici prinesla zaslužek Na 9. strani w V«VI • „ »v v Tržiško pristanišče tvega ohromitev Na 9. strani Košarkarji Jadrana uspešni v Krminu Na 23. strani Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama 9771124666007 2 Nedelja, 14. aprila 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / Nadaljevanje uvodnika Pretenzija nekakšne »deviškosti«, po kateri si gibanje noče »umazati rok« z vsevprek »pokvarjeno politiko drugih«, je pravzaprav glavni, čeprav ne edini razlog za nevarni zastoj, ki ga doživljamo. Dežela, ki jo bomo po petih letih obnavljali prihodnjo nedeljo, sicer ni država. Po definiciji naj bi bila njena decentralizirana enota zakonodajne in izvršne oblasti in kot uprava bližja ljudem in teritoriju. Tako naj bi bilo, a se v resnici dogaja to, da se negativni vzorci, ki so zaznamovali vsedržavno politiko in jo odtujili od ljudi, kvarno reproducirajo tudi na deželni ravni. Težko bi trdili, da prihaja naša dežela na volitve s pozitivno bilanco v minulem mandatu, ki je potekel pod vodstvom desne sredine. Ne le zaradi objektivnih kriznih okoliščin in politike, ki je zaradi zablod povsod prišla na slab glas, temveč predvsem zaradi dejstva, da ni ne znala ne hotela uveljaviti svojega avtonomnega statusa kot pomembne politične in obenem proračunske postavke. Tudi svoje privilegirane geografske lege ni izkoristila, tako kot bi lahko, z večjim stvarnim sodelovanjem in vizijo uveljavljanja skupnih interesov s sosedi. Še posebej ob dejstvu, da meja že vrsto let ne obstaja več. Dokaz za šibko občutljivost v tej smeri je programska usmeritev desne sredine na teh volitvah, ko se je raje usmerila na zahod, v podpis pakta za nekakšno makroregijo severnih dežel v ligaški omaki. Kakšna razlika od Illyjevega obdobja, ki sicer ni šlo mimo brez vzponov in padcev, a ga je zaznamovala povsem drugačna vizija. Tudi kot Slovenci smo lahko daleč od tega, da bi bili z minulo deželno upravo lahko zadovoljni. Manjšinska vprašanja so prepogosto naletela na nezani-manje, nivo pozornosti do manjšinskih vprašanj se je glede na preteklost očitno znižal. Težave so s financiranjem, kjer se deželna birokratska počasnost prišteva rimski, obenem pa deželna uprava ostaja zgolj delilec državnih sredstev, ne da bi primaknila niti centa iz lastnega proračuna, navkljub hudi krizi, ki jo doživljajo slovenske ustanove in društva. Še bi lahko naštevali, a smo v dnevniku na take in podobne probleme pogosto opozarjali. Najmanj kar je mogoče reči, je, da potrebuje dežela v svoji politiki odločen preokret. Za to so nedeljske volitve priložnost, ki jo gre vsekakor izkoristiti. Naj rečem, da se mi zdi predvsem pomembno, da so v deželni svet izvoljeni predstavniki primerne kakovosti in opremljeni z zavestjo, da potrebuje tudi deželna politika temeljito prevetritev in prenovo. Pri tem je težko imeti zaupanje v ljudi, pa četudi gre za sveže obraze, ki jih na površje naplavljata demagogija in populizem. Tako kot smo v dnevniku že pisali in bomo še v naslednjih dneh, bomo na volitvah obnavljali deželni svet in to v precej drugačnih okoliščinah glede na preteklost. Dejstvo, da bo deželnih svetnikov tokrat izvoljenih 49, torej deset manj kot v prejšnjih mandatih, je zaostrilo pogoje za izvolitev. Tako je postala tudi zahtevnejša izvolitev Slovencev, ki nastopajo na različnih listah. Na listi Slovenske skupnosti, ki je podpisala volilni sporazum z Demokratsko stranko, kandidira sicer več kandidatov, a ima očitno prednost dosedanji deželni svetnik Igor Gabrovec. Za Demokratsko stranko kandidirata Stefano Ukmar na Tržaškem in Aleš Waltritsch na Goriškem. Za SEL (Levica, ekologija in svoboda) kandidarata Davide Peric in Paolo Vizintin. Gre za ugledne kandidate s pomembnimi izkušnjami, za izvolitev pa bo predvsem pomemben vsak preferenčni glas, še posebno v položaju, ko bo svetnikov, kot povedano, manj. O pomenu slovenske prisotnosti v deželnem svetu pa najbrž ne gre niti razpravljati, petdesetletne izkušnje namreč dokazujejo, da če ne bi bilo izvoljenih slovenskih svetnikov, bi spe-cifika in pomembni interesi naše skupnosti prišli neprimerno manj do izraza. Imamo torej utemeljen razlog več, da prihodnjo nedeljo gremo množično na volišča. Dušan Udovič FJK - Prihodnjo nedeljo in ponedeljek Volitve za deželni svet in za deželnega predsednika Volišča bodo v nedeljo odprta do 22. ure in v ponedeljek do 15. ure - Pozor na volilno izkaznico TRST - Prihodnjo nedeljo, 21., in v ponedeljek, 22. aprila, bodo v Furlaniji-Julijski krajini deželne volitve. Volivke in volivci bodo neposredno izvolili deželni svet ter predsednika oziroma predsednico deželnega odbora. Za to mesto kandidirajo Franco Bandelli (gibanje UnAltra Regione), Saverio Galluccio (Gibanje 5 zvezd), Debora Serracchiani (leva sredina) in aktualni predsednik Renzo Tondo iz vrst desne sredine. Predsedniške volitve so enokrožne in zmaga kandidat, ki bo prejel največ glasov (tudi enega več od ostalih kandidatov). Deželnih svetnikov bo po novem 49 namesto dosedanjih 59. V nedeljo in v ponedeljek bodo tudi pokrajinske volitve v Vidmu ter občinske volitve v nekaterih občinah videmske in por-denonske pokrajine. Volišča bodo v nedeljo odprta do 22. ure, dan pozneje pa do 15. ure. Na volišče pridemo z veljavnim osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima ali je zapolnil vse razpoložljive volilne žige, lahko izkaznico (po možnosti dvojezično) dvigne na občinskem volilnem uradu. Med tednom so občinski volilni uradi odprti do 14. ure, na dan volitev pa z istim urnikom kot volišča. Takšna bo glasovnica za deželne volitve v tržaškem volilnem okrožju Na volišču bomo na Tržaškem in Goriškem dobili samo eno glasovnico. Na voljo imamo razne načine glasovanja. Lahko izbiramo samo kandidata za predsedstvo Dežele tako, da njegovo ime ali znak označimo s križcem. Lahko prekrižamo predsedniškega kandi- data in istočasno simbol z njim povezane stranke. V tem primeru lahko oddamo preferenco kandidatu na tej listi tako, da napišemo njegov PRIIMEK (številk ne pišemo). Lahko pa prekrižamo samo simbol izbrane stranke in tudi v tem primeru lahko oddamo pre- KNJIGA - Središče za katalogizacijo in restavriranje kulturnih dobrin Parki in zgodovinski vrtovi v Furlaniji-Julijski krajini VIDEM - Ob Miramaru in Vili Ma-nin, ki sta najbolj poznana in obiskana, je na ozemlju Furlanije Julijske krajine še cela vrsta manjših parkov in zgodovinskih vrtov, ki krasijo neposredno okolico starih javnih in zasebnih vil in palač. Čeprav predstavljajo te urejene ali manj urejene zelene površine veliko botanično, arhitektonsko in kulturno bogastvo, ni njihova vrednost prisotna v krajevni kolektivni zavesti. Z objavo skrbno in lično urejene knjige z naslovom »Parchi e giardini sto-rici del Friuli Venezia Giulia - Un patrimonio che si svela,« ki so jo predstavili v petek na sedežu Dežele v Vidmu, so bili postavljeni temelji in torej ustvarjeni pogoji, da se prebivalci seznanijo z resnično lokacijo in vrednostjo teh biserov, mimo katerih se verjetno večkrat peljemo, a si jih verjetno nismo še nikoli ogledali. Cilj zapolnitve te vrzeli so si zastavili v deželnem Središču za katalogizacijo in restavriranje kulturnih dobrin, kjer so pred nekaj leti začeli zbirati gradivo in katalogizirati te zelene površine na osnovi vnaprej določenih kriterijev. Osebje Središča se je odpravilo na teren, vprašalo lastnike za ogled parkov in fotografiralo najlepše ali najzanimivejše dele le-teh. V knjigi, ki je izšla na 370 straneh in vsebuje veliko fotografskega gradiva, je zbranih 152 opisov parkov in vrtov, ki se nahajajo na ozemlju 90 občin FJK. Vsako posamezno poglavje razkriva zgodovino, spremembe in okoljske ter botanične značilnosti obravnavanega parka. Publikacija, ki so jo uredili Emiliana De Paulis, Gior-gia Gemo in Paolo Tomasella in je izšla v sodelovanju z Deželnim tiskovnim uradom, je poljudnega značaja in vsebuje prispevke strokovnjakov. Za vsakogar, ki bi rad odkrival to kulturno dediščino, bo predstavljala odličen vodič, ki ga vza-meš s sabo na spomladanski izlet in ga lahko prebiraš tudi v dolgih zimskih večerih. Cilj pobude ni le odkrivanje malo poznanega zaklada, pač pa tudi izkoristiti ekonomsko-turistični potencial, ki ga predstavlja. V porastu je namreč v za- hodnem svetu zanimanje za ekološki turizem. Tudi lastniki teh nepremičnin imajo interes, da odprejo vrata svojih parkov občinstvu in tako vsaj delno krijejo stroške, ki jih imajo za njihovo vzdrževanje. Deželni odbornik za kulturo je izpostavil dragoceno katalogizacijsko delo, ki je bilo opravljeno za ohranitev in ovredno- tenje teh nepremičnin, se zahvalil zasebnikom, ker so iz roda v rod ohranili te dragocenosti, katere danes lahko vsi spoznajo, ter podčrtal, kot ob izdaji te knjige, pomen sodelovanja med javnim sektorjem in zasebniki. Na predstavitveni tiskovni konferenci je ravnatelj deželne direkcije za kulturo, Augusto Viola, poudaril, da se ovrednotenje teh kulturnih dobrin docela vključuje v evropsko programiranje za obdobje 2014-2020. O delu, ki je bilo izvedeno pred tiskom publikacije, so na srečanju izčrpno spregovorili Franca Mer-luzzi, deželni koordinator združenj Rotary Franco Molinari in predsednik konzorcija za zaščito gradov FJK Sergio Gelmi; Pie-tro Quaglia je prisotne seznanil z dejstvom, da so načrte za parke vil v FJK izdelali tudi svetovno pomembni arhitekti (Russel Page). Ob parkih, ki se nahajajo v tržaškem urbanem okolju in v De-vinskem gradu, knjiga namenja svojo pozornost tudi parku Rubijskega gradu, v katerem je prenočeval slovenski reformator Primož Trubar. (ARC/MCH) SLOVENCI V ITALIJI - Sklic Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik TRST - Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik sklicuje redni občni zbor, v prvem sklicanju dne 22. aprila 2013 ob 11.00 na družbenem sedežu, Ul. Montecchi 6, Trst, v drugem sklicanju 23. aprila 2013 ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1, Trst, s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacij-ske in volilne komisije; 2. poročilo upravnega odbora o poslovanju v letu 2012; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31.12.2012; 4. poročilo nadzornega odbora; 5. razprava o obračunu in odobritev; 6. predstavitev kandidatur za obnovo upravnega odbora; 7. volitev upravnega odbora; 8. določitev honorarjev; 9. stanje na Primorskem dnevniku; 10. razno. ferenco izbranemu kandidatu. S tem podpremo tudi kandidata za predsednika, ki ga izbrana lista podpira. Seznami kandidatov so na ogled na voliščih, za kakršen koli dvom se lahko obrnemo na predsednika volišča oziroma na skrutinatorje. Rezijanska glasba in ples del svetovne kulturne dediščine VIDEM - Občinska uprava iz Rezije je dala pobudo, da bi rezijanska glasba in ples postala del nesnovne kulturne dediščine pod varstvom Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Projekt sta v ta petek na tiskovni konferenci v Vidmu predstavila občinska odbornica za kulturo Cristina Buttolo in koordinator Vanni Treu, pri njem pa sodelujejo še antropolog Stefano Morandini, et-nomuzikolog Roberto Frisano ter glasbenik Giulio Venier. Pri pobudi sta soudeležena Folklorna skupina iz Rezije in pevski zbor Kanin. Na območju Kranja veliko naselbinskih najdb KRANJ - Ob prenovi ulic starega mestnega jedra Kranja že dve leti in pol potekajo obsežne arheološke raziskave. Te so potrdile, da je bil v času zgodnjega srednjega veka Kranj največja naselbina na območju sedanjega slovenskega ozemlja. Najdbe naselbinskega značaja so uravnovesile pomen, ki ga je imel Kranj doslej zaradi grobišč. RAI3 Bis: drevi ob 21. uri na sporedu magazine Mikser TRST - Drevi bo ob 21. uri na sporedu magazine MIKSER. Tokratno studijsko oddajo z naslovom KLIC PLANIN bo vodila novinarka Klav-dija Figelj. Beseda bo tekla o delovanju slovenskih planinskih družin v Italiji, saj bodo v studiu Luisa Batti-stig, predsednica PD Benečija, Marinka Pertot, predsednica SPD Trst in Andrej Rosano, predsednik SPD Gorica. Oddajo bodo dopolnili prispevki s pričevanji raznih planincev in članov naših planinskih družin, ki sooblikujejo pestro ponudbo aktivnosti za ljubitelje gora. Oddajo so uredili Mairim Cheber, Jan Leopoli in Živa Pahor, ki podpisuje tudi režijo. Ponovitev bo na sporedu v četrtek 18. aprila ob 20.50. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 3 Nedelja, 14. aprila 2013 APrimorski ~ dnevnik NABREŽINA - Predvolilna okrogla miza z Igorjem Gabrovcem, Davidom Pericem in Štefanom Ukmarjem Trije slovenski kandidati - v v • • • • ter večno vprašanje jusov in srenj Potreben bi bil nov deželni zakon - Dve »jusarski filozofiji«: trd boj ali pragmatično dogovarjanje Jusi in srenje, njihov pravni status ter težki odnosi z občinskimi in z deželno upravo so bile teme si-nočnje predvolilne okrogle mize v prostorih SKD Gruden v Nabrežini. Srečanju s slovenskimi kandidati za deželni svet Igorjem Gabrovcem (Slovenska skupnost), Davidom Pericem (Levica, ekologija, svoboda) in Ste-fanom Ukmarjem (Demokratska stranka) so prisostvovali domačini, jusarji iz raznih vasi ter devinsko-nabrežinski občinski odborniki. Predsednik nabrežinskega jusa Walter Pertot je poudaril, da jusi in srenje niso politične organizacije, potrebujejo pa politiko. Problematika uradnega priznanja jusov se po njegovi oceni negativno stopnjuje, čeprav obstajajo pozitivne izjeme - Kontovel, Boljunec in Nabrežina. »Naši odnosi z Občino Devin-Nabreži-na so odlični, drugod pa so nedvomno zaznavne ovire in težave,« je dejal. Omenil je primera dolinske in openske srenje, ki kažeta na splošno nenaklonjenost javnih uprav do podpisovanja uradnih aktov. Zgodovino upravljanja skupne lastnine in s tem povezanih sodnih bitk je obnovil predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec, ki je ponudil izhodišča za razpravo. Ob ugotovitvi, da je delovanje srenj v naših krajih zamrlo predvsem po vojni (zaradi spora med Titom in Stalinom, ki je razklal tukajšnje vasi), je Vremec poudaril, da so jusi del starodavnega prava. »Nepoučeni pravniki od nas zahtevajo, naj dokažemo, da smo lastniki, kar ni dopustno.« Jusarje je primerjal z amazon-skimi Indijanci, ki so se uspešno borili proti naftnima velikanoma Chevron in Texaco, »pa še zemljiške knjige nimajo«. Zatrdil je, da če dogovarjanje ne bo mogoče (z Občino Trst doslej tega ni bilo), »bomo šli na Večer v prostorih SKD Gruden v Nabrežini v priredbi domačega jusa kroma Evropsko sodišče za človekove pravice. To bo še dolgo trajalo in bo šla mimo še ena generacija«. Za Igorja Gabrovca je jusarski boj plemenit, »vsem moramo pojasniti, da to niso društva« in da je skupna lastnina neodtujljiva. Na tem ozemlju imamo različne situacije, a dokončne rešitve vsekakor še ni. Rešitev je po njegovem mnenju lahko samo v zakonu: deželni zakon obstaja, a ga je treba izboljšati. Lani je Gabrovec ob pomoči pravnih izvedencev predlagal popravek k zakonu za vzdrževanje deželnega pravnega reda, s katerim bi breme dokazovanja lastništva prešlo na občine. »Prepričali smo druge svetnike in odbornika De Anno, le-temu pa je normo zadnji hip toplo odsvetoval pravni urad Dežele,« češ da bi povzročila birokratske zaplete. Do glasovanja ni prišlo. Gabrovec je opozoril, da so vsi trije slovenski kandidati v istem zavezništvu. Bistveno drugače bo, če bo zmagal Ton-do ali pa Grillovo Gibanje petih zvezd (prevedel ga je sicer kot »gibanje ščurkov«): »Če bomo mi v večini, bo seveda lažje.« Davide Peric je priznal, da ni pravno podkovan, a zelo dobro pozna stvarnost jusov, ki jo v njegovem Štivanu doživlja prav vsak vaščan. Odnosi z Občino De-vin-Nabrežina so dobri, tudi štivanski in medvejski ju-sarji pa so z vodovodom in elektrovodi izgubili veliko zemlje. Vprašanje pravne osebnosti zadeva neposredno odškodnine, ki ostanejo pogosto neizkoriščene. S tem denarjem pa bi lahko naredili marsikaj koristnega. Peric je poudaril, da ni prav, da se morajo jusi za vsako malenkost pogajati z Občino: »Dokler ne bo vprašanje rešeno, na podlagi zapisov v zemljiški knjigi, se ne moremo pogajati.« Stefano Ukmar se s kontovelskim jusom ukvarja od leta 1996, letos bo po 10 letih zapustil mesto predsednika. Navedel je svoj primer dobre prakse. Na Kon-tovelu so pred leti izvedli obširno raziskavo in nato zahtevali priznanje pravne osebnosti. Sledili so zmage in porazi, pritožbe, razsodbe in danes je 20 jusov (začenši s kontovelskim) priznanih. Jus se je obrnil tudi na izkušenega profesorja v Trentu in uglednega odvetnika v Brescii, ki je spremljal težka pogajanja z Občino Trst (2002-2005). Na koncu je bil dosežek velik: »Občino Trst smo prepričali, da lastništvo ni razčiščeno, Občina pa je tako prvič v zgodovini in po 170-letnem sporu priznala, da ni lastnica teh zemljišč.« Sledil je sporazum, na podlagi katerega je Občini pripadlo 5% zemlje, jusu 23%, preostalih 72% pa je še pod vprašajem, vendar jih upravlja jus. To prinaša nezanemarljiv priliv denarja, ki ga jus vlaga v kontovelsko skupnost. Deželni zakon bi bil dobrodošel, »z rahlo drugačno filozofijo pa lahko dosežeš rezultate. Se ne strinjam s tem, da se bomo kregali še sto let,« je dejal Ukmar. (af) DEŽELNE VOLITVE - Transverzalni dokument skupine podpisnikov Predsedniški kandidati naj se izjasnijo o prihodnosti tržaškega starega pristanišča 21. in 22. aprila Voitve Gabrovec (SSk) o azbestu Kandidati za predsednika deželne vlade Furlanije Julijske krajine naj se izjasnijo glede prihodnosti tržaškega starega pristanišča. To od njih zahteva 22 podpisnikov dokumenta, v katerem predstavljajo svojo vizijo prihodnosti tega območja. V dokumentu, ki sta ga včeraj dopoldne v kavarni Verdi predstavila tržaški župan Roberto Cosolini in njegov desnosredinski tekmec na zadnjih občinskih volitvah Roberto Antonione, oba med podpisniki (med temi so npr. tudi pisatelj Claudio Magris, podjetnik Federico Pacorini, predsednik tržaških indu-strijcev Sergio Razeto, rektor tržaške univerze Francesco Peroni ter odvetnik in predsednik Dzp-Prae Rado Race), se med drugim ugotavlja, da prostorski načrt za tržaško pristanišče določa razvoj predvsem na območju novega pristanišča, kjer lahko mirne duše najdejo svoje mesto trgovske in industrijske dejavnosti, medtem ko ni nič predvidenega za staro pristanišče, kjer pa, so prepričani podpisniki, ni več pogojev za delovanje modernega pristanišča zaradi nezadostne globine morja, neustreznih bankin, omejitev spomeniškega varstva in pomanjkanja povezav. Zato bi urbana preureditev starega pristanišča, ki nima nič skupnega z gradbenimi špekulacijami, lahko zagotovila precejšnja sredstva, ki bi potem služila za posodobitev novega pristanišča. Cosolini, Antonione in ostali podpisniki so prepričani, da bi to pomenilo veliko priložnost za Trst in njegov ponovni gospodarski zagon, potrebno pa bo tudi sozvočje med krajevnimi, deželnimi in državnimi oblastmi. Dokument je zaenkrat podpisalo 22 ljudi, od ponedeljka dalje pa se bodo pod omenjeno besedilo lahko podpisali tudi ostali občani. Podpisati bo mogoče vsak dan v kavarni Verdi med 17. in 20. uro. (iž) Dokument sta predstavila tržaški župan Roberto Cosolini (desno) in Roberto Antonione kroma DEŽELNE VOLITVE - Tajnik Severne lige na obisku v FJK Maroni: Problem Trsta bo rešila makroregija Problem Trsta bo rešila nova severna makroregija, katere strateška članica bi morala biti tudi Furlanija Julijska krajina, kar bi Trstu prineslo dvesto milijonov evrov več. V to je prepričan vse-državni tajnik Severne lige in deželni predsednik Lombardije Roberto Maroni, ki se je včeraj mudil v Trstu in Gorici v okviru kampanje za bližnje deželne volitve v podporo kandidatu desne sredine Renzu Tondu. Ob vsedržavnih temah je Maroni poudaril predvsem pomen ustanovi- tve že omenjene makroregije, ki bo po njegovem prepričanju prispevala, da bo glas Trsta v Rimu močnejši. Maroni je tudi prepričan v zmago v FJK, saj je Severni ligi uspela »čistilna akcija« znotraj lastnih vrst, ki se bo tudi nadaljevala. Maroni se ne boji niti Gibanja petih zvezd, katerega je, kot je dejal, v Lombardiji tudi premagal. V podporo Tondu se je včeraj v Trstu mudil tudi senator Ljudstva svobode Carlo Gio-vanardi. Dežela naj odločneje in učinkoviteje rešuje vprašanje azbesta, meni kandidat Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki se je v petek v Trstu udeležil skupščine društva izpostavljenih azbestu AE A. Gabrovec opozarja, da Dežela razpolaga z zakonom št. 22 iz leta 2001, ki predvideva vrsto posegov za odstranjevanje azbesta kot tudi pomoč ljudem, ki so mu bili izpostavljeni. Zakon je mogoče še izboljšati, predvsem pa je potrebno mu nameniti primerne finančne dotacije, ki jih doslej ni bilo, meni Gabrovec, ki bo danes dopoldne v Devinu in Sesljanu, popoldne pa v kraških vaseh. Merku (SSk) za slovenski tisk v Italiji Kandidat Slovenske skupnosti Igor Pavel Merku podpira vsa prizadevanja za rešitev nevzdržnega finančnega stanja Primorskega dnevnika, pri tem pa opozarja tudi na druge časopise, ki so zaradi gospodarske krize in krčenja prispevkov v težavah: med temi so Novi Matajur, Dom, Galeb, Mladika, Novi Glas in Naš vestnik. Na to Merku opozarja tudi ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Tino Komel, katere poziv k ustreznim rešitvam vsekakor z zadovoljstvom jemlje na znanje. V Devinu potrgali plakat SSk V Devinu so v noči na soboto potrgali volilni plakat Slovenske skupnosti, sporoča strankin kandidat in deželni tajnik Damijan Ter-pin, ki želi opozoriti sile javnega reda, da se mazaške akcije zoper slovenščino na javnih mestih v devinsko-nabrežinski občini očitno še niso končale, čeprav so bili storilci preteklih podobnih pobalinskih akcij že identificirani. Terpin tudi opozarja, da je bil plakat SSk tudi edini v slovenskem jeziku, pri čemer se sprašuje, kako je mogoče, da druge stranke, kjer kandidirajo Slovenci, niso nalepile enega samega volilnega plakata v slovenščini. Ukmar (DS) za openski tramvaj Za kandidata Demokratske stranke na deželnih volitvah Stefana Ukmarja spričo gospodarske krize in stanja, v katerem se v Trstu nahajajo šolske stavbe in stavbe ljudskih stanovanj, vzdrževanje openskega tramvaja ni prioriteta. Vendar, ker bo okoljsko vzdržna mobilnost strateškega pomena v okviru programa koriščenja evropskih sredstev za obdobje 2014-2020, se Ukmar obvezuje, da bo v okviru deželnih razpisov prisotno tudi poglavje za ovrednotenje openskega tramvaja.a 4 Nedelja, 14. aprila 2013 ŠPORT / PROSEŠKA POSTAJA - Proti zaprtju tamkajšnjega sedeža Cosolini bo posegel pri carini Župan se je srečal z vodstvom podjetij Interland in Fratelli Prioglio, ki bi ju odhod carine močno prizadel Tržaški župan Roberto Cosolini bo posegel pri meddeželnem vodstvu italijanske carine v Mestrah za ohranitev sedeža carine na Proseški postaji. Tako je tržaški prvi občan zagotovil na srečanju s pooblaščenim upraviteljem podjetja Interland Gianfrancom Gherbassijem in vodjo podjetja Fratelli Prioglio Elisabetto Prioglio. Za poseg obeh podjetij, ki uspešno delujeta na območju Proseške postaje, pri županu, se je zavzel tržaški občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar, potem ko se je srečal z Gher-bassijem in se seznanil s kritičnim stanjem, v katerem bi se znašli obe podjetji, ko bi meddeželno vodstvo carine zaprlo svoj sedež na Proseški postaji. Njuno nadaljnje delovanje bi bilo pod vprašajem, prav tako kakih 70 delovnih mest. Podjetje Interland zaposljuje 38 uslužbencev, večinoma mladih, od katerih jih je mnogo s Proseka in bližnjega kraškega območja. Gherbassi je poudaril, da je podjetje veliko investiralo za ureditev primernih prostorov za špedicijo, opremilo je skladišče in zgradilo prepotre-bno parkirišče za tovornjake. Carina je na Proseški postaji tedensko obravnavala kakih 350 do 400 tovornjakov. Meddeželno vodstvo se je odločilo, da zapre tamkajšnji sedež zaradi najemnine (40 tisoč evrov letno), ki bi jo morala plačati lastniku stavbe, v kateri deluje, italijanskim železnicam. Podjetji Interland in Fratelli Prioglio sta skupaj s pristaniško oblastjo poiskali drug sedež, ki ga je pristaniška oblast dala na razpolago carini brezplačno, a meddeželno vodstvo carine iz Mester je ponudbo presenetljivo zavrnilo. Vhod na sedež podjetja Interland na Proseški postaji kroma Zakaj, ni znano. Pač pa je vodstvo carine potrdilo, da bo 30. aprila zaprla sedež na Proseški postaji, tako bo nadaljnje delovanje obeh tam delujočih podjetij z majem zanihalo na nitki. Župan Cosolini bo v prihodnjih dneh posegel pri meddeželnem vodstvu carine in mu predočil, kakšno gospodarsko škodo bi lahko zaprtje sedeže na Pro-seški postaji povzročilo dvema zdravima podjetjema. Obenem je zgoniški župan Mirko Sardoč pisal pismo tržaški pre-fektinji, v katerem jo je seznanil s položajem na območju, ki je - zaradi železniške in avtocestne povezave - strateškega pomena za tamkajšnji gospodarski razvoj. M.K. V Kanalu poldruga tona odpadkov! Kolesa, cestni znaki, stolice, cevi, zaboji, otroški voziček in celo voziček za prevoz nakupov - vse to so včeraj potegnili na površje iz Kanala nasproti Ponteroša. Skupno za več kot poldrugo tono odpadkov! Kakih dvajset prostovoljnih potapljačev društva Mare nordest je skočila v vodo in počistila dno odseku od Ul. Roma do Kratkega mostu. Odpadkov, raznih predmetov in drugega materiala je bilo ogromno, predvsem ob upoštevanju dejstva, da so potapljači opravili pred letom podobno akcijo in takrat počistili dno Kanala. Očitno so nekateri zamenjali Kanal za odpad ... Danes se bo prireditev Mare nostrum nadaljevala. Gostja bo Patrizia Maior-ca, hči svetovno znanega italijanskega potapljača Enza Maiorce, na Pomorski postaji pa se bodo televizijsko povezali s skupino petih potapljačev iz Fur-lanije-Julijske krajine, ki sodelujejo pri »reševanju« ladje Costa Concordia v Tirenskem morju. SDGZ - Obvestilo Prijava posebnih odpadkov Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da 30. aprila zapade rok za vložitev prijave o upravljanju posebnih in nevarnih odpadkov (MUD 2013). Podjetja, ki upravljajo odpadke, bodo morala prijavo poslati te-lematsko, prenos preko CD-ja, DVD-ja ali diskete ni več veljaven. Možna je predstavitev na papirnatem obrazcu za tiste, ki nimajo več kot 7 različnih odpadkov in 3 različne prevoznike za vsak posamičen odpadek. Zavezanci za predložitev prijave so zbiralci in prevozniki odpadkov (v prejšnjih letih oproščeni prijave MUD), trgovci in posredniki odpadkov brez njihove posesti, podjetja in ustanove, ki izvajajo predelavo ali odstranjevanje odpadkov, podjetja in ustanove, ki proizvajajo nevarne odpadke, kmetijska podjetja s prometom, ki presega 8.000 evrov, podjetja in ustanove, ki imajo več kot 10 zaposlenih in so proizvajalci nenevarnih odpadkov iz industrije, obrti, predelave in odstranjevanja blata iz čistilnih naprav za pitno vodo, čiščenja odpadnih voda, odvajanja dima. V prijavi bo treba navesti nevarne odpadke, ki jih je podjetje prevažalo za lastne potrebe. Prav tako bo potrebno navesti ostanek oz. količino odpadkov, ki so ostala v skladišču ob koncu prejšnjega leta; na dveh posebnih obrazcih bo potrebno navesti odpadke prejete oz. poslane v tujino; fizičnega stanja odpadkov pa ne bo več potrebno navajati. ZKB 3 zadruna kraška banka n BANCA DI CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 Soc. Coop. U Zadruga ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA s sedežem na Opdnah (TS), ul. Ricreatorio 2 št. vpisa v register ABI: 08928 - št. vpisa v register bančnih zavodov: 3387-80 - št. vpisa v register zadrug: Al 60760 št. vpisa v trgovinsko zbornico:TS-27793 - davčna številka in št. vpisa v register tržaških podjetij: 00093160323 OBVESTILO 0 SKLICU REDNEGA OBČNEGA ZBORA v smislu 24. člena statuta in pravilnika občnega zbora, sprejetega dne 27. maja 2007 Redni občni zbor bo v prvem sklicanju v ponedeljek, 29. aprila 2013, ob 8.30 na zadružnem sedežu, in v drugem sklicanju v petek, 10. maja 2013, ob 19. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. - DNEVNI RED- 1. Bilanca na dan 31. december 2012: s tem povezani in iz tega izhajajoči sklepi; 2. Plačilne politike: informativno poročilo in s tem povezani sklepi; 3. Določitev, v smislu 30. člena statuta, maksimalne višine terjatev, ki izvirajo iz poslovanja članov, strank in predstavnikov zadruge; 4. Določitev honorarjev za člane upravnega, izvršnega in nadzornega odbora ter za samostojnega upravitelja in določitev smernic za povračilo stroškov opravljanja mandata; 5. Izvolitev članov upravnega odbora po predhodni določitvi števila članov le-tega ter morebitna izvolitev, v smislu 2386. člena civilnega zakonika, novega člana upravnega odbora za poslovni dobi 2013-2014 v zamenjavo za člana upravnega odbora, ki je izstopil. V smislu 1. odstavka 25. člena statuta se občnega zbora smejo udeležiti člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni. Če se kateri izmed članov ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da v smislu 1. odstavka 5. člena pravilnika občnega zbora pooblasti izključno drugo včlanjeno fizično osebo (ki pa ne sme biti član upravnega odbora, nadzornik ali uslužbenec zadruge) na način, ki ga predpisuje 25. člen statuta. Pooblastila, ki ne navajajo imena pooblaščenca ali pooblastitelja, niso veljavna in ne bodo overovljena.V smislu 3. odstavka zgoraj omenjenega člena mora pooblastilo ob trenutku podpisa overoviti predsednik družbe, notar, član upravnega odbora ali uslužbenec, kije prejel posebno pooblastilo upravnega odbora.Overitev pooblastil poteka med delovnim urnikom v prostorih banke. V smislu 4. odstavka 2. člena pravilnika občnega zbora je osnutek bilance s priloženima poročiloma na razpolago članom na sedežu Banke ali v njenih podružnicah. Člani si lahko prosto ogledajo pravilnik občnega zbora na sedežu Banke ali v njenih podružnicah. Poleg tega ima vsak član pravico do enega brezplačnega izvoda pravilnika. Skladno s predpisi pravilnika občnega zbora bodo člani prejeli na dom kopijo tega obvestila s priloženima pooblastilom in informativnim listom, ki prinaša pojasnila v zvezi s točkami na dnevnem redu. v imenu upravnega odbora predsednik Sergio Stancich PREISKAVA - Namesto da bi ga uničili Zaposleni v sežigalnici kradli zaseženo blago Pripadnika policije in finančne straže z oblekami, ki so jih zasegli že drugič Trije zaposleni v sežigalni napravi podjetja AcegasAps v Ulici Errera so osumljeni združevanja v hudodelske namene. Skupna preiskava tržaške finančne straže in pomorske mejne policije (koordinira jo državno tožilstvo) je pokazala, da naj bi trojica v sežigalni napravi redno kradla obleke ponarejenih blagovnih znamk, ki bi jih morali po sodnikovem nalogu uničiti. Finančna straža in drugi organi pogosto zasežejo izdelke ponarejenih blagovnih znamk, zlasti v pristanišču. Po zasegu in sodnem postopku konča blago v sežigalni napravi, kjer ga sežgejo. Pred časom so možje postave v Trstu opazili nekaj oseb z oblekami in obutvijo, ki jih ne bi smelo biti. Bili so na las podobni izdelkom, ki so jih zasegli v pristanišču in nato (domnevno) uničili. Preiskovalci so odkrili, da naj bi si blago prisvojili trije zaposleni v sežigalnici, ki imajo prost dostop do peči. Z opazovanjem in zalezovanjem trojice so ugotovili, da gre za pravo hudodelsko združbo, saj so se nezakonita dejanja ponavljala. V teh dneh so finančni stražniki in policisti osebno preiskali vse tri osumljence in pri njih opravili hišne preiskave. Sum je bil utemeljen, odkrili so več zaseženih izdelkov ponarejenih znamk - Dolce&Gabbana, Lacoste, Emporio Armani, Louis Vuitton, Gucci, Burberry in Nike. Blago so še drugič zaplenili, tokrat naj bi ga zares uničili ... Brez vozniškega dovoljenja vozil zasežen avto Vozniško dovoljenje so mu odvzeli, avto zasegli, on pa se je vseeno vozil po Trstu. 51-let-nega Tržačana P. S. so pred tremi meseci prvi ustavili karabinjerji in mu naložili globo, ker je vozil z zapadlim vozniškim dovoljenjem. Nekaj dni zatem je pri Bošketu s svojim audijem povozil pešca in pobegnil. Tržaški mestni redarji so ga kmalu našli: doletele so ga razne globe, vozniško dovoljenje so mu odvzeli. Avta ne bi smel uporabjaiti za obdobje treh mesecev, parkiral ga je na neki zasebni cesti pri Sv. Ivanu. 4. aprila so ga redarji spet ustavili, z audijem (in brez vozniškega dovoljenja) se je peljal po Drevoredu Sanzio. Tokrat so avto zasegli, 9. aprila pa audi spet ni bil na svojem mestu. P. S. se je vozil po Ul. Valerio. Moškega je doletela kazenska ovadba, zgodbe pa morda ni konec ... / TRST Nedelja, 14. aprila 2013 5 23. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI - Petkovi referati in okrogla miza Tržaški romanopisci v razponu med generacijami Petkov popoldan 23. Primorskih slovenističnih dnevov je minil v znamenju sodobne tržaške proze. V open-ski dvorani Zadružne kraške banke so se zbrali tržaški romanopisci srednje generacije, v glavnem rojeni v petdesetih in šestdesetih letih. To so Sergej Verč, Marij Čuk, Dušan Jelinčič, Marko Sosič, Jasna Jurečič, Igor Škamper-le in Vilma Purič, ki so se v pogovoru z Loredano Umek zaustavili pri analizi geografskega prostora in zgodovinskega časa, v katerem so nastajala njihova prozna dela. Okrogla miza z mlajšo generacijo uspešnih tržaških romanopiscev pa je bila tudi priložnost za predstavitev referatov o tržaškem romanu. Po poročilu Marije Pirjevec o idejni strukturi Rebulove kratke proze se je Maja Smotlak posvetila narodni identiteti v sodobnem tržaškem romanu. V svojem prispevku je Smotlakova izpostavila, kako je podoživljanje dogodkov iz let fašističnega zatiranja, vojnega nasilja in nato še trenj v povojnem času ustvarilo v tržaških piscih nepretrgano nit, ki se vztrajno vrača na straneh njihovih romanov. V nadaljevanju je Idrčan Robert Jereb spregovoril o recepciji slovenskega tržaškega romana v osrednjem slovenskem tisku v obdobju 19901999. V tem časovnem razponu je 10 tržaških romanov bilo predmet 36 literarnih kritik. Mnenja literarnih kritikov pa so izrazila nadpovprečno skupno oceno. Tržaški romanopisci srednje generacije pa so skupno ustvarili 24 romanov, kar je bistveno pripomoglo k Slovenski tržaški romanopisci srednje generacije na petkovi okrogli mizi, ki jo je vodila Loredana Umek kroma širšemu literarnemu prikazu slovenske podobe v Italiji. Umkova je med uvodno predstavitvijo avtorjev omenila tudi njihova skupna izhodišča. Pri vseh je zaznati odstopanje od Pahorjeve in Re-bulove tradicije. Vsebine so kljub snovi romanov pogosto tesno vezane na domačo okolje ali na intimna doživetja. Vse pa druži problematika tržaškega prostora. Sergej Verč se v svojih detektivkah loteva tržaškega okolja z nekoliko bolj odmaknjenim in neobičajnim zornim kotom detektiva Benjamina Perka. Sam je priznal, da se pri svojem pisanju ni čutil dolžan ukvarjati se z manjšinsko problematiko. V nasprotni vlogi se pojavlja junak Čukovega romana Pena majskega vala. Ljubezenska zgodba, ki zakriva ostro kritiko razprtij znotraj našega prostora, je po mnenju avtorja kljub časovnemu razmiku lahko še vedno aktualna. Jelinčič se je zaustavil pri svojem Martinu Čemurju, ki je prežet z bivanjskim občutkom iz študentskih let, osnutek katerega je nastal že v razburkanih študentskih letih. Nekoliko bolj intimo se je postavila Jasna Jurečič, ki v svojih dnevniških zapisih in notranjih dialogih rada poziva bralca k svobodnemu mišljenju. Marko Sosič je v razmišljanju o konkretnih in namišljenih mejah, ki so bile vrsto let sinonim našega okolja, odkril tudi večjo željo po spoznanju tako drugih kot samega sebe. Vilma Purič je pod vplivom drugih zamejskih avtorjev prav tako vzljubila bivanjsko zgodbo Krasa, Škamperle pa je v svoji razpetosti med Ljubljano in Trstom priznal, da ga kljub vsemu Trst še vedno najbolj navdihuje. (mar) DSI IN KROŽEK VIRGIL ŠČEK Večer o 50-letnici FJK jutri izjemoma v Narodnem domu Društvo slovenskih izobražencev se bo jutri začasno preselilo v veliko dvorano Narodnega doma, kjer bo s krožkom Virgil Šček sodelovalo na akademiji ob petdesetletnici dežele s posebnim statutom Furlanije Julijske krajine, ki se bo začela ob 20. uri. Slavnostni govor o pomenu slovenskega samostojnega političnega zastopstva bo imel pisatelj Boris Pahor. S tem se začenja zaključni, pomladanski del bogate sezone društva, ki se bo nadaljevala naslednji ponedeljek z večerom v Peterlinovi dvorani, posvečenim Zoranu Mušiču ob stoletnici njegovega rojstva: o pomenu velikega slikarja v slovenski kulturni in družbeni zavesti bodo spregovorili Niko Grafenauer in Alenka Puhar ter Gojko Zupan v imenu založbe SAZU, ki je izdala Mušičev zbornik. O izjemnem liku in delu diplomata Miloša Vauhnika bosta zadnji ponedeljek v aprilu spregovorila njegova hčerka Štefka Vauhnik Mikluš ter Stane Kodrič za založbo, ki je izdala Vauhnikove spomine z naslovom Pe-fau in XX.sto-letje. 6.maja bo društvo sprejelo v goste predstavnike jedrske elektrarne v Krškem. sledila pa bo skupna pobuda DSI in Slovenskega kluba s pogovorom z Andrejem Černicem in Petrom Verčem, ki ga bo vodila Poljanka Dolhar na temo sodobnega novinarstva s posebnim ozirom na manjšinske medije. Teden potem pa bo na vrsti predstavitev knjige kolumnista revije Mladina dr.Bernarda Nežmaha z naslovom Časopisna zgodovina novinarstva 1797-1989. V zaključnem delu sezone pa sta med drugim napovedani še predstavitvi knjige Jadranke Cergol o antičnem svetu v delih Alojza Rebule ter Merkujeve izjemne študije o priimkih v srednjeveškem Trstu, o kateri bo spregovorila prof. Dragica Čeč s Primorske univerze v Kopru. 10. maja bo večer posvečen izročitvi letošnje nagrade Nadja Maganja, ki je bila podeljena 90-letni Angelci Klanšek, ki že več kot 60 let uči materinščino otroke slovenskih izseljencev v Argentini. Zaključni večer letošnje sezone pa bodo prijatelji in člani DSI doživeli v prijetnem okolju enega izmed agriturizmov tržaške okolice, kjer bo potekala predstavitev romana Vilme Purič Brez zime. KONTOVEL - Srhljivo odkritje v bregu Kosti med paštni Prihod žalostnega tovora na cesto: v ospredju forenzik s kostmi, za njim zdravnik Costantinides kroma V Kontovelskem bregu so včeraj popoldne naleteli na srhljivo odkritje - človeške kosti. Na prizorišče so s štirimi avtomobili prišli policisti, forenziki in sodni zdravnik Fulvio Costantinides, ki so se podali po poti, ki od velikega ovinka, ki ga vozniki iz Trsta prevozijo tik preden pridejo na Kontovel, vodi do spodnjih paštnov. Tam so v neki grapi ležale že čisto bele kosti skupaj z umazanimi oblačili (hlačami, majico in puloverjem). Belina kosti je naznanjala, da so se tam nahajale že precej časa: preiskovalci seveda niso znali točno določiti obdobja, ugibajo pa, da so morale ležati tam že približno leto dni. Po prvih ugotovitvah naj bi kosti pripadale verjetno starejšemu moškemu, ki se mu je najbrž spodrsnilo ter je padel v grapo in tam ostal. Lahko bi šlo za osebo, katere izginotje so prijavili pred približno letom dni, po besedah preiskovalcev pa je bila izginila na kraju, ki je precej oddaljen od tistega, kjer so našli kosti. Spletni pripomočki za slovenski jezik Slovenski izobraževalni konzorcij Slovi.I.K. prireja v četrtek, 18. aprila, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah ob 18.30 delavnico z naslovom Slovenščina v elektronskih virih: predstavitev spletnih jezikovnih pripomočkov. Namen srečanja je predstaviti nove in inovati-vne jezikovne priročnike za slovenski jezik, ki so nastali na podlagi najnovejših znanstvenih odkritij in so prilagojeni potrebam različnih uporabnikov (dijakov, študentov, profesorjev, novinarjev, prevajalcev idr.). O tem bo govorila slovenistka Polona Gantar iz Znanstveno-razi-skovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na Proseku danes Burka o jezičnem dohtarju Burka o jezičnem dohtarju neznanega avtorja iz petnajstega stoletja bo danes ob 18. uri zaživela na odru Kulturnega doma Prosek-Kontovel v izvedbi članov SKD Tabor. Open-ska skupina, ki jo je na Prosek povabilo SDD Jaka Štoka, je z njo veliko gostovala in povsod požela lepe uspehe, nenazadnje tudi uvrstitev med najboljše slovenske ljubiteljske gledališke skupine z nastopom na Linhartovem srečanju. Sesljan: razstava Luise Comelli Luis Občina Devin Nabrežina prireja v sodelovanju s kulturnim društvom AJSER 2000 in Pokrajino Trst an-tološko razstavo Luisie Comelli Luis Modri odtenki mojega življenja v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu. Razstava bo odprta vsak dan do 5. maja s sledečim urnikom: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V soboto, 20. aprila, bo ob 18.uri umetnostni kritik Gian-carlo Bonomo predstavil razstavo ob prisotnosti umetnice. Glasbeni aperitiv v Devinu Nedelja v Devinu: aperitiv ob glasbi je naslov prireditvi, ki bo stekla danes ob 11. uri v avditoriju Zavoda združenega sveta Jadranskega morja v Devinu. Prirejajo glasbena šola Trio di Trieste s prispevkom devinsko-nabrežinske občine. Nastopil bo duo, ki ga sestavljata ko-rejsko-britanska violinistka Joo Yeon Sir in italijansko-venezuelski pianist Luis Parés. Izvajal bo dela Bacha-Mendelssohna, Elgarja in Milhauda. Otroci različnih skupnosti skupno v Rossettiju Gledališče Rossetti bo jutri prizorišče otroške glasbene revije Trst v mojem srcu, pri kateri bodo sodelovali otroci tržaških mestnih šol in etničnih skupnosti, ki živijo v mestu. To bo že četrta tovrstna prireditev, katere namen je srečanje otrok in njihovih družin, ki pripadajo različnim etničnim, jezikovnim in kulturnim skupnostim, preko glasbe in petja. Na reviji bodo nastopili otroci vrtca Delfino blu, osnovnih šol Fran Mil-činski, Dardi in Pertini, otroci ruske skupnosti bodo predstavili ruske pesmi in plese, nastopili pa bodo tudi otroci grške, kitajske in srbske skupnosti. Ti bodo ob srbskih pesmih zapeli tudi znano tržaško pesem Da Trieste fin a Zara. Skupno bo nastopilo več kot 440 otrok, prireditev bo vodil znani tržaški voditelj oddaj in pevec Leonardo Zannier. 6 Nedelja, 14. aprila 2013 ŠPORT / Včeraj danes Danes, NEDELJA, 14. aprila 2013 VALERIJ Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.50 - Dolžina dneva 13.29 - Luna vzide ob 8.36 in zatone ob 23.59 Jutri, PONEDELJEK, 15. aprila 2013 HELENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, vlaga 59-odstotna, veter 16 km na uro, severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje C. OKLICI: Marco Carone in Roberta Bratina, Aleksandar Vujovic in Marija Iv-kovic, Pietro Castronovi in Morena Bi-sacchi, Danijel Piciulin in Chiara Giam-pieretti, Giovanni Macchitelli in Giu-liana Esposito, Umberto Tognolli in Valentina Cesca, Nicola Sansebastiano in Roberta Volpatti, Vincenzo Duranti in Teodora Predoi, Marco Sterle in Ales-sia Bonivento, Francesco Bilardo in Raf-faella Martellani, Francesco De Risola in Francesca Ciriello, Gianpiero Serra in Lucia Soranno, Dean Oberdan in Valentina Caramori, Maurizio De Mitri in Aldona Szmilyk, Stefano Scotto Di Minico in Marzia Bisiacchi, Tommaso Filippi in Barbara Napolitano, Vincen-zo Lavecchia in Rosaria Nastro, Christian Zigon in Roberta Giorgini, Alberto Manunza in Natalia Dlinnova, Andrea Bratina in Olena Velychko, Vito Manenti in Lucia Incarnato, Davide Stocca in Caterina Cavicchi. di Lekarne praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Danes, 14. aprila 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Ul. dell'Istria 33, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Ul. dell'Istria 33, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454. Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. aprila 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- aprila, od 17. do 19. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo roditeljski sestanek v torek, 16. aprila, ob 18.30 v sedežu šole. Toplo vabljeni. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo popoldanske govorilne ure za starše v petek, 19. aprila, ob 17.30 za bienij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. Vabljeni vsi starši. AMBASCIATORI - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Oblivion«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Tutto parla di te«. CINECITY - 15.00, 19.55 »Benvenuto presidente!«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »I Croods«; 15.30, 19.30 »Due agenti molto speciali«; 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Il cacciatore di giganti 3D«; 17.10, 20.00 »Come un tuono«; 17.35 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«; 15.05, 17.40 »Le avventure di Taddeo l'esploratore«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »L'ipnotista«; 15.10, 17.00, 19.40, 21.30, 22.10 »Oblivion«; 20.00, 22.15 »Ci vediamo domani«. FELLINI - 16.00, 20.00 »Il figlio dell'al-tra«; 17.45, 21.45 »Il lato positivo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'ipnotista«; 17.30, 19.00, 22.15 »Il volto di un'altra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.15 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.20, 22.15 »Un giorno devi andare«; 16.00, 20.40 »Gli amanti passeggeri«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 18.30 »Duša«; 18.45, 21.10 »G.I. Joe 2«; 21.15 »Hyde Park na reki Hudson«; 12.30, 15.05, 17.00, 19.10 »Krudovi«; 11.30, 13.50, 16.00 »Krudovi 3D«; 13.00, 15.30, 18.00, 20.30 »Padec olimpa«; 12.50, 15.35, 18.10, 20.50 »Pozaba«; 21.05 »Prvo leto po poroki«; 12.00, 14.15 »Razbijač Ralph 3D«; 12.05, 14.10 »Samova pustolovščina 2«; 16.30, 20.15 »Srečen za umret«; 18.00 »Zambezija 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.10, 18.45, 20.30, 22.15 »Benvenuto presidente!«; Dvorana 2: 15.30, 18.45, 22.15 »Ci vediamo domani«; 11.00 »Zarafa - Gi-raffa giramondo«; Dvorana 3: 11.00, 15.20, 16.45 »Taddeo l'esploratore«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Hitch-cock«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.20 »Come un tuono«; 11.00, 15.20, 16.30 »I Croods«. SUPER - 16.15 »Il cacciatore di giganti«; 18.00 »I figli della mezzanotte«; 20.20, 22.15 »The Host«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »Oblivion«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«; Dvorana 3: 17.15, 19.45, 22.10 »Come un tuono«; 15.45 »Le avventure di Zarafa - Giraffa gira-mondo«; Dvorana 4: 16.15 »I Cro-ods«; 18.10, 20.10, 22.10 »La madre«; Dvorana 5: 15.30, 17.40, 20.00, 22.00 »Hitchcock«. 9 Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da se bodo v ponedeljek, 15. aprila, začela vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2013/2014. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol, Nabre-žina Kamnolomi 25, najkasneje do srede, 15. maja, do 17. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št. 040-2017375. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v ponedeljek, 15. aprila, od 17. do 19. ure za bienij in klasično smer, v torek, 16. Na univerzi v Firencah je v petek doktoriral iz računalništva inž. Mitja Švab Čestitamo! Vsi domači HI Izleti DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete vabi na OTROŠKO PRIREDITEV s čarodejem Janijem in plesno skupino »Alfa Dance« Danes ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) 50-LETNIKI POZOR, POZOR! 1. junija ste vabljeni na izlet v neznano. Informacije in vpis (do 30. aprila): Renzo Tavčar 338-3916147 ali 040-327135. POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s kata-maranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA obvešča, da sta na razpolago še dve mesti za izlet z letalom v London (odhod 20. aprila) ter vas vabi na sledeči potovanji: Balkanski krog (odhod letala 27. aprila) in Andaluzija (odhod letala 5. maja). Vse informacije in prijave sprejema Metka, tel. št. 0038631372632. SEKCIJA OPČINE, BANI, FERLUGI, PIŠČANCI: v nedeljo, 21. aprila, z odhodom ob 9. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah »Po poteh spomina« - ogled muzeja v Lipi, vasici na Hrvaškem, ki so jo nacifašisti 30. aprila 1944 požgali in umorili 269 prebivalcev. Popoldan posvečen odkrivanju Istre. Vpisovanje od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure v Knjižnici P. Tomažiča in tovarišev na Opči-nah. Tel.: 040-213945. SKD SLOVENEC organizira v nedeljo, 21. aprila, ob priliki nastopa MePZ Slovenec-Slavec na reviji Primorska poje, avtobusni izlet v Posočje in dolino Trenta. Informacije na tel. št. 040-228629 (Sonia). 0 Prireditve SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC razstavlja v prostorih društvenega bara na G'rici fotografije Čistilnih akcij v Bregu. Vabljeni! ASD CHEERDANCE MILLENIUM vas ob priliki 10-letnice delovanja društva vabi na ogled razstave »10 Let Cheer-dance Milleniuma« v dvorani SKD Skala v Gropadi danes, 14. aprila, 10.00-13.00. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroško prireditev s čarodejem Janijem in mednarodno otroško plesno skupino Alfa Dance danes, 14. aprila, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli, 29. Vabljeni otroci in odrasli! MLADINSKI KROŽEK DOLINA v sodelovanju z Malimi kitaristi iz Brega vabita na koncert »Vrača se pomlad« danes, 14. aprila, ob 17. uri v rekreacijskem centru »Ferruccio Penso« v Miljah (Trg Republike 7, nasproti ASS). Nastopajo: Mali kitaristi iz Brega, Alessio Buono, Andrea Bensi in Davide Spagnuolo, Rock na b'ndi-mi, Openska mularija in Giorgia Ria-viz. Toplo vabljeni. SDD JAKA ŠTOKA vabi na ogled igre »Burka o jezičnem dohtarju« (režija Sergej Verč) v izvedbi dramske skupine SKD Tabor z Opčin danes, 14. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. SKD BARKOVLJE, SKD I.GRBEC IN SKD S.ŠKAMPERLE v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabijo na ponovitve gledališke predstave v izvedbi gledaliških skupin osnovnošolcev tržaških mestnih šol »Skok v pravljični svet z Groznim Gašperjem« danes, 14. aprila, ob 18. uri v prostore SKD S.Škamperle, Vrdel-ska cesta 7; v petek, 19. aprila, ob 19.30 v prostore SKD I.Grbec, Ške-denjska ul. 124. Režija in mentorstvo Elena Husu, Boža Hrvatič in Patrizia Jurinčič. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je še danes, 14. aprila, na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: 9.00-12.00 in 16.00-19.00. ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013 V cerkvi Sv. Andreja v Trebčah danes, 14. aprila, ob 17. uri, v sodelovanju s SKD Primorec. V Cerkvi sv. Florija-na v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorganizaciji SKD Igo Gruden. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi na praznik »Pokušnje domačega kruha, vina in ekstradeviškega olja« v soboto, 20. aprila, od 20. ure dalje. V teku večera bodo vsi prisotni pokušali kruh, ki ga bodo spekle domačinke in prva štiri uvrščena vina domačih ustvarjalcev. Prvo uvrščena vina bodo prejela kolajno občinstva in pokal, olja pa kolajno. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija pregledala in ocenjevala, naj pridelovalci prinesejo v društvo v ponedeljek, 15. in v torek, 16. aprila, od 18. do 20. ure. Za prisotnost je nujna rezervacija: tel. št. 040-411635 ali 349-4599458. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na Kavo s knjigo v sredo, 17. aprila, ob 10. uri. V sklopu 18. slovenskih dnevov knjige bosta naša gosta Matej Kranjc in Boštjan Narat. KD KRAŠKI DOM vabi v četrtek, 18. aprila, ob 20 uri, v dom A. Bubniča v Repnu na Večer ob knjigi. Prisotna bosta literarna ustvarjalca Vilma Purič in Marko Sosič. Pogovor z njima bo vodila radijska urednica Ines Škabar. GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-VEL vabi v petek, 19. aprila, ob 20.30 v društveno gostilno na Kontovelu na predstavitev knjige zgodovinarja Ful-via Colomba »Prosecco perché? Le nobili origini di un vino triestino«. JAMAIKA ...ONE LOVE - Potopisno predavanje predsednice SKD Primorec Sabine in podpredsednice Sonie bo v petek, 19. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. KD SKALA organizira v petek, 19. aprila, ob 20.30 v Gropadi celovečerni koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4 pod vodstvom Fulvija Jurinčič. Toplo vabljeni. KNJIŽNICA DIVAČA Vas v petek, 19. aprila, ob 18. uri vabi, da prisluhnete predavanju Marjete Marinčič z naslovom Medvedja zgodba - način življenja v naravi. Marjeta Marinčič je avtorica fotografij naključnih srečanj z največjo, v Sloveniji živečo zverjo, ki poslušalcu vzamejo sapo in vzbudijo spoštljivost do narave. Fo-tozgodba o rjavem kosmatincu izpod notranjskega Snežnika je znana v tujini in doma, med ljubitelji narave in strokovnjaki. Lepo vabljeni, da se nam pridružite. SKD GRAD OD BANOV vabi na predstavitev knjige »V siju mesečine«, ki bo v petek, 19. aprila, ob 20.30 v dru- Draga R^aja in Marco, otroški jok in smeh po hisi fc^o donel, kako bi človek pri vsem tem ne bil bi vesel. Zato mali ti iz srca čestitamo, vesejja in zdravja vsem trem zaželimo. Nona Barbara, nono Elvis, stric Samuel in pranonota Iztok in Aldo štvenih prostorih. Avtor Boris Čok nam bo v pogovoru razkril o tradicijah in ustnem izročilu nam bližnjih vasi. Vabljeni! ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 19. aprila, ob 20.00 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave »Krkavče - Istria.Terra« Branka Lenarta. O avtorju in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeno kuliso večera bo ustvaril trio AP Group: Andrej Pir-jevec - bass, Davide Tomasetig - kitara, Franko Reja - kitara. Postavitev bo na ogled do 18. maja ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.00-12.30 ter 15.00-17.00). ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na ogled razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Guglielmotti, Sanja Mikac in Nikol Kerpan. Odprta bo vsak delavnik do 24. aprila, od 17. do 19. ure, z izjemo v petek, 19. aprila, ko bo odprta od 10. do 12. ure. KD - MLVS ANAKROUSIS vabi v soboto, 20. aprila, ob 20.30 v dvorano KD Skala (Gropada 82) na celovečerni koncert »Pravzaprav ljubezen« MePZ Zborallica iz Stične pod vodstvom Janje Omejec. Toplo vabljeni. SKD TABOR - PROSVETNI DOM OPČINE V nedeljo, 21. aprila, ob 20. uri gostovanje SDD Jaka Štoka s predstavo S. Mrožka »Na odprtem morju«, režija Gregor Geč. Vabljeni! V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v sredo, 24. aprila, ob 15. uri. Na sporedu petje in recitacije učencev OŠ Finžgar in priložnostna misel Roberte Chis-sich, odbornice SKD Barkovlje. TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja koncert v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice. Vstopnice dobite v Trstu: ZSKD, Ul. S. Francesco 20, od ponedeljka do petka 9.00-13.00. Organiziran je avtobusni prevoz iz Dom-ja, Trga Oberdan in Opčin. Informacije in rezervacije na info@zskd.org, tel. 040-635626; Adriatica, Ul. S. Laz-zaro 13, od ponedeljka do petka 9.0018.00, sobota 10.00-12.30. PRVOMAJSKI NOČNI POHOD NA KOKOŠ vaške organizacije iz Bazovice, vas vljudno vabimo na prvomajski nočni pohod na hrib Kokoš v torek, 30. aprila. Ob 20.30 poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB s krajšim govorom in z zborovskim petjem. Ob 21.00 prižig tabornega ognja in zbiranje prijav na pohod. Vsak udeleženec/ka prejme novo priložnostno izkaznico, z žigom. Ob 21.30 je predviden start pohoda z vodičem (ura nezahtevne hoje). Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka! Na vrhu (n.v.670m) sledi dvig prvomajske zastave. Vsi pohodniki so vabljeni v planinsko kočo (odprta bo za vse obiskovalce), kjer se bo odvijala prvomajska turbofolk fešta. / TRST Nedelja, 14. aprila 2013 7 Odšel je naš dragi mož, oče in nono t Sergio Canciani Žalostno vest sporočajo žena Silva, hči Tarna s Sandijem in sin Sandi z Eriko Pozdravili ga bomo v petek, 19. aprila, od 12.00 do 13.00 v cerkvi sv. Martina v Dolini. Sledil bo pogrebni obred in pokop na domačem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Dolina, Nabrežina, 14. aprila 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Predragi nono, hvala, da smo te imeli. Za vedno boš ostal v naših srcih. Poljubčki Ivan Giulia Peter David Ob izgubi dragega strica sočustvuje s Silvo, Tanjo in Sandijem nečak Claudio z družino Zadnji pozdrav Sergiotu Romanin, Nadia in Egidio S Silvo, Tanjo in Sandijem sočustvuje Ladi z družino Sergiotu zadnji pozdrav, svojcem pa iskreno sožalje Boris in Danilo z družinama Dragi Sergio, za vedno nama boš ostal v lepem spominu. Svojcem iskreno sožalje Adriano in Maria Ob izgubi dragega očeta Sergiota izrekamo Tanji in družini naše iskreno sožalje Ivana, Franco, Nadja, Daniel, Kristina in Robi Ostal boš v naših srcih. Počivaj v miru. Iskreno sožalje Silvi, Tanji, Sandiju in najbližjim. Mirko in Oskar z družinama Ob izgubi ljubega moža sočustvujemo s teboj, Silva, in s tvojimi prijateljice iz Doline Sandiju in svojcem iskreno sožalje Združenje prostovoljnih gasilcev Breg in dolinska občinska skupina Civilne zaščite Naš dolgoletni pevec Sergio Canciani je prerano odšel. Za njim žalujejo vsi člani MPZ in KD V. Vodnik Ženi Silvi, sopevcu Sandiju in hčerki Tanji iskreno sožalje. t V 92. letu starosti je mirno zaspala naša draga mama in nona Antonia Mauri vd. Lovriha (Tončka) Žalostno vest sporočajo sinova Walter in Edvin s Franco, vnuka Valentina in Daniele s Stefanio ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v sredo, 17. aprila, od 11.00 do 12.30 v ulici Costa-lunga. Sledila bo sveta maša ob 13. uri v boljunski cerkvi in pokop na vaškem pokopališču. Dolina, 14. aprila 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi drage Tonce se pridružuje žalovanju svak Miro z družino Zadnji pozdrav teti Tonci Marija in Paula z družino, Erna, Noemi, Armando Ob izgubi mamine prijateljice Tonce sočustvujeta z Walterjem in Edvinom Vanja in Sandra z družinama Tončka, tebi zadnji prisrčen pozdrav. Dolinčanke, ki smo s teboj praznovale 8. marec. Sožalje svojcem Sekcija VZPI-ANPI Boljunec se klanja spominu Antonie Mauri in izreka svojcem iskreno sožalje Draga Tonca, hvala za vse. Svojcem iskreno sožalje. Zveza žensk in pustni odbor Boljunec ^ V 99. letu starosti je mirno zaspala Maria Smotlak vd. Purger Žalostno vest sporočajo nečakinja Fiorella ter ostali sorodniki Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 15. aprila, od 10.30 do 12. ure v Ulici Costalunga. Sledila bo sveta maša ob 12.30 v cerkvi v Mačkoljah ter pokop na domačem pokopališču. Mačkolje, 14. aprila 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Mirno je zaspal naš dragi mož, tata in nono t Marjan Dolenc (Uči) Žalostno vest sporočajo žena Marica, sin Edi s Tatiano in vnuk Rok Za zadnji pozdrav bo pokojnik ležal v Ulici Costalunga v torek, 16. aprila, od 10.00 do 13.30. Nato bo pogreb krenil na Opčine v cerkev sv. Jerneja. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Opčine, 14. aprila 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Dragemu stricu Učiju zadnji pozdrav Mara, Peter in Ivan z družinami Počivaj v miru, dragi Uči. Jadranka, Andrej in Katja Ob smrti dragega Učija Dolenca izrekamo svojcem iskreno sožalje. Zbor Jacobus Gallus t Nepričakovano nas je zapustila naša draga mama in nona Julka Milič v vd. Škabar Žalostno vest sporočajo Majda, Andrej z Denise, Patrizia in Elena z družinami ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 18. aprila. Pokoj-nica bo ležala v kapelici na repentabr-skem pokopališču od 12. do 13. ure. Sledil bo pokop. Namesto cvetja darujte za šolo in vrtec na Repentabru. Repen, 14. aprila 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Draga nona Julka, pogrešali te bomo! Martina, Michela, Katja, Nikol, Nina, Erin in Liam ZAHVALA Maria Caharija vd. Zeriali Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Svojci Nabrežina, 14. aprila 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina t Mirando Giacomini Zapustil nas je naš dragi oče in nono Žalostno vest sporočajo sin Claudio s Suzi, vnuka Gaja in Luka ter ostalo sorodstvo Pogreb z žaro bo v četrtek, 18. aprila, ob 12.00 v cerkvi sv. Martina v Dolini. Sledila bo sv. maša ob 13.00. Dolina, 14. aprila 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju svojcev se pridružujejo Silva, Tanja in Sandi z družinama Iskreno sožalje Claudiju in družini ob smrti očeta Mirandota izrekata družini Vodopivec in Kermec Zapustil nas je dolgoletni pevec Mirando Giacomini. Prizadeti družini izrekata globoko sožalje MPZ in KD V. Vodnik ZAHVALA Angelo Carli Ob izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Livia in Enzo z družinama Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Germano Pieri Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina Sesljan, Nabrežina, 14. aprila 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 14.4.2012 14.4.2013 Mario Peric Z neizmerno ljubeznijo se te spominja tvoja družina Nabrežina, 14. aprila 2013 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Silva Zafran vd. Corbatti Zahvaljujeva se vsem, ki ste nama bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste pospremili najino mamo na njeni zadnji poti. Majda in Vesna Pogrebno podjetje Alabarda 15.4.2012 15.4.2013 Nadja Cosma Nussdorfer Vsaki dan v naših mislih. HVALA VSEM, ki se je spomnite. Družini Nussdorfer in Cosma Sveta maša bo jutri v katinarski cerkvi ob 18.00. 12.4.1993 12.4.2013 Velimir Pavletič Vedno v naših srcih. Vsi tvoji 14.4.2012 14.4.2013 Mario Lorenzi Vedno v naših mislih in srcih. Tvoji najdražji ¿Pogteßno podjetje sa ohdiu>'JJL I L SLBKI ALABARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 8 Nedelja, 14. aprila 2013 ŠPORT / Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 21. aprila. Tel. 040-229439 OŠTERIJA NA PLANINCI v vasici Dane pri Divači (GPS N:45,6504 E:13,9834), približno 4km od Divače oz. 7km od Kozine vas vabi, da jih obiščete in poskusite njihove jedi. Poleg stalne ponudbe (testenine, tartufi, jedi z žara,..) nudijo doma pripravljene njoke in štruklje. Odprti v petek, soboto in nedeljo; po dogovoru pa tudi druge dni. V primeru predhodne rezervacije priznajo 10% popust. Rezervacije: tel.št. 00386-(0)40-50-88-11 ali (0)41-363-262 [H Osmice UPRAVNI ODBOR SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA sklicuje XXXVII. OBČNI ZBOR v petek. 19. aprila 2013 ob 17.30 v prvem sklicu in ob 18.00 uri v drugem sklicu. v Narodnem domu v Trstu, ul. Filzi 14 Dnevni red: 1. Nagovor predsednika 2. Poročilo ravnatelja o opravljenem delu v letu 2012 in predstavitev programa delovanja za leto 2013 3. Predstavitev blaga|ničarke obračuna 2012 in proračuna 2013 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Odobritev obračuna ter proračuna 6. Razrešitev zapadlih in izvolitev novih organov (upravnega sveta, znanstvenega sveta, nadzornega odbora) 7. Pripustitev novih članov 8. Razprava 9. Razno 13 Obvestila BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico, Ul. San Sabba 6. Tel. št.: 335-1624285. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel. št.: 335-6045771 V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577. V SAMATORCI je odprla osmico družina Pipan. Tel. št.: 040-229261. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Ži-gon. Tel. št.: 040-229198. B Poslovni oglasi H Mali oglasi BOX za avto dajem v najem v Škednju, Ul. Soncini 78: 17 kvadratnih metrov, opremljen z vodo in elektriko; 130,00 evrov mesečno. Tel. št.: 347-7334719. DAJEM V NAJEM komaj prenovljeno malo stanovanje na Kozini. Za informacije: 392-2225821. IZKUŠENA GOSPA išče delo. Nudi pomoč pri negi starejših oseb in gospodinjstvu. Poklicati po 14. uri na tel. št. 338-749701. NA AVTOBUSU 39/, v petek popoldne med Bazovico in Opčinami, sem izgubila prenosni telefon alcatel one touch 995. Poštenemu najditelju nagrada. Tel. št.: 040-2171198. PODARIMO mlade mucke. Pokličite ob popoldanskih urah tel. št.: 040213996. PRODAM avto seat ibiza, po zelo ugodni ceni. Tel. 040-44631. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi za likanje) ali kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. 347-8601614. ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m, primerno za sečnjo drvi in pašnik, v bližini Zgo-nika, dostopno po gozdni cesti, prodam za 6.000 evrov. Tel. 340-2857674. Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in Društvo slovenskih izobražencev vabita na večer z naslovom Pol stoletja samostojnega političnega nastopanja Slovencev v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini. Slavnostni gost večera pisatelj Boris Pahor Srečanje bo v ponedeljek, 15. aprila 2013, ob 20.00 v veliki dvorani Narodnega doma (Ul. Filzi] v Trstu PIKAPOLONICA: ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti, odvijal od 1. julija do 6. septembra. Vse informacije na spletni strani www.melanieklein.org. SK DEVIN v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja danes, 14. aprila, 26. Pohod Mirko Škabar - Pohod po kraških poteh vzdolž slovensko-italijanske meje. Start je v Praprotu in cilj v Repnu po približno 4-5 urah hoje. Zbirališče od 8.30 do 10.00 v Pra-protu. Informacije: info@skdevin.it ali 040-200782 (Frančko). AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v ponedeljek, 15. aprila, 51. redni občni zbor, ki se bo vršil v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi na redni občni zbor, ki bo potekal v ponedeljek, 15. aprila, na sedežu društva, Ul. Roma 22 v Miljah, ob 8.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. FOTOVIDEO TRST 80 obvešča, da je na ogled do ponedeljka, 15. aprila, v piceriji na Opčinah, Proseška ul. 35, razstava Extempore Kraškega pusta. Vabljeni! SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC obvešča vse odbornike in člane, da bo redni občni zbor potekal v drugem sklicanju v ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. SKD TABOR - KLEKLJARSKI KROŽEK: naše babice so klekljale tudi na Krasu - zbiramo kakršnokoli gradivo (fotografije, vzorce, ...) naših babic, ob četrtkih od 16. do 19. ure v knjižnici P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ obvešča, da bo redni občni zbor društva v torek, 16. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. FOTOVIDEO TRST80 sklicuje občni zbor članov v torek, 16. aprila, v prvem sklicanju ob 8.00 v Ul. S. Giorgio, v drugem v sredo, 17. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20, II. KRD DOM BRIŠČIKI sklicuje redni občni zbor v torek, 16. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, razprava, volitve, razno. Vabljeni! SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 16. aprila, ob 14.00 v prvem sklicu in v sredo, 17. aprila, ob 18.30 v drugem sklicu na sedežu v Trstu, Ul. Gin-nastica 72. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 16. aprila, ob 20.30 v bivšem ljudskem domu v Križu skupna vaja s Taborniki in ansambli. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi čla- Hf SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VEČERI SLOVENSKEGA FILMA »MALI DVORANI SSG v torek, 16. aprila, ob 20.30 ne na občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 20. uri v gostilni v Trnovci. KD ANAKROUSIS sklicuje redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih KD Skala v Gropadi. MAJENCA 2013 vabi na izredno sejo z vaščani ter fantovsko in dekliško v sredo, 17. aprila, ob 20.30 v prostorih kulturnega društva V. Vodnik. MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK vabi vse člane, prijatelje in simpati-zerje na redni občni zbor, ki bo v sredo, 17. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v ljudskem domu v Trebčah. Ob tej priliki sprejemamo tudi nove člane. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta in Milj vabi v sredo, 17. aprila, ob 20. uri, v Šentjakobski dom, Ul. Concordia 8, na tretje srečanje z mag. Janezom Fer-koljem, župnikom na Bledu, na temo Hierarhija, oblast, služenje. SKD VIGRED vabi v sredo, 17. aprila, ob 18. uri na predavanje strokovnjakinje za zdravo prehrano Marije Merljak na temo: »Kako s prehrano lahko ublažimo težave pri alergijah in astmi«. SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo skavtske kroje v sredo, 17., in četrtek, 18. aprila, od 17. do 19. ure na Ul. Risorta 3 v Trstu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b - Špeter. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predzadnje predavanje iz niza o »kakovostnih odnosih v družini in družbi«. Priznani terapevt, vodja ambulante za bolezni odvisnosti, Miha Kramli bo osvetlil vprašanje: omrežja-smrt pristne komunikacije?« Predavanje bo v Finžgarjevem domu v četrtek, 18. aprila, ob 20. uri. Vabljeni vsi! MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi ob 17.30 v knjigarno Bor-satti-Libreria del Centro, Ul. Ponc-hielli 3, na konferenco dr. Guida Marotta in Sergia Musuruana v četrtek, 18. aprila »Regenerativna moč narave«. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 18. aprila, ob 18.30 uri v župnijski dvorani Sv. Quirico in Giulitta, Križ št. 557, za obravnavo sledečih točk: informativno srečanje namenjeno občanom na temo kritja z eternitom v bližini vrtcev in osnovne šole v Križu. Sodelujejo predstavniki Z.S. št. 1 Tržaška in pokrajine; sporoči- IZLET (drama, 2011) režija: Neje Gazvoda z italijanskimi podnapisi Gosta večera: režiser Nejc Gazvoda in igralec Luka Cimprič Pogovor vodi novinarta Eva Ciuk V SODELOVANJU S SLOVENSKIM FILMSKIM CENTROM LJUBLJANA S POMOČJO GENERALNEGA KONZULATA REPUBLIKE SLOVENIJE TRST vstopnina: 5 € Blagajna SSG bo odprta eno uro pred začetkom. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teateissg.com la; vprašanja in interpelacije; prošnja za gradbeno dovoljenje za rušenje obstoječih stavb in gradnja novih z obrtniško in trgovsko namembnostjo, Prosek št. 546; nakup treh vencev - 25 april - obveza stroškov. SLOVIK - Predstavitev spletnih priročnikov za slovenski jezik: v četrtek, 18. aprila, bo ob 18.30 v dvorani ZKB na Opčinah pri Trstu. Predavateljica dr. Polona Gantar, ZRC SAZU. Vstop prost. Več informacij: www.slovik.org;info@slovik.org. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Pomoč družinam pri pristopu k podpiranju težkega bolnika« v četrtek, 18. aprila, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan, zdravniški koordinator v skupini klinično-terapevtski raziskavi v CRO-ju iz Aviana. ZSKD obvešča, da se bomo delegati tržaških društev zbrali ob 18.15 na Kržadi na Proseku za skupni odhod na deželni občni zbor, ki bo v Špe-tru v četrtek, 18. aprila, ob 19.30. Kdor želi, se nam lahko pridruži! OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu Ma-jence, da prinesejo na županstvo vzorce (7 steklenic »bordolese«) najkasneje do ponedeljka, 29. aprila. Za občinsko razstavo oljčnega olja, pa se vzorce olja (1 steklenica 500 ml in 1 250 ml) izroči najkasneje do petka, 19. aprila. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse članice, člane in simpatizerje na redni letni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v Saležu v petek, 19. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Večer bosta popestrila MoPZ Rdeča zvezda in MePZ Rdeča zvezda. Ob tej priliki bo mogoče poravnati članarino za letošnje leto. Za zaključek bo tako kot običajno družabno srečanje članov društva ob pogostitvi. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 37. občni zbor, ki bo v petek, 19. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v Konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. KD SLOVAN IN JUS PADRIČE vabita vaščane, da se v nedeljo, 21. aprila, udeležijo čistilne akcije »Zad za kalom« in po vasi. Zbor prostovoljcev bo ob 8.30 Zad za kalom. S seboj prinesite delovno orodje in dobro voljo! GLASBENA MATICA vabi svoje članice in člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 23. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. KRU.T IN NŠK v sklopu Vseživljenj-skih aktivnosti - bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, vabita na voden ogled tržaške sinagoge, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 16.30. Prijave in infor- macije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it ali pri NŠK v Ul. S. Francesco 20, tel. 040635629, trst@knjiznica.it. SKLAD MITJA ČUK vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 18.00 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v aprilu: Spomladansko kolo in Velikonočne košarice. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. Loterija 13. aprila 2013 Bari 30 82 10 56 80 Cagliari 21 39 43 62 61 Firence 53 90 49 80 59 Genova 26 73 74 25 27 Milan 46 72 65 45 56 Neapelj 86 68 59 26 7 Palermo 72 47 17 49 20 Rim 32 65 62 50 76 Turin 9 84 79 40 51 Benetke 87 73 63 46 82 Nazionale 80 64 67 84 34 Super Enalotto Št. 45 26 33 43 49 61 76 jolly78 Nagradni sklad 2.222.958,34 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 22.858.552,87 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 5 dobitnikov s 5 točkami 66.688,75 € 699 dobitnikov s 4 točkami 482,43 € 27.977 dobitnikov s 3 točkami 23,97 € Superstar 33 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 48.243,00 € 178 dobitnikov s 3 točkami 2.397,00 € 2.688 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.482 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.879 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. 213 Nedelja, 14. aprila 2013 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Uredili ga bodo v spomin na geologa Alviseja Comela V mestu geološki in naravoslovni muzej Novi muzej bodo uredili v nekdanji šolski stavbi v Ulici Brigata Avellino TRZIC Zaradi napak pristanišče tvega popolno ohromitev Tržiško pristanišče tvega popolno ohromitev vseh dejavnosti zaradi napak pri obnovitvenih delih pristaniške bankine, katere štrleči kamniti bloki ogrožajo ladje. Deželni odbornik Riccardo Riccar-di se je zato sestal z vodstvom pristaniškega podjetja in s poveljnikom tržiške luške kapitanije Massimom Toninatom. Govor je bil o težavah pristanišča in še zlasti o njegovih bankinah. Na srečanju je bilo ugotovljeno, da so privezi št. 1, 2 in 3 neuporabni zaradi napak pri obnovitvenih delih. Bankino so namreč utrdili s kamnitimi bloki, ki nevarno štrlijo navzven in ogrožajo trupe ladij. Zaradi tega so tri omenjene priveze zaprli, neuporabnih pa je še nekaj drugih privezov, ob katerih obnavljajo kanalizacijski sistem. Gradbišče se premika iz plitvejših privezov proti globljim, ki jih uporabljajo večje ladje. Ko bodo morali začasno zapreti privez št. 9, ki je najgloblji, v pristanišče ne bodo več mogle pluti večje ladje, ki bodo morale zato iskati druge luke. Riccardi je pojasnil, da se dogovarjajo z izvajalcem obnovitvenih del na bankini za odstranitev štrle-čih kamnitih blokov, ki ogrožajo ladje. Podjetje se je tudi pisno obvezalo, da bo poskrbelo za poseg, zaenkrat pa še ostaja odprto vprašanje, kam z odstranjenim materialom. Če ne bo večjih zapletov, bi se poseg vsekakor lahko zaključil v roku dveh tednov. Ostaja pa odprto vprašanje privezov, pred katerimi je morje preplitvo. Pristaniški operaterji predlagajo izkop morskega dna pred privezoma št. 7 in 8 v pričakovanju, da bodo poglobili ves kanal pred pristaniščem. Poseg bi bil vreden 800.000 evrov, denar pa bi črpali iz sklada za poglobitev kanala, v katerem na začetek del že leta čaka 13 milijonov evrov. V prostorih nekdanje osnovne šole v Ulici Brigata Avellino, pri Madonini v Gorici, bo zaživel naravoslovni in geološki muzej. Uredilo ga bo združenje naravoslovcev Alvise Comel, ki se poimenuje po uglednem goriškem geologu iz prejšnjega stoletja. Comel, ki ima sodeč po priimku slovenske korenine, je rojen leta 1902 v Ro-veretu, njegov oče je bil goriški likovnik Lui-gi, mati pa je bila doma iz Latisane. Študij geologije je zaključil na univerzi v Milanu, nato je pred drugo svetovno vojno poučeval na univerzi v Firencah. Leta 1948 je bil imenovan za direktorja kemijsko-agrarne-ga inštituta iz Gorice, kasneje pa je vodil še videmskega in florentinskega. Umrl je v Gorici leta 1988. V svojem življenju se je posvetil raziskovanju kamnin in zlasti rdeče prsti; napisal je 190 strokovnih člankov in knjig, ki jih še danes uporabljajo na številnih univerzah v Italiji in tujini. »Leta 1969je doživel možgansko kap in se odtlej nekoliko umaknil iz javnega življenja. Takrat smo ga spoznali, postali smo njegovi prijatelji in pod njegovim vodstvom ustanovili združenje goriških naravoslovcev,« pojasnjuje Giuliano Spangher, duša združenja Alvise Comel, ki si prizadeva za ohranjanje in ovrednotenje dediščine uglednega geologa. »Comel nam je pustil vse svoje knjige, študije, eksponate in tudi nekaj denarnih sredstev, ki jih bomo uporabili za ureditev študijskega inštituta v nekdanji osnovni šoli v Ulici Brigata Avelli-no,« dodaja Spangher. Obnova poslopja in ureditev muzeja bosta veljali okrog 120.000 evrov. »Vse bodo uredili s sredstvi združenja. V zameno jih bo goriška občina za obdobje desetih let oprostila plačevanja 3500 evrov letne najemnine za objekt,« pojasnjuje odbornik Francesco Del Sordi, ki je po izobrazbi geolog in ga torej odprtje tovrstne muzejske zbirke lahko le veseli. »V muzeju bomo uredili spominsko sobo s Comelovo opremo in napravami ter knjižnico z vsemi njegovimi knjigami. Na ogled bosta tudi zbirki žuželk, ki ju je ure- dil Auro Siega, in školjk, ki jih je zbiral Rosario Bisesi. Našel se bo tudi prostor za devet tisoč knjig mojega očeta Luciana Spangherja, ki je veliko pisal o goriški zgodovini, dolga leta je bil tudi član Furlanskega filološkega društva. Razstavili bomo še her-barij Ferruccia Lisinija ter zbirki fosilov in kamnin,« navaja Spangher in poudarja, da bo v muzeju tudi računalniška soba, ki bo na razpolago študentom za raziskave, za osnovnošolce in nižješolce pa bodo prirejali vodene obiske in delavnice. »Napisi ob eksponatih bodo v italijanščini, slovenščini in morda še v angleščini,« dodaja Spangher. Prenovitvena dela se bodo začela v kratkem in bodo predvidoma trajala eno leto, tako da bodo muzej odprli javnosti sredi prihodnjega leta. V času vsesplošnega krčenja in zapiranja bo za Gorico nedvomno pomembno obogatitev. (dr) Štirideset milijonov let stara fosila iz Brd APrimorski ~ dnevnik GORICA - Under 18 Odbojka bo mestu prinesla zaslužek Gorica bo med 6. in 9. junijem gostila ženski odbojkarski državni finale Under 18, za organizacijo katerega skrbi društvo Millenium v sodelovanju z društvoma Torriana iz Gradišča in VBL Cormons iz Krmina. Včeraj so pobudo predstavili na goriškem županstvu in poudarili, da bo finale na Goriško pripeljal tudi kar nekaj denarja. »Izračunali smo, da bo na Goriškem ostalo vsaj 120.000 evrov, saj je treba upoštevati, da se bo finala udeležilo 16 ekip iz cele Italije. Samo z odbojkaricami smo že napolnili sedem hotelov, za starše in gledalce jih bo po vsej verjetnosti treba še drugih osem,« pojasnjuje Ascanio Cosma v imenu prirediteljev in poudarja, da bodo tekme odigrali v štirih športnih palačah. »V Gorici bomo igrali v Pa-labigotu in v telovadnici UGG, poleg tega bodo tekme še v športnih palačah v Krminu in Gradišču,« navaja Cosma in dodaja, da pričakujejo skupno okrog pet tisoč gledalcev, med katerimi bodo tudi odbojkarski trenerji iz vse Italije in opazovalci raznih prvoligaških ekip. »Odbojka je najbolj razširjen in v zadnjih letih po številu osvojenih odličij najbolj uspešen ženski šport v Italiji. V naši deželi imamo okrog 10.000 registriranih igralk, tako da se državnega finala izredno veselimo. Na njem bodo nastopile igralke, ki jih bomo čez kako leto spremljali po televiziji, saj bodo nedvomno zaigrale v A-ligi in nekatere izmed njih bržkone tudi v članski reprezentanci,« razlaga Cosma. Finala se veselijo tudi župani Gorice Ettore Romoli, Gradišča Franco Tommasini in Krmina Luciano Patat, za katere je še zlasti pomemben njegov gospodarski pomen. Botra junijske prireditve bo Elisa To-gut, najuspešnejša goriška odbojkarica, ki je leta 2002 z italijansko reprezentanco osvojila svetovno prvenstvo in bila izbrana za najboljšo igralko. Na finale bodo prireditelji povabili še druge vrhunske goriške športnike. (dr) Kulturni center Lojze Bratuž Združenje cerkvenih pevskih zborov Zveza slovenske katoliške prosvete vljudno vabijo na slovesnost podelitve 9. priznanja KAZIMIR HUMAR vzgojiteljici, pisateljici in kulturni delavki MARIZI P€RAT Petek, 19. aprila 2013, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici na slovesnosti: Poklon učencev OŠ Josip Abram iz Pevme, ki nas bodo popeljali v svet pravljic Marize Perat GORICA - »Nova domovina duha« v konjušnicah Coroninijevega dvorca Kvaliteta opravljenega dela Iz prestižnega muzeja Uffizi risbe in grafike avtorjev iz Veneta, Poadižja, Furlanije, Goriške in Tržaške - Še letos se bo razstava selila v Firence Uveljavitev fotografije ob koncu devetnajstega stoletja je grafiko razbremenila vloge preslikovanja umetniških del. Mnogi slikarji so takrat ponovno odkrili izrazne možnosti risbe, ki so jo lahko s pomočjo lesoreza in jedkanice razmnožili in si tudi na ta način zagotovili preživetje. V vzdušju »Etching Revivla«, ki je zajelo Evropo, so stopile v ospredje Firence, mesto, ki je ob samem rojstvu renesanse risbi pripisalo nosilno vlogo umetniškega snovanja. Številni umetniki so zato romali v toskansko prestolnico, zibelko risbe, ki je bila mnogim italijanskim ustvarjalcem tudi zibelka narodne kulture. »Una novella patria dello spirito« - »Nova domovina duha« je zato primeren naslov za razstavo risb in grafik iz prvih desetletij dvajsetega stoletja, ki v veliki večini izhajajo iz bogatega fonda Grafičnega kabineta flo-rentinskih Uffizijev in so na ogled v konjušnicah dvorca Coronini Cronberg v Gorici. V posrečeni, oblikovno nev-padljivi razstavni postavitvi se zvrsti- Razstavljena so dela štirinajstih umetnikov jo dela štirinajstih umetnikov iz Veneta, Poadižja, Furlanije, Goriške in Tržaške, ki so v tonskem razponu med črno in belo na papir prenesli portrete, izseke kavarniškega življenja - motivika je bila domača zlasti tistim, ki so izhajali iz avstro-ogrskih dežel - in krajinske vedute. Kompozicije z nevsakdanjimi mestnimi izseki ali z odročnimi podeželskimi naselji še vedno sproščajo umetnikovo duhovno vznemirjenost, ki ji pogosta prisotnost zgrban-čenega ali jesensko golega drevesa daje dekadenten, skrivnosten pridih. Ob predsedniku Fundacije Co-ronini, županu Ettoreju Romoliju in predsedniku Fundacije Goriške hranilnice Francu Obizziju sta na petko- bumbaca vi predstavitvi spregovorila še Mad-dalena Malni Pascoletti, sodelavka Coroninijeve fundacije, in Giorgio Marini, podravnatelj Grafičnega kabineta iz Firenc, ki sta s Cristino Bra-gaglia Venuti tudi uredila katalog. Iz Gorice se bo razstava selila v floren-tinske Uffizije, kar govori o kvaliteti opravljenega dela. (sq) 1 0 Nedelja, 14. aprila 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORIŠKA - Kandidati Slovenske skupnosti Prisluhnili so ljudem, opozarjali na potrebe Volilni shod SSk v Sovodnjah Kandidati stranke Slovenske skupnosti (SSk) na deželnih volitvah so v minulih dneh poskrbeli za vrsto srečanj z goriškimi volivci. Marilka Koršič se je s podpredsednico pokrajine Maro Černic sestala z občani v ljudskem vrtu v Gorici in pred spomenikom padlim partizanom in in-ternirancem v Štandrežu. Ljudje so jo opozarjali na potrebe zdravstva, urbanistike in zlasti dela. Igor Gabrovec je v četrtek obiskal Goriško s svojim avtodomom. Postal je v Štandrežu, Štmavru in na Oslavju, nakar se je odpeljal v Podgoro in obhod Goriške zaključil v Sovodnjah. Med postanki so se mu pridružili kandidatka Marilka Koršič ter številni člani in podporniki SSk, skupaj so se seznanili z najbolj žgočimi vprašanji vsakega kraja in predstavili program SSk. Osrednje srečanje je bilo nato v Sovodnjah, kjer se je javnosti predstavil krajevni kandidat SSk Avguštin Devetak. Izpostavil je potrebo, da se Slovenci končno politično združimo in skupno nastopimo. »Tako bomo učinkoviteje zastopali svoje pravice in potrebe,« je poudaril in opozoril, da sovo-denjska občina potrebuje rešitev problema Malnišča, ureditev občinskih cest, ovrednotenje kmetijstva, obrtništva in gostinsko-turistične ponudbe na Krasu; posebno pozornost je treba nameniti tudi Soči in Vipavi. Poseg je sklenil s pozivom volivcem, naj strnjeno volijo za simbol in kandidate SSk, kajti bo vsak glas pomemben. Danes ob 11.15 bo volilni shod SSk na Trgu Svobode v Števerjanu; prisotna bosta kandidata Damijan Terpin in Igor Ga-brovec. Doberdo e Savogria Doberdob m So vod nje VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV Vljudno vabimo člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju dne 26. aprila 2013 ob 12.00 uri na sedežu banke v Doberdobu, Rimska ulica 23, ter v drugem sklicanju v petek, 24. maja 2013, ob 18.00 uri v Kulturnem Domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20, s sledečim dnevnim redom: Redni občni zbor 1) Poročila Upravnega sveta in Nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto 2012. 2) Kritje izgube za poslovno leto 2012. 3) Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev in sodelavcev ter obvezno informiranje občnega zbora. 4) V skladu s 30. členom Statuta, določitev maksimalnega kredita, ki ga banka lahko dodeli članom, strankam in upraviteljem banke. 5) Določitev honorarja nodvisnemu upravitelju in odobritev načina o izračunu povračila stroškov pri izvrševanju mandata. 6) Po predhodni določitvi števila članov Upravnega sveta, volitve članov v Upravni svet. Občnega zbora se lahko udeležijo vsi člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni pred občnim zborom. Osnutek bilance s prilogami poslovnega leta 2012 je na razpolago članom na vseh podružnicah banke v uradnih urah. P.S.: Pooblastila lahko dvignete na sedežu in na podružnicah banke v uradnih urah. Opozarjamo Vas, da na podlagi zakonskih določil mora pooblastitelj v trenutku, ko dvigne pooblastilo, navesti tudi ime pooblaščenca. Obveščamo člane, da je banka sprejela Pravilnik o poteku občnega zbora in volitev, ki Vam je na razpolago na sedežu banke in na podružnicah. Vsak član ima pravico, da brezplačno dobi izvod Pravilnika. Doberdob, 27. marca 2013 ZA UPRAVNI SVET: Predsednik Dario Peric SOVODNJE - Kandidat Demokratske stranke Aleš Waltritsch »Rešiti je treba težave z Malniščem in zavarovati vasi pred poplavami« Srečanje s kandidatom Demokratske stranke Alešem Waltritschem v Sovodnjah bumbaca Kandidat Demokratske stranke za deželni svet Aleš Waltritsch se je v petek v gostilni Francet v Sovodnjah srečal z volivci in volivkami. Srečanje je uvedel tajnik sovo-denjske sekcije Demokratske stranke Mauro Juren, za njim je spregovorila poslanka Tamara Blažina. V nadaljevanju je Wal-tritsch predstavil glavne programske smernice kandidatke za predsednika dežele Debore Serracchiani, ki si prizadeva, da bi Fur-lanija-Julijska krajina ohranila svojo posebnost v nasprotju z desno sredino in njeno makroregijo. Waltritsch se je dotaknil tudi nekaterih krajevnih tem. Poudaril je, da je treba več pozornosti nameniti okolju, v primeru sovodenjske občine to pomeni rešiti težave z odlagališčem na Malnišču in skupaj s partnerji na slovenski strani meje pripraviti načrt, ki bi vasem ob Vipavi zagotovil varnost pred poplavami. »V zadnjih pe- Volitve i SVOBODA, EKOLOGIJA IN LEVICA Vizintin: Zavijmo v levo! Kandidat Svobode, ekologije in levice (SEL) za deželni svet Paolo Vizintin se je v petek srečal z volivci in volivkami na turistični kmetiji Drejče v Jamljah. »V zadnjih desetletjih je tako na deželni in državni ravni desna sredina dokazala, da ni sposobna upravljati javnega denarja in zagovarjati interese ljudi,« poudarja Vizintin in opozarja na zadnji škandal o povračilih za stroške na deželi. »Ton-dova uprava je dokazala, da ni sposobna nadzorovati svojih svetnikov, sploh pa je v zadnjih letih ustvarila ogromen javni dolg. Fur-lanija-Julijska krajina je med najbolj zadolženimi deželami v Italiji, pri nas je tudi davčni pritisk izredno visok. Čas je, da zavijemo v levo,« je prepričan Vizintin, ki se bo danes udeležil dveh volilnih srečanj SEL. Ob 11. uri se bo srečal z goriškimi volivci v gostilni Primožič na Vialu, ob 14.30 bo spregovoril na javnem srečanju kandidatov SEL za deželni svet v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu. FEDERACIJA ZELENIH Zaupajo trem kandidatom »Ne prepoznavamo se v nobenem predsedniškem kandidatu na deželnih volitvah, saj med njimi nihče ne zagovarja naših okoljskih politik. Renzo Tondo se je že "izkazal", viso-kohitrostna železnica in elektrovod med Re-dipuljo in Vidmom pa uživa tudi podporo Debore Serracchiani,« opozarja Renato Fio-relli, ki je dal pobudo za včerajšnje srečanje pokrajinske federacije Zelenih in okoljsko angažiranih odborov iz južne Furlanije; v imenu le-teh se je odzval Gianpaolo Chendi iz Červinjana. »V goriških kandidatnih listah pa so posamezniki, ki zaslužijo naše zaupanje in podporo in so vredni mesta v deželnem svetu. To so Paolo Vizintin na listi SEL, ki je svojo okoljsko občutljivost dokazal z dejanji, Marzia Pauluzzi, ravno tako kandidat SEL, in Alberto Bergamin iz liste Cittadini za Deboro Serracchiani,« navaja Fiorelli. tih letih je turistična politika dežele povsem prezrla goriško pokrajino; čas je, da Goriški posvetimo pozornost, ki si jo zasluži,« je še poudaril Waltritsch. V koordinaciji Slovencev iz Demokratske stranke so prepričani, da ima Wal-tritsch realne možnosti za izvolitev, za kar seveda potrebuje čim večje število preferenc. Waltritsch bo jutri obiskal Števerjan; ob 20.30 se bo na sedežu društva Briškig grič na Bukovju srečal s števerjanskimi volivci in volivkami. Predstavil jim bo svojo kandidaturo in program. Srečanja se bodo udeležili tudi člani svetniške skupine Občinske enotnosti, ki bodo spregovorili o dosedanjem štiriletnem delu v občinskem svetu. Novi dom iz leta 1910 v Ulici Randaccio, ki je skupaj z Malim domom gostil slovenske šole (zgoraj), Seneni trg, sedaj Trg Divizije Julia (spodaj) Seneni trg Ptičji sejem je nekoč v Gorici imel svoj trg, prav tako so ga imele drva za kurjavo, Andrejev sejem se vsako leto umesti v samo mestno središče, seno pa so nekoč prodajali na Senenem trgu, sedaj Trg Divizije Julia. Na njem je bil vodomet iz litega železa, sedaj kraljuje avtomobilska pločevina. Do pred tridesetimi leti so na trg gledala velika vrata obrtniške mehanične in kleparske delavnice ter skladišča s prodajo drvi in premoga. Takšne in podobne dejavnosti so se umaknile iz mestnega središča, ali pa so izumrle. Na robu trga stojita italijanska višja srednja šola in nunski zavod Služabnic Jezusovih, vanj pa se steka pet ulic. V eni izmed njih stoji v neposredni bližini mogočna in prazna stavba zavoda Banca d'Italia, nasproti njej pa nekdanje stanovanje Karola Podgornika, pomembnega narodnega voditelja v prvi polovici prejšnjega stoletja. Po prvi svetovni vojni je bil predsednik Narodnega sveta, ki je prevzel za nekaj dni oblast v slovenskem delu ožje Goriške. Na jugovzhodni vpadnici stojita lučaj daleč stavbi Mali dom (1904) in Novi dom (1910), ki sta gostili v različnih obdobjih - pred prvo in po drugi svetovni vojni - slovenske osnovne in nižje srednje šole. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 14. aprila 2013 1 1 GORICA - »Zgodovina Italije« v slovenščini S francoskimi stališči in brez antifašizma Knjižna predstavitev v Kulturnem domu SOVODNJE Marušičev »Sosed o sosedu« V sovodenjski občinski knjižnici se v torek obeta zanimiv klepet na vedno aktualno temo: slovensko-itali-janski odnosi nekoč in danes. Povod zanj bo ponudila predstavitev knjige zgodovinarja Branka Marušiča »Sosed o sosedu - Prispevki k zgodovini slo-vensko-italijanskega sožitja«, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska novembra lani. Z avtorjem se bo pogovarjal nekdanji slovenski konzul v Trstu, Jože Šušmelj. Bibliografija Branka Marušiča, rojenega leta 1938 v Gorici, obsega objave v dnevnem tisku, ocene in poročila, gesla v leksikonih, članke, znanstvene razprave ter knjižne izdaje, tudi v tujih jezikih. Med drugim je bil član slovensko-italijanske kulturno zgodovinske komisije, prejel je Valvasorjevo in Bevkovo nagrado ter priznanje Častni član ZRC SAZU, do upokojitve leta 2004 pa je deloval kot raziskovalec, nazadnje znanstveni svetnik, v Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, v Raziskovalni postaji v Novi Gorici. V knjigi »Sosed o sosedu« je štirinajst Marušičevih prispevkov na temo odnosov med italijanskimi in slovenskimi intelektualci v času med drugo polovico devetnajstega stoletja in prvo svetovno vojno. Milica Kacin Wo-hinz je v uvodu zapisala: »Objavljene razprave in članki pričajo o Marušiče-vi strasti po raziskovanju osebnega življenja, po odkrivanju biografskih podatkov o delovanju in usodah posameznikov, po odkrivanju individualnih pogledov in stališč, skratka o medčloveških odnosih. Odveč je poudarjati, da gre v tem delu prej za kulturne kot za politične stike med sosedi. Čeprav sta v mednarodnih odnosih vedno navzoča tako konfliktnost kot sožitje, le skrajnim nacionalistom na obeh straneh bolj ustreza besedovanje o nesporazumih kot o sožitju. V tej zbirki prispevkov so namreč preseženi nam tako domači pojmi, kot so rabelj - žrtev ali sovražnik - junak, ki nas ob misli na soseda nehote prevevajo.« Torkov dogodek v knjižnici se bo začel ob 18. uri, omogočila ga je Fundacija Goriške hranilnice. bumbaca Iz najbolj presenetljive navedbe na sredini predstavitvi knjige »Zgodovina Italije« je skoraj trideset poslušalcev izvedelo, da takšno besedilo v Italiji ne obstaja. Izšlo je v slovenskem jeziku na osnovi francoskega izvirnika, ki ga je na več kot devetsto straneh napisal Pierre Mil-za, potomec v Francijo izseljenega Italijana. V vlogi gostitelja je uvodne besede izrekel ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je k posegom povabil štiri goste. Peter Vodopivec je slovensko izdajo uredil, Branko Marušič iz Solkana, Stefano Lusa iz Kopra in Marta Verginella iz Trsta pa so iz različnih zornih kotov osvetlili vsebine in založniški podvig. Urednik je okviril »Zgodovino Italije« v projekt Slovenske Matice za spoznavanje zgodovine raznih evropskih narodov. Pred Italijo so obravnavali že Slovaško, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo. Francoski izvirnik »Historie de l'Italie« so prevedli, ker obravnava prostor Apeninskega polotoka iz različnih zornih kotov in zaobjema obdobje od Rimljanov do druge Berlusconijeve vlade. Italijansko ozemlje je bilo vselej značilno po poli-centričnosti, številnih urbanih središčih, ki so onemogočala hitro integracijo v skupno državo. Zgodovinar Branko Ma-rušič je nanizal vrsto podatkov, naslovov in piscev, ki so se v slovenskem prostoru ukvarjali z italijansko zgodovino. Šlo je za članke, potopise, učbenike (pri nas profesorji Albin Sirk, Boris Mašera, Rado Bednarik) in tudi za zajetne zvezke, ta knjiga pa je globalna, ker nas ne sooča le s politiko in vojnami, temveč tudi s kulturo, umetnostjo, družbenimi pojavi. Stefano Lusa je opozoril, da je iz knjige čutiti, kako Italijani zaznavajo same sebe z obžalovanjem, da se še ni zaključila državotvorna faza. Razlike med posameznimi predeli so še vedno prevelike, saj imajo potomci avstro ogrskih cesarskih podanikov drugačna izhodišča od Vatikanske države, Neapeljskega kraljestva ali Piemontske kraljevine. Knjiga je pravzaprav spomenik Italiji in njenim epohalnim zamislim, kot so na primer bančništvo, Benetke in njen pravi imperij ali v sedanjem trenutku Gibanje 5 zvezd, ki ga smemo vzporejati z Vseslovensko ljudsko vstajo (»Siete finiti! Gotovi ste!«). Vsekakor je čutiti, da je Pierre Mil-za poskušal stisniti tisoč litrov tekočine v steklenico enega litra. Marta Verginella je delo opredelila kot podvig in besedilo kot slogovno bogato. Razen poglavij, ki obravnavajo zadnjih sto let, pisanje presega zgolj politično raven dogajanja. Čutiti je francoska stališča in gledanja, premalo je povezav z italijanskimi strokovnjaki. Pri opisovanju prve svetovne vojne in fašizma je zaznati nekaj spodrsljajev, antifašizem pa je tako rekoč odsoten. Iz slovenskega besedila je zaznati, da so prevode oskrbeli v osrednji Sloveniji, kar obmejni Slovenci nemudoma zaznamo, ker bi uporabljali za vrsto pojavov drugačne in ustreznejše besedne sklope, saj živimo v neposrednem stiku, pravzaprav smo pregne-teni z italijansko stvarnostjo. V razpravi, ki je sledila, so se izluščila dodatna spoznanja. V Sloveniji ni prav lahko najti ustreznih prevajalcev, kaj šele lektorjev prevodov. Založnik ni uspel najti za to knjigo niti enega mecena, kljub štiridesetim prošnjam/pozivom, kar kaže sicer na gospodarsko krizo, a morda tudi na neprivlačnost zgodovinskih vsebin. Bralci na vzhodni italijanski in na zahodni slovenski meji ne morejo biti zadovoljni z vrsto manjkajočih vsebin, ki se tičejo tega prostora, a v tem primeru gre tudi za dejstvo, da smo preveč osredotočeni na svoj teritorij in na njegove zaplete, ki jih zahodno od Palmanove in vzhodno od Vipave ne občutijo. (ar) Začasna zaposlitev na sodniji Na goriškem sodišču bodo v okviru projektov za socialno delo zaposlili uslužbenca, ki bo vnašal podatke v računalniški sistem in urejal sodne akte. Prijave lahko vložijo delavci v dopolnilni blagajni ali na mobilnosti; zbirajo jih v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici do 18. aprila. Zlata grla bodo tekmovala Trinajsta zborovska revija Zlata grla v organizaciji Prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela se je začela včeraj z revijskim programom v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici; danes ob 16. uri se bo na istem mestu nadaljevala s tekmovalnim delom programa. Jubilejno druženje Pri Cirili V kmečkem turizmu Pri Cirili v Doberdobu bo danes ob 18. uri veselo. Ob 20-letnici delovanja sta namreč lastnika in upravitelja kmečkega turizma, Franc Fer-folja in Cirila Lestan, povabila prijatelje in goste na krajše družabno srečanje. Kmečki turizem je zaživel pred natanko dvema desetletjema, odprli so ga 15. aprila 1993. V njem so že bile razstave, večkrat tudi pesniški večeri ali predstavitve knjižnih del. Ob današnjem prazniku bo na ogled razstava avstrijske slikarke Aloisie Schlein-der, ki že dalj časa živi v Gorici. (ač) Proti diskriminaciji Romov V vili Ritter v Gorici bo jutri celodnevna delavnica o diskriminaciji Romov, ki jo prireja goriški inštitut za pravne in gospodarske študije. Predstavili bodo izsledke raziskave, ki so jo opravili med Romi iz Bolgarije, Italije, Romunije in Slovenije. Piero Angela jutri v Krminu V občinskem gledališču v Krminu bo jutri ob 20.30 javno srečanje s pisateljem in novinarjem Pierom Angelo, ki je poznan predvsem kot voditelj poljudnih znanstvenih TV oddaj. GORICA - Jure Franko se v torek vrača v Kulturni dom V gosteh smučarski as Dobitnik srebrnega olimpijskega odličja v Sarajevu bo govoril o slovenskem smučanju nekoč in danes Jure Franko je pred nekaj tedni z ženo obiskal Kulturni dom V goriškem Kulturnem domu bo v torek, 16. aprila, ob 18. ure srečanje z nekdanjim smučarskim asom solkanskega rodu Juretom Frankom. Ne več ravno rosno mladi se ga nedvomno živo spominjajo, kajti pripadal je generaciji slovenskih - tedaj jugoslovanskih -smučarjev, ki so dosegli svetovni smučarski vrh. Bil je pripadnik generacije, ki so jo zaznamovala imena Bojana Križaja, že pokojnih Borisa Strela in Jožeta Kural-ta ter drugih odličnih smučarjev in smučark, ki so svoje uspehe kovali pod vodstvom direktorja reprezentanc, Toneta Vogrinca. To se je dogajalo na prelomu sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se slovenski smučarji vedno pogosteje pojavljali na najvišjih stopničkah smučarskih tekmovanj. Jure Franko je najbolj opozoril nase na zimskih Olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984, ko si je v veleslalomu prismučal srebrno kolajno. To je bilo prvo olimpijsko odličje, ki ga je osvojil kak Jugoslovan oz. Slovenec. Nekaj let prej, najbrž leta 1979, so takrat še zelo mladi Jure Franko in nekateri člani smučarske reprezentance obiskali Gorico in tudi Kulturni dom, ki je bil takrat še v izgradnji. Telovadnica pa je že bila na-red in so si jo smučarji ogledali. Zvečer pa je bilo na vrsti srečanje z reprezentanti v slovenskem Dijaškem domu. Čeprav je od takrat minilo več kot trideset let, se zdaj petdesetletni Jure Franko takratnega obiska še dobro spominja. Pred kakim tednom se je Jure že mudil v goriškem Kulturnem domu, se srečal z njegovim vodstvom in se dogovoril za sodelovanje na srečanju, na katerem bo spregovoril o slovenskem smučanju in športu nekoč in danes. Jure Franko, ki zdaj živi na Gorenjskem, bo tako gost doma v torek, dve uri in pol pred gledališko predstavo »Moped show«, ki sodi v letošnji festival Komigo. (vip) ŠTEVERJAN - Pierpaolo Mittica na srečanju v organizaciji Skupine 75 S fotografom in humanistom od Fukušime do Černobila in Jave Fotoklub Skupina 75 prireja niz javnih srečanj o fotografiji. Prvo bo že v torek, 16. aprila, ob 20.30v Galeriji 75 v Kulturnem domu na Bukovju. Spregovoril bo mednarodno priznani fotograf in humanist Pierpaolo Mittica. Fotografiral je po Italiji, Kitajski, Vietnamu, Bosni, Srbiji, Ukrajini, Belorusiji, Indiji, Indoneziji, Bangladešu, Japonski in na Kubi. Razstavljal je po Evropi in Združenih državah, njegovo razstavo »Černobil, skrita dediščina« je leta 2006 Chernobyl National Museum iz Kijeva izbral kot uradno razstavo ob dvaj- setletnici černobilske katastrofe. Študiral je pri Charles-Henriju Favrodu, Naomi in Walterju Rosenblum, prejel je nešteto mednarodnih priznanj in izdal vrsto fotografskih knjig. Na torkovem večeru bo s pomočjo videopreojekcije prikazal tri svoja dela. »Fukushima No-Go Zone« (Japonska 2011-2012) je najnovejša reportaža s prepovedanega (še posebej časnikarjem in fotografom!) 20 kilometrov obsežnega radioaktivnega območja ob jedrski elektrarni v Fukušimi. V delu »Černobil - skrita de- diščina« (2002-2007) obravnava srhljivo tematiko o tem, kaj nam je po 20 letih zapustila strahotna katastrofa černobilskih reaktorjev. Ciklus »Kawah Ijen - Pekel« (Indonezija 2009) pa nam predstavlja življenje ljudi, ki se za peščico riža spuščajo v žrelo vulkana na jugu otoka Jave, iz katerega kot iz pekla prinašajo žveplo. O avtorju in njegovih delih je mogoče marsikaj zanimivega prebrati na spletni strani www.pierpaolomittica.com, za informacije o torkovem večeru pa je na voljo naslov elektronske pošte info@skupina75.it. Mitticov posnetek 1 12 Nedelja, 14. aprila 2013 GORIŠKI PROSTOR / SOVODNJE-ŠKOFJA LOKA - Glasbena matica Glasbeno srečevanje v znamenju pobratenja in kulturnih izmenjav i i ji 11 ' i1 'A i I Delegacija Glasbene matice v Škofji Loki Škofjeloški Sokolski dom je prejšnji teden gostil koncert, ki so ga sooblikovali gojenci Glasbene matice in Glasbene šole Škofja Loka. Sodelovanje z glasbenimi šolami iz Slovenije ni novost za Glasbeno matico, ki je v zadnjih letih okrepila izmenjave s sorodnimi ustanovami, v tem primeru pa gre tudi za širšo povezavo z našimi kraji zaradi pobratenja med občinama Sovodnje in Škofja Loka. Glasbena matica ima podružnico v So-vodnjah in se je zato vključila v niz pobud, ki utrjujejo dobre odnose med občinama, s srečanjem glasbenih šol, ki so se ga udeležili učenci iz cele dežele. Delegacija članov Glasbene matice in predstavnikov občine Sovodnje je bila deležna gostoljubnega sprejema, nato si je ogledala sedež škofjeloške glasbene šole z ravnateljem Petrom Kopačem in znamenitosti mesta. Ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj pa je predstavil delovanje in vlogo slovenske glasbene ustanove v FJK. Glasbeno srečanje je potekalo v okvi- ru petega mednarodnega ciklusa koncertov v Kristalni dvorani Sokolskega doma. Gostom v pozdrav je zaigral harmonikarski orkester škofjeloške Glasbene šole pod vo-stvom Jerneja Hostnika, Glasbeno matico pa so zastopali solisti in komorne skupine: klavirski duo Jazz&Folk, violončelistka Tina Jarc, harmonikarka Johana Radojevic, kitarist Gabrijel Žetko, pianistka Mateja Jarc, kvartet kitar in komaj diplomirani pianist iz Benečije Davide Tomasetig. (rop) GORIŠKA - Prvega maja Ob tristoti obletnici punta peš od Tolmina do Števerjana Prvomajsko praznovanje v Števerjanu, ki ga tudi letos pripravlja kulturno društvo Briški grič, bo v znamenju obeleženja okrogle obletnice velikega tolminskega punta. V Kulturnem domu na Bukovju bodo postavili na ogled razstavo stripov na to tematiko, pripravljajo pa tudi - za ljubitelje peš hoje - pohod iz Tolmina v Šte-verjan, po zgledu podobnih športno rekreacijskih pobud zadnjih nekaj let. Nekaj nad 40 kilometrov dolgo pot med Tolminom in Števerjanom nameravajo prehoditi v približno dvanajstih urah. Po zdajšnjih informacijah bodo na pot krenili prvega maja ob 5. uri izpred spomenika puntarjem v Tolminu, nato bodo pešačili ob jezeru do Mosta na Soči in nato ob levem bregu Soče do Avč. Pri spomeniku pun-tarjem, ki so ga pred nekaj leti postavili Rumitarji pri pokopališču v Ročinju, se bodo prvi skupini pohodni-kov lahko pridružili udeleženci, ki nameravajo prehoditi samo pol poti. Iz Ajbe bo pot vodila skozi Dolenje Nekovo in Gorenje Nekovo proti Ligu in dalje na Korado, kjer bo daljši počitek in nato nadaljevanje pohoda v Števerjan, kamor bodo predvidoma prispeli nekaj po 17. uri. Spominu upornih kmetov, ki so se leta 1713 uprli izkoriščanju, se bodo udeleženci majskega pohoda poklonili s polaganjem cvetja pred obeležja v Tolminu, Ro-činju in na Trgu Svobode v Števerjanu. Za udeležence pohoda, ki bodo startali iz Tolmina, bodo pobudniki puntarskega pohoda oskrbeli prevoz (do zasedbe mest) iz Števerjana v Tolmin, obvezna pa je prijava. Ljubitelji peš hoje, ki nameravajo prehoditi samo del nakazane smeri, se lahko pridružijo v Ročinju, pod Ligom in na Koradi, vendar morajo sami poskrbeti za prevoz do startnega mesta. Prireditelji bodo točen urnik pohoda in njegovih vmesnih postankov objavili v prihodnjih dneh. OTOK CONA - Naravni rezervat Ob izlivu Soče novi pernati gostje Danes bo srečanje s proizvajalci bioloških vin Začetek pomladi v naravnem rezervatu ob izlivu Soče označujeta odhod številnih gosi, ki jih je bilo mogoče opazovati med zimo, in prihod drugih ptičjih vrst, ki bodo v prihodnjih tednih in mesecih protagonisti« dogodkov, namenjenih ljubiteljem narave. Več informacij je na voljo v spletnem omrežju facebook.com/RiservaNaturaleFoceI-sonzo. Do konca meseca se bosta zvrstili dve srečanji za ljubitelje naravnih okusov. Danes in v nedeljo, 28. aprila, se bodo v sprejemnem centru ob otoku Cona predstavile kleti, ki proizvajajo biološka vina. Nedelja, 21. aprila, bo v celoti namenjena najljubšim gostom rezervata - belim Camarguejskim konjem. Na programu so vodeni ogledi po pašnikih, izleti na konju, »mini-ježa« za otroke in tržnica z opremo za jahanje, pa še pozdrav trem novim prihodom v čredo otoka Cona. Na koledarju, ki je na voljo na spletni strani botaničnega vrta Carsiana www.giardinobotanicocarsiana.it, so že objavljena tudi nekatera majska srečanja; v nedeljo, 5. maja, bo dan biot-ske raznovrstnosti, ki ga bodo obeležili v nedeljo, 19. maja, s skupnim programom za vse tri strukture, ki jih upravlja družba Rogos, in sicer za botanični vrt Carsiana, sprejemni center Gradina v Doberdobu in naravni rezervat ob izlivu Soče. NOVA GORICA Mala filmska šola živi naprej! V Kulturnem domu v Novi Gorici bo v torek ob 9. uri strokovno izobraževalni seminar »Mala filmska šola (živi naprej!)«, ki bo posvečen filmski vzgoji mladih in nastaja v sodelovanju med pobudniki programa »Leto Silvana Furlana« in projektom GoNGlab - čezmejno izobraževalno platformo na področju filmske vzgoje. Program izbranih filmov bo prikazal vpogled v mladinsko filmsko ustvarjanje skozi čas. O dobrih praksah v Sloveniji in Italiji bodo spregovorili Petra Slatinšek, vodja filmske vzgoje in programa za otroke in mlade Kinobalon v Kinodvoru v Ljubljani, Jože Dol-mark, profesor umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti, filmski publicist, scenarist in dramaturg, in Riccardo Costantini, programski direktor Cinemazera v Pordenonu. GORICA - Jutri v Dijaškem domu Vrednote otrok izzivi za odrasle V goriškem Dijaškem domu bo jutri ob 17.30 srečanje za starše z naslovom »Kako razvijati svet vrednot pri otrocih in mladostnikih«. Predavala bo Zdenka Zalokar Divjak, ena izmed najbolj znanih psihologinj in psihotera-pevtk iz Slovenije, obenem univerzitetna docentka, avtorica številnih knjig in priročnikov s področja vzgoje in psihologije. Predavanje prirejajo v okviru »Šole za starše«, ki jo Dijaški dom izvaja že nekaj let in ki predvideva, poleg predavanj in srečanj za starše, tudi svetovalno službo psihologa, delavnice za osebnostno rast očetov in mamic, ustvarjalne delavnice za otroke in starše skupaj. Tema jutrišnjega srečanja je še posebej zanimiva, saj se nam včasih zdi, da je vzgoja področje, ki nam je tako domače, da o njem res že vse vemo. V resnici pa je starševstvo za človeka morda najzahtevnejša naloga. Če se le malo zamislimo, se nam porodi kup vprašanj, na katera ni enostavno odgovoriti. Med temi je tudi vprašanje, kako naj razvijamo svet vrednot pri otrocih in mladostnikih. Danes se veliko ukvarjamo s temami, ki se dotikajo vrednot. Ne samo v vzgoji, tudi drugje v življenju opažamo, da govorjenje o normah, pravilih, zakonih še ne zagotavlja njihovega uresničevanja. Vzgoja za usvajanje etičnih norm oziroma vzgoja za duhovno rast je gotovo ena najtežjih nalog staršev, pedagogov in celotne družbe. Kako naj torej »opremimo« otroke in mladostnike z osebnostnimi lastnostmi, pogledi in stališči, zaradi katerih si bodo prizadevali za vrednote, ne bodo se bali sprememb ali ustrašili izzivov, ne bodo zašli v pasivnost in apatijo? Otroci in mladostniki se ravnajo po vzorih, s katerimi se srečujejo vsak dan. To so starši, učitelji in tudi osebe, ki jih izbirajo glede na lastne predstave o poteh, na katere nameravajo stopiti. Starši pa tudi učitelji (vzgojitelji, trenerji ...) so torej še najbolj poklicani, da omogočijo mladim neko duhovno širino, s katero si bodo lahko utirali samostojne poti. Ne glede na to, da se danes zelo, mogoče celo pretirano poudarja pomen pridobivanja znanja, bodo starši (in učitelji . ) s svojim vedenjem in s svojo osebnostjo še naprej bistveni dejavnik vzgoje in poučevanja. V prihodnje se bo treba posvetiti vprašanjem o tem, kako naj bomo pripravljeni na izzive časa, ki pred vsakega starša in vzgojitelja (učitelja, trenerja ...) postavlja nove zahteve. Težave, ki jih imajo danes starši, se namreč prenašajo tudi na druga okolja, npr. na šole, športne krožke, dijaške domove . Z namenom zagotavljanja avtoritete se je treba v vseh okoljih oborožiti z novimi znanji, ki se nanašajo predvsem na oblikovanje osebnosti vzgojitelja (starša, učitelja, trenerja ...), čeprav je na prvi pogled protislovno, da govorimo o oblikovanju osebnosti odraslega (vzgojitelja) in ne otroka (učenca). Izhajamo namreč iz predpostavke, da si bodo zagotovili avtoriteto samo tisti odrasli (starši, učitelji ...), ki bodo s svojo osebnostjo znali pritegniti pozornost otrok in ki bodo posredovalci znanj in tudi vrednot - poštenja, dela, resnice . Spet smo torej pri nalogah odraslih. Kako vemo, katere so prave vrednote? Kdo nas lahko o tem pouči, saj živimo v času, ki nam narekuje materialno udobje, tekmovalnost, nujnost informiranosti, pehanje za užitki? Sedanji čas nas vedno bolj sili k hitrim odločitvam, kar se v vzgoji še kako pozna, saj delamo napake, posledice le-teh pa so razvajenost otrok, površni odnosi in hrepenenje po kratkotrajnih užitkih. Vse te pritikline sodobnosti lahko zelo otežujejo odločitve za osebnostno rast posameznika, otroka in mladostnika še posebej. Zato je potrebno, da svojo starševsko vlogo vedno znova krepimo. To je tudi namen jutrišnjega predavanja v Dijaškem domu. To bo obenem priložnost za starše, da izmenjajo izkušnje, spregovorijo o bojaznih, pridobijo potrditve za svoje ravnanje. EDINI GORIŠKI SLOVENEC S KONKRETNO MOŽNOSTJO IZVOLITVE 21. - 22. APRIL 2013: A. Aleš GLASUJ ZA PRISOTNOST GORIŠKE NA DEŽELI www.waltritsch.eu Volilno politično sporočilo - Messaggio politico elettorale Comm. resp. - odg. narocinik L. 515/93 Patrizia Peressin, PRSPRZ59A65E098Z Waltritsch / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 14. aprila 2013 13 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v torek, 16. aprila, ob 20.30 »Moped show v živo«, igrajo Tone Fornezzi - TOF, Simona Vodo-pivec Franko, Roman Končar (režiser), Miran Juvan; informacije in predKporloedajraGvosrtiocpanic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v četrtek, 18. aprila, ob 20.45 deželna ek-skluziva koncert v temi »Blind Date«, nastopa Cesare Picco; informacije in pred-prodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v sredo, 17. aprila, ob 20. uri »Bogastvo« (Aristofan); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino Prispevki V spomin na Pepota Florenina daruje brat Slavko z družino 50 evrov za AŠD Sovodnje. V spomin na pokojno Anico Ferjančič darujejo Ada Budal ter družini Juren in Mascellari 150 evrov za Društvo krvodajalcev iz Sovodenj ob Soči. V spomin na »Pepota« daruje brat Slavko z družino 50 evrov za Združenje prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje ob Soči. V spomin na Pepota Florenina darujeta Sonja in Franc 50 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. Čestitke »Žji 20 ljit smo stalni gosti Pr Cirili. Ku leti ta cejt! Čestitamo Cirili, Frencetu an usim Čuočevim!« SKD Hrast fl Razstave DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Oblivion«. Dvorana 2: 15.30 »I Croods«; 17.20 -19.50 - 22.10 »Come un tuono«. Dvorana 3: 16.00 »Le avventure di Za-rafa - Giraffa Giramondo«; 17.30 -20.00 - 22.10 »L'ipnotista«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Oblivion«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. Dvorana 3: 15.45 »Le avventure di Za-rafa - Giraffa Giramondo«; 17.15 -19.45 - 22.10 »Come un tuono«. Dvorana 4: 16.15 »I Croods«; 18.10 -20.10 - 22.10 »La madre« (prepovedan mladim pod 14. letom starosti). Dvorana 5: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Hitchcock«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »AnimaMen-te - SOS Rosa« 17.00 »Mar Nero«; 20.45 »Oblivion«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Come un tuono«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »L'ipnotista«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Oblivion«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Bianca come il latte, rossa come il sangue«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Come un tuono«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Hitchcock«. Dvorana 5: Kinemax d'Autore 17.40 -20.00 - 22.00 »Acciaio«. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE prireja razstavo svojega arhiva in delovanja na sedežu sekcije v Jamljah v četrtek, 25. aprila. Tisti, ki hranijo na domu material, ki bi lahko bil zanimiv za razstavo, naj se zglasijo pri odbornikih sekcije ali po tel. 338-5755060 (Bruna Visintin) v večernih urah. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 7 v Gorici (vhod skozi trgovino obutev) je na ogled razstava akvarelov Jožeta Ceja; do 20. aprila od torka do sobote 9.0012.30, 15.30-19.30. FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v Rotundo SNG v Novi Gorici na ogled fotografske razstave Loredane Princic z naslovom »Narava "to kar umira"«; do 20. aprila. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; še danes, 14. aprila 10.00-19.00. RAZSTAVA »ODPRTA OBZORJA / OR-IZZONTI APERTI« je na ogled na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems Petzenstein v Gorici. Razstavljena so dela iz umetniških zbirk delniške družbe KB1909 in banke Monte dei Paschi di Siena, med katerimi izstopajo slike uveljavljenih in mednarodno priznanih umetnikov kot so Veno Pilon, Ivan Čar-go, Anton Zoran Mušič, Lojze Spacal, Avgust Černigoj in Tone Kralj; do 26. maja 10.00-17.00, zaprto ob ponedeljkih. M Koncerti TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Predprodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz z odhodom ob 16. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije na gori-ca@zskd.org ali po tel. 0481-531495. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v sredo, 17. aprila, ob 19. uri bodo sedanji in nekdanji dijaki Gimnazije Nova Gorica pripravili pisan glasbeno-plesni mozaik. Dobrodelni koncert z naslovom »Podarimo vam pesem« bodo izoblikovali tudi gostje. V soboto, 20. aprila, ob 20.15 bo izvenabonmajski koncert deškega zbora iz Dubne (Rusija); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred predstavo (tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si). GRAJSKE HARMONIJE - večeri komorne in solistične glasbe na gradu Kromberk: v petek, 19. aprila, ob 20. uri koncert dua Arparlando (Tina Zerdin in Christine Leibbrand - Kue-gerl, harfa); informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016, blagajna@kulturni-dom-ng.si, vstopnice uro pred koncertom na gradu Kromberk. M Izleti KROŽEK KRUT organizira: skupinska bivanja - Talaso Strunjan (od 12. do 22. maja in od 13. do 23. oktobra), Terme Radenci (od 9. do 19. junija), Terme Šmarješke Toplice (od 25. avgusta do 4. septembra); letovanja - Mali Lošinj (od 20. do 30. junija in od 7. do 14. septembra); izleti - v nedeljo, 5. maja, na Brione in v petek, 31. maja, v osrčje Istre; spomladanski ciklus vodene vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Grade-žu poteka ob torkih do 28. maja; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan. Založništvo tržaškega tiska in Občina Sovodnje ob Soči vabita na srečanje 2 Brankom Marušičem avtorjem knjige SOSED O SOSEDU o zgodovini slovensko-italijanskih odnosov se bo avtor pogovarjal z Jožetom Šušmeljem občinska knjižnica Sovodnje ob Soči torek, 16. aprila 2013 18.00 DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. IZLET V BUDIMPEŠTO - KD Sovodnje prireja od 17. do 19. maja izlet v Budimpešto. Ogledali si bodo glavno mesto Madžarske in okolico, predvidena je večerna plovba po Donavi, ogled zanimivega konjskega programa v madžarski pusti in postanek ob Blatnem jezeru; informacije in vpisovanje do 14. aprila po tel. 349-3666161 (Erik). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00. □ Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ Dramski odsek Ray Cooney ZBEŽI OD ŽENE Režija: Jože Hrovat OB 50. PONOVITVI in v spomin na Marinko Leban, dolgoletno članico gledališke skupine Četrtek, 18. aprila 2013, w ob 20.30 Župnijski dom Anton Gregorčič v Štandrežu Vstopnina: prostovoljni prispevki za Oddelek za invalidno mladino Stara Gora Vabljeni! 60 LET SOVODENJSKEGA VRTCA: občina in učno osebje vrtca naprošata vse, ki bi imeli zanimive podatke, dokumente, fotografije in osebna pričevanja, predvsem o prvih desetletjih delovanja, da se obrnejo na urade županstva in posodijo gradivo, ki bo fotokopirano in takoj vrnjeno lastniku. Na osnovi zbranega gradiva želijo zasnovati priložnostno razstavo. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. KROŽEK KRUT iz Gorice obvešča, da je pisarna odprta ob torkih od 9. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.30 in 13. uro. PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je odprta med 10. in 13. uro ter med 14. in 18. uro, zaprta je ob ponedeljkih. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja danes, 14. aprila, tržnico v spominskem parku v Gorici. Ob 11. in 15. uri bosta prireditvi za otroke. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO sklicuje v ponedeljek, 15. aprila, ob 19. uri redni in izredni občni na sedežu društva v Raštelu v Gorici. »ZUMBA WITH SAŠA«: vsako sredo od 19. do 20. ure sprostilna plesna-fitness vadba za vse v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Zumbo prirejata KD Briški grič in KD Paglavec; informacije: tel. 334-2294517. TRŽNICA ČEZMEJNEGA SREČANJA v organizaciji združenja Tutti insieme bo potekala na Trgu Evrope - Transalpini danes, 14. aprila. Ob tržnici bodo organizatorji priredili ob 11. uri stalni laboratorij miru; več na www.tuttinsiemegorizia.it. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da bodo s 15. aprilom delovale nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154. SKRD JADRO organizira začetni tečaj alternativne, bioenergetske metode 1S skladu s 6. členom Statuta Slovenskega planinskega društva Gorica in sklepom 10. seje izvršnega odbora društva sklicujem 65« REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA GORICA v sredo, 17. aprila 2013 ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass, 20. Predlog dnevnega reda: 1) otvoritev občnega zbora, 2) izvolitev organov občnega zbora, 3) predsedniško poročilo, 4) poročila o dejavnostih društva, 5) blagajniško poročilo, 6) poročilo nadzornega odbora, 7) razprava, 8) odobritev obračuna 2012 in predračuna 2013, 9) pozdravi gostov, 10) razno Gorica 6. aprila 2013 _ , , ., Predsednik Andrej Rosano Reiki na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 busi 2. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 20. uri; informacije po tel. 0481-778779 (Liliana). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica obvešča, da bo letni redni občni zbor v sredo, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Drugi sklic bo ob 20.30. Na spletni strani www.spdg.eu sta objavljena osnutka obračuna 2012 in proračuna 2013. ZSKD sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8. uri v prvem sklicu in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b v Špe-tru. KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-letni-ci Tolminskega punta pohod Tolmin - Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur. 0 Prireditve »VRNITEV V GORICO« je naslov novega niza Radia Trst A, ki poteka vsak torek ob 18. uri s ponovitvijo ob sredah ob 10.10. Pripravila ga je časni-karka, publicistka in avtorica številnih del o polpretekli zgodovini preprostega slovenskega človeka na Primorskem Dorica Makuc. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 15. aprila, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« z z branjem odlomkov iz publikacije »Profumo di brodo«. Vodila bo Ernestina Cariello; vstop prost. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski večer v grad Kromberk v torek, 16. aprila, ob 20. uri. Predsednica goriškega literarnega kluba Govorica Darinka Kozinc bo vodila večer, ki ga je prispeval literarni klub in v katerem bosta sodelovala Milan Petek in Katarina Vuga z zgodbami v su-kenščini, večer pa bosta z glasbo popestrila citrarka in solo pevec. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Založbo Mladika, ZTT in GMD vabi v četrtek, 18. aprila, ob 10. uri »Na kavo s knjigo«. Majda Artač Stur-man bo predstavila svojo knjigo »Mozaik v kovčku«. V ŠTARANCANU (gledališče sv. Pija 10.) bo v četrtek, 18. aprila, ob 10.30 predstavitev obsežnega dvojezičnega zbornika ob 35-letnici pobratenja tamkajšnje občine in Krajevne skupnosti Renče z naslovom »Bratje v svobodi / Fratelli nella liberta. Renče -Staranzano«. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosve-te vabijo na slovesnost podelitve 9. priznanja Kazimir humar vzgojiteljici, pisateljici in kulturni delavki Ma-rizi Perat v petek, 19. aprila, ob 20. uri v centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slo- vesnosti bodo učenci OŠ Josip Abram iz Pevme udeležence popeljali v svet pravljic Marize Perat. Majda Zavad-lav bo temeljila priznanje. OBČINA DOBERDOB, VZPI TER DOMAČA DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE prirejajo v spomin na 25. april 1945, dan oborožene vstaje proti na-cifašizmu in osvoboditve italijanskega naroda, v četrtek, 25. aprila, ob 10. uri mašo za padle v NOB v cerkvi v Doberdobu; polaganje vencev na spomenike padlim: ob 10.45 v Doberdobu, ob 10.55 na Poljanah, ob 11.05 na Palkišču, ob 11.15 bo osrednja slovesnost ob spomeniku padlim v Jam-ljah, slavnostni govornik bo Jože Pir-jevec. Sodelovali bodo pihalni orkester Kras, mešani pevski zbor Hrast, kulturno društvo Kremenjak. Pogrebi JUTRI NA VRHU: 14.00, Ladi Devetak (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Tullio Cecco-nelli iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. JUTRI V KRAJU SAN PIER: 11.00, Pasqualina Sies vd. Tech (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 14.4.2012 14.4.2013 Berto Jarc (Tonkič) Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Le daleč, daleč je! Berta, Valentina, Veronika, Gregor in Matej Ob prerani izgubi dragega LADIJA DEVETAKA izreka družini iskreno sožalje KD Danica Ob boleči izgubi dragega brata izrekajo Rosanni in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke 14 Nedelja, 14. aprila 2013 EKSKLUZIVNO / Da je moj stric Stanko Babič, mamin brat, bil med drugo svetovno vojno v nacisticnem taborišču Buchenwald, sem vedela iz pripovedovanja domačih, da pa je svoje doživetje opisal in ga celo na lističih prinesel domov, nisem vedela. Šele pred nedavnim, po smrti Stankove hčerke, sestrične Mi le, sem zvedela za ta dnevnik. Sorodnikom sem predlagala da bi ga rada videla in po možnosti prepisala. Ni bilo lahko. Dnevnik je sicer dobro shranjen, a ne dobro ohranjen. Ko sem ga prebirala, sem odkrila, da ni shranjen po kronološkem vrstnem redu in sem morala večkrat prebirati določene listke, da sem ugotovila, kam spadajo Dnevnik je zapisan na priložnostnih listih, ki jih je stric Stanko staknil v taborišču: včasih so to listi iz zvezka, razni taboriščni obrazci, stara taboriščna pisma, ki so imela še ne kaj nepopisanega prostora. Tako sem na hrbtni strani nekega lista odkrila pismo z dne 4.3.1937, ko Siemensova bolniška blagajna sprašuje Državno bolnišnico v Weimarju, kjer je bil zaradi zloma gležnja na zdravljenju g. Otto Lieber, siemen-sov delavec, kdo bo nositelj stroškov. Na neki drugi strani je seznam teže nemskih političnih jetnikov. Po teži sodeč so tehtali ob vstopu v taborišče okrog 70 kg. Nekateri listi so popisani s črnilom, kar je lahko berlji- Stanko Babič vo, le če ni papir obrabrabljen, drugi pa so zapisani s svinč nikom. Nekateri prehodi so tako zbledeli, da sem jih komaj razčlenila in sem lahko iskala odsev pisave samo na sončni svetlobi. Nekateri listi tudi manjkajo, tako da so nekje stavki nedokončani. V glavnem sem prepisala vse in sicer v originalu, z vsemi napakami. Le tri ali štiri besede so bile poponoma nečitljive. A to ne zmanjšuje pomena zapisanega. Dnevnik obsega 15 tipkanih strani. 11. aprila je potekla obletnica, ko so jetniki leta 1945 z oboroženim uporom zavzeli in osvobodili taborišče v Buchenwaldu. V svojem dnevniku Stanko večkrat zapiše, da so imeli zvečer »s.«, to najbrž pomeni sestanek. Ni pa zapisal, o čem so se pogovarjali. Verjetno so se pripravljali na oborožen upor. Iz tovarne orožja so jetniki skrivaj odnašali dele orožja, ga skrivaj sestavljali in skrivali po taborišču. Ob vsaki kraji so tvegali življenje. V ozadju pa je delovala skupina jetniških strategov. Upor ni bil improviziran, temveč skrbno načrtovan. Preko tega dnevnika imamo priliko, da izvemo iz »prve roke«, kako je potekala osvoboditev. Stankota so Nemci aretirali 7/1/1944 zvečer na njegovem domu na Pončani. Odpeljali so ga na sedež Gestapa, kjer so ga zasliševali, nato so ga zaprli v Koroneo. Najprej je bil v samici, po naslednjem zasliševanju pa v celici skupaj z drugimi sotrpini. »Zdaj sem bil v družbi, bili smo v 7 v celici, par iz Komna, par iz Monfalkona in bil sem sprejet precej prijazno, oni so naredili že 22 mesecev ječe zaradi političnega delovanja........« smo bili vsi neprijetno dirnjeni.......« Takoj so se zanje zavzeli jugoslovanski taboriščniki, ki so bili izredno organizirani in so upravljali nekatere strateške oddelke v notranjosti taborišča. Ob nastanku so nacistična taborišča upravljali najhujši za-porniki-kriminalci, ki so se kruto znašali nadjetniki. Postopoma pa je političnim jetnikom uspelo, da so od nacističnega vodstva dosegli, da je dodelila njim notranjo upravo taborišča. Med političnimi jetniki je bilo mnogo izredno inteligentnih in sposobnih ljudi, da so se kljub različnim narodnostim medsebojno povezali in kolikor toliko znosno vodili taborišče. Nemci namreč niso imeli dovolj ljudi na razpolago, da bi jih zaposlovali po taboriščih, saj so se morali bojevati na dveh frontah. »Kot izgubljene ovce so nas odpeljali v mali lager, namreč v karanteno. V karanteni pred bloki so sedeli Francozi, Rusi in druge narodnosti. Seveda je bilo to za nas nekaj čudovitega, kar smo videli. Slišal si različne jezike, bilo je kakor v Babiloniji, peljali so nas Nogometna ekipa (Ponziana?) zbrana na igrišču na Pončani; tretji z leve stoji Stanko Babič, v drugi vrsti na sredini Bruno Trampuž, prvi z desne spodaj sedi Ferdo Bidovec »Čez 20 dni so me poslali v Nemčijo. Na postajo me je prišla pozdravit Štefanija ter mi prinesla nekaj jedi. Z menoj so bili Pilat, Klamert, Kozmina, Bogatec, Strgar in nekaj drugih Križanov in Prosečanov. Ob 8 uri smo odpotovali, vozili smo se v živilskih vagonih. Do italijanske meje so nas spremljali pozdravi ljudstva, na postajah so nam dajali tudi vina in jedi. Rudi Uršič je zbežal po poti, nas pa so tirali naprej .........tako smo vozili do Weimerja 3 dni in 3 noči....« Po treh dneh vožnje so prispeli na cilj: KL. Buchenwald. »Po progi, ki je vodila v Buchenwald smo videli ljudi, ki so delali na progi. Bili so v civilni obleki in v progasti, mi smo mislili, da so to čisto navadni zločinci ter smo imeli zelo slab vtis, namreč smo bili še vedno tako naivni, da smo mislili, da gremo na delo, sicer v lager, a nismo niti od daleč znali, kaki so nemški lagerji. No, pridemo v Buchenwald, ki se nahaja na vrhu malega griča, skozi velika vrata smo prišli v velik prostor nekako dvorišče, prav nasproti smo imeli Bloke. Ko smo vse to opazili ograjeno z električno žico in zastražen na tisti način, na 58 Block odkazali so nam prostor, kjer bomo spali. Bile so to nekake jasli iz desk zbite v 3 nadstropja, kjer smo ležali kot ribe v sodu bolh pa je bilo, da je vse skakalo...... « Ob prihodu transporta je vsak narod poskrbel, kolikor je bilo mogoče, za svoje jetnike. Po opravljeni karanteni, dizinfekciji, britju glave in dodelitvi črtaste taboriščne uniforme, so strica Stankota prevzeli jugoslovanski zaporniki. Kmalu so mu priskrbeli civilno obleko in delo v notranjosti taborišča, kar je bil skoraj predpogoj, da je jetnik v Buchenwaldu preživel. Dodelili so mu mesto higijenika. Skrbel je za red in čistočo. Večina političnih jetnikov je delala izven taborišča na prostem, v kamnolomih, postavljala barake za nove »goste«, ki jih je bilo vedno več, gradili so ceste in železnice za nemško vojsko, delali v tovarnah orožja. Ob pičli hrani in nečloveškem delu je bila smrtnost zelo visoka. Boris Pahor v svojih delih ugotavlja, da je v nacističnih delovnih taboriščih umrlo skoraj toliko političnih jetnikov, kot je bilo žrtev holokavsta v uničevalnih taboriščih. Nemška težka industrija pa je kljub sabotažam, ki je marsikaterega zapornika stala življenje, cve- DNEVNIK STANKA BABIČA 11. april 1945: osvoboditev Buchenwalda Helena Trampuž tela z njihovim delom. Vse večje tovarne so zaposlovale taboriščnike in za vsakega plačevale državi od 5 do 7 mark na dan. Tudi v Buchenwaldu je bila ob taborišču velika tovarna orožja. V taborišču je Stanko naletel še na druge znance in prijatelje iz Trsta, na Borisa Kovačiča, Orla, Stankota Pertota, Mezgeca, Medveda, Maksa. Vsak dan so transporti prihajali in odhajali. Meseci so minevali in Stanko je popolnoma izgubil stik z domom. Doma je pustil ženo Štefanijo s tremi nedoraslimi otroki. Po njegovem odhodu je morala Štefanija prevzeti mesnico, da so se lahko preživljali. Nič ni še kazalo, da bo vojne konec. Konec avgusta 1944 so v Buchenwaldu doživeli zavezniški bombni napad. »28/8 24. t.m. sem prestal prvo bombardiranje v Buchenwaldu. Pa je bilo precej strašno. Bilo je okoli 12 šel sem v karanteno obiskat prijatelje iz Trsta. Bil sem komaj četrt ure, ko so začele piskati sirene. Šel sem spet v veliki lager ter v moj block, vrgel sem se na postelj ter hotel zaspati, tedaj pa je začelo pokat, vstal sem ter šel na okno. Videl sem tri formacije bombnikov, ki so sepri-bliževali lagerju, nato je začelo padati, vse se je treslo kakih 10 minut. Vrgli smo se na tla ter čakali, kdaj bo končalo. Bil pa sem popolnoma miren, ker sem bil gotov, da ne bodo bombardirali lagerja. Res ga niso. Palo pa je nekaj zažigalnih bomb na skladišče lesa in na bližnjo kopalnico, ki se nahajajo v lagerju in so popolnoma zgoreli. Ker pa je bila v bližini kuhinja in pa skladišče živil, smo šli takoj reševat in rešili smo skoraj vse, le kopalnica, skladisče lesa in statiatični urad so zgoreli. Bil pa sem tako izmučen, da sem zvečer stal prav slabo. Drugi dan so prišla prva točna poročila o posledicah bombardiranja: tovarna orožja, električna tovarna za radjo, vodovod je popolnoma izginilo. Ko smo šli na ostanke postaje po kruh, smo imeli strašen pogled na roke, noge, glave. Trupla so ležala povsod, tako da si se moral izogibat, da nisi hodil po njih.« Kljub temu, da zavezniki niso ciljali taborišča, ampak tovarno orožja, je bilo medjetniki 320 mrtvih in 600 ranjenih. »11/9 včeraj sem prvič po treh mesecih imel novice iz doma, namreč z zadnjim transportom je prišel tudi brat Uršiča, pred 15 dnevi je videl Štefanijo v mesnici. Rekel je, da je zdrava in korajžna, to me je zelo razveselilo, ker tako imam eno skrb manj. Včeraj sem bil v karanteni dvakrat, nabili so enega Rečana in so ga precej zdelali ...... « Pošta iz Trsta je prihajala neredno in Stanko je bil vesel vsake novice, ki so mu jo prinesli znanci z novimi transporti. »28/9 prišel je spet novi transport iz Trsta. V njem je precej poznanih Hrovat, Magajna, Jankovič, Hrovata so ga precej zdelali, Magajna pa mi je zagotovil, da doma pri Jančarjevih je vse v redu.......Zjutraj sem bil pri Stankotu na 62. Prišel je transport Ži- Na igrišču na Pončani. Stojijo v zadnji vrsti: 6. Stanko E / EKSKLUZIVNO 15 dov, 4 ležijo mrtvi na bloku, drugi čakajo na njih usodo. Jugoslovanski transporti po so vsaki dan, posebno po bomardiranju, ker ni več niti ene tovarne. Šlo jih bo najbrž kakih 20 tisoč v transport.........stari Susič je že vdobilpismo iz Trsta, zato upam, da ga vdobim tu- iabič, 7. Ferdo Bidovec, 8. Bruno Trampuž Končno je nastopila težko pričakovana pomlad in v zraku je zavel nov veter. Zadišalo je po koncu vojne .....»Splošno mnenje je, da smo pri kraju z vojno, kak bo po konec, ni mogoče si predstavljati. Upajmo, da bo srečen ter da se vrnemo domov, če ne pa bomo končali, kakor so končali miljoni drugih......« 11/41945 VBuchenwaldu preživljamo zadnje dneve. Začelo se je pred tremi dnevi. Zjutraj so nas pozvali zgodaj ter nam dali juho, to je pomenilo, da se začenja evakuacija. Bili smo pripravljeni in po radiju so nas zvali za 12 uro vse no apelplatz. Nismo šli. Ob 1 se je začel lov po lagerju, pričeli so loviti. Ljudje so bežali na vse strani in začela se je prava gonja. Bilo je precej postreljenih, a izpraznili so samo mali lager42.44. In pa nekaj lesenih blokov. Tudi mi smo stali pred blokom 2 uri. Meni so tov R odnesli 2 pr in 4 sraj, hlače, mleko, tako do sem izgubil še to malo dobrega mnenja, ki sem ga imel do njih v . * \ ¿j r - «i- V' V k' V- di jaz, Stanko Pertot in Boris Zidarič pa sta vdobila pakete in tudi pisma, seveda iz Gorenjskega, pisma pa iz Ljubljane ...... « Nastopila je buchenwaldska blatna jesen......»preteklo je spet nekaj dni tega večnega bIata. Koliko lajše življenje bi bilo, če bi bilo suho, a vedno gaziš po blatu in če tudi piha veter, ne posuši prav nič, ampak ostane blato in vedno blato in čakati bo treba poletje, da posuši to nesnago .... « Po blatni jeseni je nastopila ostra kontinentalna nemška zima, a Stanko je sam sebe tolažil, da dobro prenaša mraz. »Vilia Božična. 3 do 4 dni odkar je začel pritiskati mraz. Višekje dosegel danes zjutraj, bilo je okoli 20 pod ničlo, ta mraz pa se prenese bolje kot pri nas, ker je namreč tih mraz, jaz se vseeno vsako jutro okopam do pasu ter ne čutim tistega mraza kot doma, čeprav je voda ledeno mrzla, doma po je bila topIa, tudi oblečen sem na polovico, kakor doma .......... « Stanko je imel pri svojem delu možnost, opazovati obnašanje posameznih narodov. Zelo kritičen je bil do Čehov in njihovega obnašanja. Najboljši so se mu zdeli Jugoslovani in Španci. »Tu v Buchenwaldu smo mi Jugoslovani na najboljši klasifikaciji kar se tiče discipline, reda, pridnosti in poštenosti. Za nami pridejo Spanjoli. Zadnje tedne je prišlo mnogo transportov, v malem lagerju je vse poIno in dogajajo se take reči, da če pridem domov in bom to pripovedoval, mi ne bo nikdo verjel, ker je res nekaj neverjetnega, za mali kos kruha ti zakoljejo človeka kot miš 11/41945 Ob 4 uri je končalo naše ujetništvo v Nemčiji, čakali smo 3 dni, vsaki dan smo bili pripravljeni na transport, a sabotiralo se je na vse mogoče načine, samo da nismo odšli. Seveda jih je odšlo okoli 10 tisoč, a to le naj-slabjih. Živčno smo bili vsi bolj ali manj izčrpani, včeraj zjutraj smo slišali precej blizu strelbo, danes smo tudi slišali zelo blizu. Ob 2 uri so po radiu poklicali vse SS v kasarne. Slišala se je tudi palba strojnic, ob 3 uri so nad komando razveseli belo zastavo, mi pa smo zgrabili za orožje, ki smo ga imeli v lagarju ter vzeli lagar v naše roke. Čez kako uro so prišli prvi amerikanski vojaki v lagar. Zdaj sem v malem lagarju na straži, je 7 ura zvečer, tanki neprenehoma gredo naprej. Tukaj sem z Marušičem ter..... 18/4 1945 Buchenwald Po burnih dnevih, ki smo jih preživeli posebno 9 -10 -11 aprila, so prišli dnevi osvobojenja. Za kadit je v zadostni meri, kar se tiče pa jedi nam ostaja, jed je obeljena večino s svinjino in tako masna, do se večkrat ne da jesti, ves oni špeh, ki ga vdobimo, vsaki dan vdobimo po 2 margarini, salama in pa tudi marmelate, kruha vdo-bimo po 70 dek. Prve dni smo se lahko sprehajali po vaseh v bližini. Nekateri so tudi šli v Weimar, Erfurt i.t.d., Le ko smo bili prosti ter hodili po cesti brez kakega spremstva, smo uživali svobodo. Spominjali smo se na presta- ruski tovariši. Na sporedu so bile točke v petju in recitaciji. Bili so izvrstni, pravi mednarodni igralci, na 2 Maja smo imeli vsi partijci svečano večerjo v našem sedežu, Aza je imel kratek govor, nato sem jaz pozdravil navzoče v imenu svobodnega Primorja, ki se prvič priključi Jugoslaviji, nazadnje pa je govoril Rudi ter nam dal navodila o bodočem delovanju. Jazpa mislim, da grem z mojim zdravjem na slabše, najbrž bom šel jutri na okrevališče, ker sem potreben počitka, namreč živci so mi odpovedali, da slabo spim ter imam tudi posledice na pljučih, upam pa, da ne bo hudega. Dobro je to, do sem si nabavil nekaj jajc ter jih vsaki dan pijem po 2. Namreč sva šla jaz in Kutin v Weimar, pa sva šla okoli po vaseh ter nabrala 50 jajc ter 2 litra mleka; sicer pa nam jesti ne manjka ter nam še ostaja in to dobra jed, danes pa smo imeli celo kompot: to je suho grozdje in češplje kuhane, danes sem bil skoro celi dan no revirju, kjer sem popravil radio. Veliko razburjenje vlada med Primorci radi nejasnega položaja v Trstu posebno odkar so prišli v Trst En-gleži, in vsi smo na tem, da bomo branili naš Trst do zadnje kaplje krvi in zato ne vidimo ure, da gremo domov.« S to željo se dnevnik konča. Stanko se je srečno vrnil domov, objel svojo družino in poprijel za delo v mesni- V gostilni pri Jadranu na Trgu sv. Jakoba v Trstu, leta 1941: levo stoji gostilničar Kobol, zadaj stoji Pepi Ban; Sedijo: drugi z leve Stanko Babič, tretji z leve Rudi Jančar, četrti Franc Vrh ne grozote. Na vse one žive mrliče, ki so prihajali iz ES. III. Laura, Dora i. t.d. vem, da če bom doma opisoval vse to, kar sem videl v Buchenwaldu, ne bom mogel opisati in to kar mi bo mogoče opisati, pa mi ne bodo verjeli. Če pomislim na 7 tisoč mrtvih januarja in 6 tisoč februarja, še jaz mislim, da so bile nekake grde sanje. Vse, kar govori angleški radio o Buchewaldu, je le malenkost. V resnici po je zelo hujše in kar se je tukaj zgodilo je zapisano v malem obsegu in to ni nikaka propaganda, ker ljudje iz vseh krajev stalno obiskujejo lager ter gledajo na dokaze, ki so še ostali, to je krematorij, mrliče v njem, mali lager, barake i.t.d. Prišlo je tudi precej Jugoslovanov, ki so delali kot prosti delavci v Nemčiji ....... Po osvoboditvi so se taboriščniki začeli organizirati za odhod domov. Prvi so odšli Francozi. Medtem so slavnostno praznovali prvomajske praznike. »4/5 Vse te dni imamo praznične dneve vsak večer razsvetljava posebno na Ruskih blokih na večer 1 Mojo smš šli no predstavo, ki so jo imeli v veliki dvorani SS. ci, kjer je delal, dokler mu je dopuščalo zdravje. Po vojni se s politiko ni več ukvarjal. Razočaran je bil nad tem, kako so se razvijale tržaške povojne politične razmere. Nekako je čutil, kot mnogi drugi taboriščniki, da njihove taboriščne izkušnje v povojnem Trstu niso bile dovolj upoštevane. Mesnica na koncu ulice Coroneo, kjer je nad vhodom v polkrogu z zelenimi črkami pisalo »Premia-ta macelleria Balbi«, je postala družinsko podjetje: Stanko in sin Milan sta za pultom stregla strankam, žena Štefanija pa je bila pri blagajni. Kljub temu da je Milan po vojni v Ljubljani študiral na visoki šoli za telesno vzgojo, ni nikoli opravljal svojega poklica, ker je bila očetova želja, da bi po njem prevzel mesnico. Ko je stric Stanko leta 1983 v 77 letu starosti umrl, je Milan vodil mesnico do svoje upokojitve konec devetdesetih let, ko je mesnico zaprl, kajti njegova sinova Andrej in Damjan sta ubrala drugo poklicno pot. Informacijski viri: Zbornik Buchenwald - založba borec Ljubljana. Wibke Bruhns: Meines Vaters Land Erica Fischer: Aimee & Jaguar « 16 Nedelja, 14. aprila 2013 TEDENSKI POUDAREK / DOLGOLETNA PREDSEDNICA SKUPINE 85 Patrizia Vascotto, napol Istranka, nesojena Slovenka Breda Pahor Končno. Dogovarjanje za intervju je bilo namreč dolgotrajno. Z zapleti. Brez krivd. Iz objektivnih razlogov. Patrizia Vascotto, ki je do nedavnega predsedovala Skupini 85, je z navdušenjem sprejela predlog za daljši pogovor. Problem je bil najti dovolj časa. Profesorica italijanskega jezika na višjih srednjih šolah s številnimi interesi in zadolžitvami je namreč zelo zasedena. To je tudi navedla kot poglaviten razlog, da je odložila glavno breme vodenja Skupine 85. Predsedovala ji je od leta 1994 in z leti sta Patrizia Vascot-to in Skupina 85 postali skoraj sopomenki. To ni prav, je trdno prepričana prizadeta. Sedaj že bivša predsednica, ki pa ostaja članica ožjega vodstva. Ni prav ne za posameznika, ker se v času izčrpa oziroma iz sebe posrka vse izvirne zamisli, ne za skupino, ki jo tako dolgo predsedovanje ostro zaznamuje. Zamenjava je bila torej nujna in koristna za obe strani. Bo Pa-trizia Vascotto sedaj svobodneje zadihala? Glede na dolgotrajnost pogovorov za srečanje še ni napočil čas. Med drugim je z letošnjim šolskim letom zamenjala šolo, z umetnostnega liceja je prešla na geome-trski zavod Maxa Fabianija. In ta nov poklicni izziv jo je - vsaj v prvih mesecih -dodatno obremenil. Potem je tu še ljubljanska univerza z lektoratom za italijanski jezik. Vendar pa ni kriva italijanščina oziroma njeno poučevanje. Kriva je grščina. Sodobna. Med številne jezikovne ljubezni Patrizie Vascotto sodi tudi grščina. Iz nekdaj mogočne grške kulture je zahodna civilizacija veliko pomembnega podedovala. Tako pravi profesorica sodobnih jezikov, ki se je tudi tega dobro naučila. In ga goji. Tako hodi na literarno-jezikovne tečaje v Grčijo. Potem so bili še zapleti. Kje bi se vi srečali z osebo, ki si prizadeva za razkritje in ovrednotenje tržaške kulture in mestnih znamenitosti? V zgodovinski kavarni. Teh pa je vedno manj. Najverodostoj-nejša predstavnica, kavarna San Marco, je bila nepredvideno zaprta. Druga, Tom-maseo, pa je bila, glede na dan, nepredvideno živahna. Tradicionalno skromen ponedeljek je prekipeval od najrazličnejšega dogajanja. Velikokrat je povsem preglasilo pogovor. Ta pa se je le začel. In začel se je z jezikom. Pravzaprav z dilemo: v katerem jeziku naj se pogovarjava. Patrizia Vas-cotto zna slovensko. To je med Slovenci njena najboljša vizitka. Pa vendar obvlada italijanščino veliko bolje. In zato je «50-od-stotna Istranka, nesojena Slovenka» - kot je o sebi sama zapisala - izbrala materinščino. Slovenščina pa je bila iztočnica pogovora. Radovednost. Gnala me je radovednost. Bila sem mlada in sem si zastavljala vrsto vprašanj, na katera nisem našla odgovorov. Takrat je bila slovenščina oziroma celoten slovanski svet za mojim obzorjem. Znala sem angleško, nemško in francosko, nisem pa poznala jezika svojih sosedov. Radovednost je prerasla v nujnost, da skušam prodreti v slovenski svet, ki je del tržaškega, se pravi mojega. Ko sem se preselila na Opčine in je sobiva-nje s Slovenci postalo vsakdanje, je moje približevanje slovenščini postalo konkretnejše. Začelo se je s književnostjo, takrat sem odkrila vrsto izjemnih avtorjev, prvo veliko odkritje je bil Kosovel. Moji prvi koraki v slovenščino pa so mi tudi od- prli vrata v novo, nesluteno realnost: od daleč sem doživljala to »slovansko« skupnost kot monolitsko, granitno, z enim samim nespremenljivim obličjem, skratka v stilu stereotipa »slavo-comunista«. Potem pa se mi je odprl nov svet, prikazala se mi je raznolika skupnost, tako socialno kot politično in kulturno. Vedela sem, da je veliko Slovencev vključenih v Komunistično partijo, spoznala sem, da obstaja tudi katoliška stran s stranko, Slovensko skupnostjo. Jezikovni tečaji, predvsem pa štipendije za študij v Ljubljani so prinesli novo znanje in nova odkritja. Jezikovna in literarna. Vključitev v organizirano delovanje Slovencev na Opčinah, začela sem npr. peti v zboru društva Tabor, pa je pomenilo pravi premik. Miselni. Na ravni osebnih izkušenj. Doumela sem pomen kulture za Slovence in primerjava z Italijani je bila samoumevna. In porazna, za italijansko, mojo stran. Spoznanje, da nek narod proslavlja dan kulture, je bilo skoraj šokantno. Tudi jaz sem pela Prešernu v čast, postajala sem Slovenka. Vzeli so me za svojo. Še več, od mene so nekako zahtevali nekakšno lojalnost. Do slovenščine. Do slovenstva. Bilo je razumljivo, tedaj, v drugi polovici '70, je bilo nedoumljivo, da bi nekdo govoril slovensko in ne bil Slovenec. Od radovednosti sem prešla v ... asimilacijo. Pa sem rekla, da rada delim, da sodelujem, ampak . Konec koncev imam istrske korenine. Potem je prišla Skupina 85. Več let kasneje. Ze na začetku me je »zasnubil« Stelio Spadaro, ki je rekel, »nekaj lepega skušamo narediti, saj boš zraven«. Pa sem rekla, seveda. Niti dobro nisem vedela, za kaj gre. Minilo je še nekaj let, ko me je tedanji predsednik Skupine 85 Roberto Dedenaro vprašal, če bi prevzela njegovo mesto. Pa sem spet rekla da. In tako se je začelo. Še slutila nisem, da bo toliko trajalo. Da se bo iz tega razvila nekakšna simbioza med mano in Skupino. Kakšno vlogo je imelo italijansko-slovensko društvotakrat in kakšno ima danes? V prvi fazi mojega predsedovanja je bilo društvo še vedno v primarnem obdobju promocije slovenske kulture italijanskemu svetu. To se je udejanjalo z raznimi srečanji, predstavitvami slovenskih avtorjev v italijanskem prevodu in podobnim. V ospredju je bila torej literatura, morda celo preveč, če to ocenjujem danes. V to nas je sililo tudi dejstvo, da je bilo vse več prevodov. Morda smo v mestu vzbudili zanimanje za do tedaj nepoznane avtorje in dela, vendar pa mesta, ki ni znalo in še ne zna pogledati preko starih zamer, nismo dovolj predramili. Trst se ni zdramil niti ob vstopu Slovenije v EU, kar smo sicer vsi skupaj radostno pozdravili, vendar na kulturni ravni ni bilo izdelanih skupnih projektov. In še jih ni. Bojim se, da se bo scenarij letos, ko bo v EU vstopila Hrvaška, ponovil: slavja se bodo zvrstila, skupnih načrtov pa ne bo. Zamenjal se bo eden glavnih akterjev, leta 2004je bila slovenska manjšina v Italiji, tokrat so to Istrani. Če se povrneva h pomembnejšim pobudam Skupine 85, izvedenim in tistim, ki so ostali neizpolnjene želje. Med najpomembnejše nedvomno sodi vzpostavljanje vezi z drugimi, kar je v drugi fazi mojega predsedovanja dobilo mednarodne razsežnosti. Tako smo npr. zelo tvorno pristopili k Forumu Tomizza, ki je zaživel na Hrvaškem leto po pisateljevi smrti in ga pri nas nadgradili. Potem smo se povezali s slovenskim vsakoletnim literarnim srečanjem Vilenica in postali nekakšen tržaški referent. In tudi tega smo pri nas obogatili. Najbolj ambiciozen projekt, ki smo ga zasnovali, ko je Evropska unija prerasla v članstvo 12, pa smo le polovično izvedli. V Trstu smo želeli predstaviti sodobne literarne ustvarjalce vsake posamične članice, pa se ni izšlo. Ne finančno ne organizacijsko. V skupini deluje veliko motiviranih ljudi, ki pa sodelujejo tudi v drugih organizacijah ali pri posamičnih pobudah. Predvsem pa društvo nima organizacijske strukture, ki bi jo terjali zahtevnejši projekti. Vsekakor pa je Skupina naredila veliko zanimivega in pomembnega: ob že omenjenih tudi promocijo mladih litera-tov v sodelovanju z generalnim tajništvom SEP v Trstu in v okviru Vilenice, glede Tomizze pa bi omenila vsaj še itinerarije, ki smo jih popisali v dvojezični (italijan-sko-slovenski) publikaciji in ki bo morda naslednje leto ob 15-letnici pisateljeve smrti izšla še v angleščini. Tega si želi pisateljeva vdova. Za Tomizzeve itinerari-je po Trstu Skupine 85 pa se zanima tudi tržaška občina, ki jih namerava vključiti v ponudbo ob skorajšnjem vstopu Hrvaške v EU. Tudi v vidu turistične promocije Trsta, za katero »poklicani« premalo skrbijo. In ker smo pri literarnih poteh, speljanih po Trstu, v katerem se uradno še vedno pretežno slavi le trojico S(ve-vo)-S(saba)-J(oyce), velja poudariti, da smo podobno namenili Ivu Andricu, in sicer ob 120-letnici pisateljevega rojstva in 50-letnici podelitve Nobelove nagrade. O tržaški (že nekdanji) multikulturnosti se rado govori, vendar se ne omenja oziroma ne vrednoti dovolj predstavnikov posameznih skupnosti. Prav tako se Trst ne sooča s svojo novo multikulturnostjo, ki je povsem drugačna od »zgodovinske«: novi priseljenci, Kitajci, Afričani, muslimani iz raznih držav, so ustvarili novo realnost, ki ostaja zabrisana. Patrizia je torej veliko dala Skupini, kaj pa je Skupina dala Patrizii? Veliko. Delovanje v njej me je obogatilo. S poklicnega in človeškega vidika. Še bolj sem se lahko poglobila v odkrivanje raznolikega tržaškega sveta in posameznih sestavnih elementov. Glede slovenskega sem imela odlične vodnike: Marko Kravos, moj prvi podpredsednik, je z mano dosledno govoril slovensko in me stalno popravljal, prav tako Ivan Verč, potem so še drugi zvesti sodelavci, ki so z leti postali prijatelji, kot npr. Boris Kuret. Z njihovo in pomočjo drugih članov sem spoznavala tržaško zgodovino in realnost z drugega vidika. Povsem novo poglavje se mi je tudi odprlo, ko smo leta 2009 organizirali potovanje po Trubarjevih sledeh. Pomen protestantizma z vidika slovenske kulture, jezika in zgodovine in splošneje Vzhodne Evrope mi je bil prej popolnoma neznan. Verjetno se bom z mednarodnimi pobudami, npr. tistimi vezanimi na Forum Tomizza ali Vilenico, še ukvarjala. Tako sva se vsaj pogovarjala z novim predsednikom Marinom Vocci-jem, ki mora skupini dati nove vsebine, vendar pa zaupam v njegovo izkušenost. V dolgem, skoraj 20-letnem obdobju sem nabrala veliko izkušenj in novega znanja. To s pridom in mislim v občo korist uporabljam tudi v šoli. Mladim tako skušam približati »druge«, njihove tržaške sosede. Veliko pa sem se naučila tudi glede prirejanja različnih kulturnih dogodkov. Razširila sem krog poznanstev. Pridobila sem nov, dodaten »poklicni profil«. Mislim, da bi ga lahko marsikje izkoristila. Ko bi koga zanimalo. Kaj bo zdaj počela Patrizia, ko bo imela več časa? Morda bo pisala. Knjigo, ne vem še točno kakšno in o čem. Morda o istrski multikulturnosti, o mul-tikulturnosti moje družine. Mrzličnemu odkrivanju slovenske kulture navkljub, sem Italijanka, Istranka po očetovi strani. Mogoče je čas, da se posvetim svojim koreninam. In te so (deloma) v Istri. In se poglobim v pisanje. Kot Italijanka, ki je na pol Istranka in nesojena Slovenka, kot Pa-trizia predstavlja Patrizio. / MANJŠINE Nedelja, 14. aprila 2013 17 Ob sodni obravnavi proti novinarjem dveh turških tednikov Obisk pri turški manjšini v Grčiji, državi, ki še vedno temelji na nacionalizmu (3) Bojan Brezigar Desno vaja turških plesov v mladinskem centru Pod naslovom mošeja v vasi Megalo Dereio Desno v sredini redka dvojezična napisa v Komotiniju Spodaj Ženske v vasi Megalo Dereio nosijo tradicionalne turške obleke; desno navidezna dvojezičnost, dejansko pa gre samo za transkripcijo iz cirilice Zjutraj je posijalo sonce in Komotini je videti nekoliko prijaznejši kraj, čeprav železobeton štirinadstropnih blokov, ki je tipična gradnja tega mesta, zrasla sredi druge polovice prejšnjega stoletja, ne daje posebno zanimivega videza. Sprehodimo se po mestu, ogledamo si mošejo, ki ne daje videza posebne umetniške vrednosti, spotoma vidimo nekaj dvojezičnih tabel, v glavnem gre za odvetnike, Turke, ki imajo pisarne v turški četrti, in obiščemo mladinski center, nič kaj dopadljivo poslopje v mestnem središču, kjer skupina deklet vadi turške plese. Sobota je, šole so zaprte in čas je za razne kulturne dejavnosti. Čas pa je tudi za pogovore in še nekaj obiskov, med drugim za obisk centra Pekem, nekakšnega arhiva in knjižnice turške manjšine v Grčiji. Tu srečam starega znanca, novinarja Cemila Kab-zo, ki dejansko vodi tudi ta center. Njihov cilj je zbrati na enem mestu vse, kar je bilo objavljeno o turški manjšini. Hranijo približno 5.500 knjig in tudi 500 disertacij o tej manjšini z raznih univerz, pa 6.000 map raznih dokumentov o manjšini. V arhivu imajo tudi vse lokalne časopise v turškem jeziku, najstarejšega iz leta 1913, sicer pa upravljajo tudi tri otroške vrtce, ker v grških vrtcih turščina ni dovoljena. Za vse skrbijo trije zaposleni, finančno pa organizacija sloni izključno na prostovoljnih prispevkih. Seveda, kar nekaj denarja prihaja očitno iz Turčije, čeprav tega nihče ne bo priznal, je pa tudi res, da je med člani organizacije Pekem veliko takih, ki jih je prispevalo po 500 evrov. Vsaj začetni kapital je prišel iz Komotinija. Na odnos Grčije do turške manjšine kaže tudi dogodek, ki se je pripetil 21. marca letos na grško-turškem mejnem prehodu Kipi. Tu je treba povedati, da že dolga leta deluje v Evropi, s sedežem v Nemčiji, Zveza Turkov Zahodne Trakije ABTTF. Sestavljajo jo pretežno turški izseljenci v Grčiji, glav- nina članov živi v Nemčiji, nekaj pa jih je tudi v drugih evropskih državah. ABTTF je članica zveze manjšin v Evropi FUEN; predsednika obeh organizacij, Halit Habipoglu in Hans Heinrich Hansen sta se udeležila tega dvodnevnega obiska, ki bi mu lahko rekli predvsem solidarnostna misija. Tik pred našim prihodom so grški mejni organi na prehodu Kipi zavrnili odgovorno za mednarodne odnose v organizaciji ABTTF Melek Kirmaci Arik. Ta gospa je prihajala v Komotini, kjer naj bi se z nami udeležila solidarnostne manifestacije v podporo novinarjema tednikov Gundem in Millet, ki ju je tožila grška učiteljica in sta bila na prvostopenjski obravnavi obsojena na visoke denarne kazni. Kirmaci Arikova je potovala z avtobusom iz Istanbula v Komo-tini, ko pa je grškim mejnim organom izročila svoj turški potni list, ji niso dovolili vstopa v Grčijo, ker je bil kot kraj rojstva naveden Iskece, medtem ko so Grki to mesto preimenovali v Xanthi. Zato so gospo odslovili in morala se je vrniti nazaj v Istanbul. Prav nič ni zaleglo pojasnilo, da je bila z istim potnim listom v Grčiji že 13. februarja letos, ko je s predstavniki mladinske organizacije Turkov Zahodne Trakije obiskala Komotini in je takrat prav na istem mejnem prehodu prečkala turško-grško mejo; na ta ugovor so ji grški mejni organi dejali, da morda takrat policist ni opazil, da je kraj rojstva naveden z imenom Iskece in ne z imenom Xanthi. Sicer pa je ta predstavnica prišlo v Grčijo tudi lansko leto, ko se je v februarju udeležila kongresa ženske organizacije Turkov Zahodne Trakije, seveda z istim potnim listom, in tudi takrat ni bilo nobenega ugovora. Očitno so bili tokrat pozornejši. In očitno opozorilo predstavnikov turške manjšine, da so nam ves čas obiska sledili pripadniki grške tajne službe, ni bilo izmišljeno. To me tudi ni posebno čudilo, saj sem pred leti zaznal enako ravnanje, ko sem obiskal makedonsko manjšino severno od Soluna. Vendar je od tistih dogodkov minilo že deset let in mislil sem, da se je v tem času tudi Grčija vsaj nekoliko spremenila; pa sem se očitno motil. Predsednik ABTTF Halit Habipo-glu pa nam je mirno pojasnil, da ga vse to ne čudi. Dejal je, da gre za zelo žalo- sten dogodek, vsekakor pa ni dajal vtisa, da bi ga zadeva presenečala. Očitno je v Grčiji to normalno, skoraj vsakdanja praksa, da pač policija po svoje tolmači zakonodajo in proti temu ni pri-ziva. Nenazadnje velja opozoriti, da so pripadniki turške manjšine zmagali v že nekaj tožbah pred evropskim sodiščem za človekove pravice, pa jih Grčija kljub temu ni udejanila, in da enako ravna Grčija tudi z makedonsko manjšino. In potem najzanimivejši, pa tudi najbolj šokanten del obiska. Ura vožnje po gorskih cestah, polnih lukenj, do vasice blizu tromeje, meje z Bolgarijo in Turčijo. Megalo Derio je majhna vas, morda 3.000 prebivalcev. Vsi so Turki, razen treh grških priseljenih družin. Presenečen sem, ko vidim dvojezično tablo pred vhodom v vas. Pa turški sopotniki takoj poskrbijo za hladno prho. To ni dvojezični napis, to je transkripcija grškega imena v latinico; izvirno turško ime te vasi je Buyuk Derbent. »Turšči-na v javnosti ni dovoljena,« mi pikro pojasnijo. Kratek sprehod po vasi ne pušča dvomov. Tipična muslimanska oblačila žensk, tudi deklic, to potrjujejo . Lepa mošeja sredi vasi prav tako. Res, tudi pravoslavna cerkev je v vasi, ampak obiskujejo jo samo tri družine, mošeja pa je za vas premajhna. V to vas je pred nekaj leti prišla nova učiteljica. Hara Nikopoulou ni bila samo učiteljica, bila je tudi hčerka predsednika grškega vrhovnega sodišča. Sama je prosila za službo v tej vasi, kot nekakšna pravoslavna misijonarka v islamski vasi. Tu prisostvujemo zboru domačinov. Šokantno srečanje, ki med drugim razkriva strah pred oblastmi, pa tudi vztrajanje pri uveljavljanju lastne identitete. Učiteljica Hara ni skoparila s prijemi. V pogovoru izvemo za nekaj cvetk. Na primer, kako je otroke učila o grško turški vojni iz leta 1821, grškemu uporu proti turškim oblastnikom. Učencem, ki so trdili, da so Turki, je vtepla v glavo, da so Grki, ker živijo v Grčiji, pre-oblekla jih je v grške narodne noše in uprizorila upor proti Turkom, ki jih je označila za barbare: šok za otroke, še večji šok za starše. S tem se je hvalila v intervjuju za neki atenski časnik, kar je zadevi dodalo še širši politični prizvok. Taka dogajanja so se vrstila in ko jo je ravnateljica opozorila, naj ne pretirava s svojo gorečnostjo, se je Hara obrnila neposredno na ministrico, ki pa je zadevo nekako pomašila. Hara je s svojo dejavnostjo nadaljevala; med dru- gim se je pritoževala, da se otroci med odmorom med seboj pogovarjajo v tur-ščini. Grški časopisi so ji stalno sledili in jo podpirali, isto velja za večino grških politikov. Dogodek, ki je izbil sodu dno, pa je bila domača naloga, ki jo je učiteljica dala učencem. Učili so se abecedo in vsaki črki dodali neko besedo. To je veljalo tudi za črko th, ki so jo označili z besedo Theos, ki pomeni Boga. Za domačo nalogo je učiteljica otrokom velela, naj narišejo Boga. Znano pa je, da islamska vera ne dovoljuje upodabljanja Alaha. Krajevni Turki so se uprli in dva turška tednika Gundem in Millet sta o dogodku poročala, seveda kritično o tej nacionalistični učiteljici. Hara Nikopoulou se je pritožila, zahtevala je milijon evrov odškodnine. Prvostopenjsko sodišče je obsodilo Gundem na 125.000 evrov odškodnine, Millet pa na 150.000 evrov. To je zelo vi- soka vsota, ki jo zakonodaja predvideva le za žalitve na vsedržavnem tisku; sodišče je tu uporabilo perverzno tolmačenje: pisanje obeh turških tednikov so povzeli nekateri vsedržavni listi in prav nič ni zaleglo opozorilo zagovornikov, da so ti grški dnevniki podprli učiteljico, ne pa islamskih družin. Šibka točka obrambe je bilo pomanjkanje prič. Že prej je namreč sodišče obsodilo zaradi krivega pričevanja snažilko na isti šoli, ker je obtožila učiteljico, da uvaja nacionalistično politiko v šolo. Tako so se starši učencev, ki so svojim otrokom prepovedali, da bi risali boga, prestrašili in niso hoteli pričat na sodišče. Nacionalizem, ustrahovanje, zelo verjetno grožnje in morda kako izsiljevanje, vse do je botrovalo tej prvostopenjski obsodbi. Čez mesec ali dva bo sodišče izreklo razsodbo na pri-zivni razpravi. Skupščina v tej gorski vasici je bila šokantna. Nekakšno srednjeveško vzdušje je moreče lebdelo nad gostilniško sobo, v kateri smo poslušali te pripovedi; besede, izrečene z iskrenostjo, pa tudi z velikim strahom. Res, Grčija je članica Evropske unije, vendar je še zelo daleč od evropskih standardov. Manjšine, Makedonci, Turki, Pomaki, Albanci in Aromuni so načrtno zatirani, asimilacija je kapilarna, od hiše do hiše in veliko poguma morajo imeti ljudje, ki še vztrajajo na okopih. In to se dogaja v državi, ki se hvali, da je zibelka demokracije in evropske kulture, v Evropski uniji, ki ima v temeljni listini zapisano spoštovanje manjšin in v 21. stoletju. (Konec) 18 Nedelja, 14. aprila 2013 OBLETNICA / 120 -letnica rojstva Iga Grudna, rojenega v Na-brežini 18. aprila 1893 (obletnico je proslavilo pred nedavnim kulturno društvo, ki nosi po njem ime v domačem kraju), je tudi priložnost, da se spomnimo pesnikovega srečanja z Abrahamom, predvsem pa okoliščin tega dogodka. Ob okrogli obletnici je bil Igo Gruden že dolgo uveljavljen literat. Do tedaj je izdal štiri pesniške zbirke, veliko pa je objavil tudi v osrednjih literarnih glasilih. Leta 1941 je imel pripravljeno za objavo peto pesniško zbirko, ki pa jo je zaradi t.i. kulturnega molka raje »zamrznil«. Kot pristaš OF je namreč, podobno kot mnogi drugi književniki, sklenil da bo z »molkom« protestiral proti tuji zasedbi Jugoslavije. (Tako je zbirka Pesnikovo srce, ki obsega pesmi iz let 1939-1941, izšla po vojni, l. 1946). Sicer pa se je Gruden tudi sicer, preko drugih oblik odpora, angažiral v ilegalnemu gibanju. To pa je bil razlog, da so ga ob »božični raciji« l. 1942 v Ljubljani (kjer je živel od konca prve svetovne vojne) aretirali in zaprli v t.i. belgijsko vojašnico na današnji Metelkovi. Skupaj z njim se je tedaj znašlo za zapahi več sto antifašistov (po nekaterih podatkih več kot 800). Po slabih treh mesecih so ga oblasti premestile v taborišče Visco pri Pal-manovi, prvo etapo odisejade po italijanskih internacijskih taboriščih. Tu je tudi dočakal Abrahama. Ohranjena pisma, ki jih je pisal partnerki Pepci Zajc, in tudi drugi podatki nam pomagajo osvetliti ta del Grudnovega življenja. Pesnika so, skupaj s skupino drugih zapornikov, odpeljali v furlansko taborišče 14. marca 1943. Zjutraj navsezgodaj - na poti od vojašnice do nekaj sto metrov oddaljene železniške postaje - se je v naglici poslovil od Pepce, ki ga pričakala skupaj z ženami drugih zapornikov potem ko jo je dan prej obvestil o odhodu. To je bilo dramatično slovo, ki ga opisuje v pesmi Odšli iz ječe smo ob uri zgodnji (»...Predrle žene so kordon: padaje / za nami tekle, vlekle nas, kričale,...«). Zapornike so odpeljali v Visco z vlakom. Med vožnjo čez nabrežinski železniški viadukt je Gruden uzrl domači kraj (...«Odprla se je v sonci Nabre-žina: / zvonik, pod njim moj dom - in kot bi trenil, / se zabliščala je morja gladina...«). Jožko Žiberna, ki je do aretacije delal kot pripravnik v Grudnovi odvetniški pisarni in ki je nekaj časa z njim delil internacijsko usodo, je več desetletij kasneje, leta 2000 v reviji Kras, takole opisal ta trenutek: »Ne morem pa pozabiti Iga Grudna in njegovega razpoloženja, ko se je vlak bližal njegovi Nabrežini. Pred tem smo mu napravili podstavek, da je stopil nanj in lahko gledal svoj rojstni kraj skozi okno živinskega vagona. Ganili so nas njegov pogled in solze, ki so mu drsele po licu...«. To je bilo zadnjič v življenju, ko je videl Nabrežino, saj mu oblasti Cone A Svobodnega tržaškega ozemlja po vojni niso izdale dovoljenja za obisk domačih krajev (umrl je 29. novembra 1948). Internirance so odložili na železniški postaji v Palmanovi, nato pa so peš odkorakali, strogo zastraženi, do približno ure oddaljenega Visca. Kot je navedel eden od njih, Franc Derganc, je skupino sestavljalo dobrih 200 ljudi. France Brenk, slavist in poznejši filmski zgodovinar pa v svojem pričevanju navaja bistveno manjše število (70 inter-nirancev). Taborišče Visco so odprli 20. februarja, torej le nekaj tednov pred prihodom Iga Grudna. Po oceni prof. Božidarja Jezernika v monografiji Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno je bilo do 14. marca 1943 v njem približno 1.200 mož in 200 žensk, število pa je nato naglo raslo. Ko je pesnik Igo Gruden srečal Abrahama Ivan Vogrič Jožko Žiberna je zapisal, da »ob našem prihodu je imelo taborišče dva sektorja. Prvega so sestavljali zidani hlevi nekdanje konjušnice. V njih so že bili prvi interniranci, ki so jih bili sestradane in izčrpane pripeljali z Raba. Drugi sektor, namenjen nam, pa so tvorili veliki šotori za 72 mož. Ti šotori so bili (prvotno - op. pisca) namenjeni italijanskemu afriškemu korpusu in so nosili ime 'tenda Roma' (šotor Rim)...« Tudi Gruden jih omenja v pesmi Taborišče: »Pod šotorom dolgim kot v dvorani / dvainsedemdeset nas živi, / in vse težke dni in vse noči vsak domov si in v prostost želi... « Gruden je v isti pesmi zapisal, da »kjer domujemo, prav tu je lani kmet oral«, sicer pa je taborišče opisal tudi v drugih pesmih iz tega obdobja. V pesmi Visko pravi: »Onkraj žic so v vrstah murve v morju trav, / dvorec sredi polj stoji oblastno: / v enem plugu trije pari belih krav / orjejo furlansko zemljo mastno.« S taborišča so lahko opazovali edinstveno naravno kuliso, ki se je dvigovala na koncu furlanske nižine: »V snegu Julijske planine, / Karnijske, še Dolomiti, / niže griči valoviti / in neskončnost te ravnine...«. Odvetnik Žiberna je zapisal, da »hrana je bila slabša kot v Belgijski vojašnici v Ljubljani, bila pa je redna. Posebnega reda v taborišču ni bilo. Bila sta le dva zbora dnevno za preštevanje... « Grudnu so ob prihodu v taborišče zadržali termovko, čutaro in jedilni pribor, pogrešal pa je cigarete. Interniranci so prihajali iz več različnih krajev (»Na harmoniko nekdo igra v baraki: / z Blok morda je, z Iga ali iz Loža?...«), kot je poudaril proučeva-lec zgodovine Visca in tamkajšnjega taborišča, profesor Ferruccio Tassin, pa je bilo v njem interniranih tudi več kot sto oficirjev razpadle jugoslovanske vojske iz južnih delov nekdanje države (Črne gore, Hercegovine, itd.) in drugih krajev. V novem okolju je bil nabrežinski pesnik literarno precej ustvarjalen. Zjutraj je vstajal pred drugimi in se sprehajal po taborišču z notesom v roki. 28. marca je v pismu Pepci zapisal: »Zelo dolgo že nisem toliko pisal, kakor v teh zadnjih mesecih, in počasi se mi zoblikuje in dokončuje že cela knjiga... Vsa ta težka preizkušnja bo pri meni le rodila dobre sadove«. V istem pismu je izrazil trdno vero v prihodnost: »Začeti bo treba vse znova in zidati na zdravih, trdnih temeljih! Jaz se tega novega življenja veselim in čutim v sebi dovolj volje in moči, da ga bom zagrabil s polnimi rokami. Kakor da se prerajam, se mi zdi, in kako lepa je zavest, da mi boš Ti ob strani.« Gruden je več pesmi ustvaril že v belgijski vojašnici, tako kot v Viscu pa jih je pošiljal Pepci. Več pesmi iz furlanskega taborišča je poslal preko Frana Petreta, slavista, ki so ga izpustili iz internacije aprila meseca. Prav z njim se je dotlej največ družil. Glavno zvezo s Pepco pa je vzpostavil preko šoferja Berta, Igovega znanca, ki mu je prinašal Pepčine pakete. Njej pa je preko Berta pošiljal daljša pisma, taka, ki zaradi cenzure verjetno ne bi nikoli dosegla naslovnice. Sicer pa ji je po redni pošti pošiljal tudi dopisnice, ki so navadno imele krajšo vsebino. Pesnik je o Viscu spesnil cikel pesmi, ki jih je sproti dopolnjeval oz. »pilil«, hkrati pa popravljal pesmi iz časa, ko je bil zaprt v belgijski vojašnici. Po vojni jih je objavil v pesniški zbirki V pregnanstvo (1945), pri čemer je zanimivo, da je o naslovu zbirke razmišljal že v Viscu. Delovni naslov, ki ga je omenil v enem od svojih pisem Pepci (V izgnanstvo), se je na koncu le rahlo spremenil. V ciklusu Visko je zbral 17 pesmi. Tri od teh so objavljene pod naslovom Rabske pesmi, napisal pa jih je pod vtisom taboriščnikov, ki so jih v Visco premestili z Raba. Takrat še ni vedel, da bo moral tudi on skozi to taborišče. Vsaki etapi njegove kalvarije po zaporih in taboriščih (ljubljanski zapori, Visco, Chie-sanuova pri Padovi, Rab in zavezniška taborišča v Egiptu) je posvetil en cikel. V zbirki V pregnanstvo ni objavil vseh pesmi, napisanih v Viscu. Med temi je bila pesem V spomin Aleša Sta-novnika, ki jo je postumno analiziral in objavil prof. Boris Paternu. Pesem govori o krščansko-socialističnemu voditelju, ki so ga ustrelili kot talca v Gramozni jami v Ljubljani junija 1942. Sta-novnikova tragična usoda je bila pesniku dobro znana, saj je pred aretacijo, kot odvetnik, branil na sodišču več oseb, osumljenih sodelovanja s partizani. V tej pesmi omenja tudi Stanovnikovega priletnega očeta, ki je bil Grudnov sotrpin v Viscu. V nedeljo, 18. aprila 1943, je pesnik dočakal petdesetletnico. Ob tej priložnosti mu je krog znancev priredil slavje, ki je - sodeč iz dopisnice, naslovljene Pepci prav ta dan - potekala na predvečer rojstnega dneva. Odvetnik Ži-berna se je tega dogodka takole spominjal: »Tisti večer smo mu po policijski uri, ko smo morali biti vsi v šotorih, priredili majhno slovesnost. Vodil jo je in na njej imel nagovor slavist in profesor France Brenk, jaz pa sem recitiral nekaj Grudnovih pesmi oziroma kitic iz njih. Pripravili smo mu tudi steklenico terana, ki mi ga je prinesla moja mama in ki smo ga pretihotapili v taborišče zahvaljujoč se podkupljivosti straže«. Dragica Prapotnik je v seminarski nalogi, posvečeni Igu Grudnu, na podlagi pričevanj, zbranih med udeleženci slavja, zapisala, da se ga je udeležilo enajst taboriščnikov. Poleg Žiberne, Brenka in seveda slavljenca so bili navzoči njegovi ožji prijatelji iz taborišča: bi-bliograf in literarni zgodovinar Janez Logar, pravnik Slavko Zore, publicist Črtomir Zorec, prof. Lapajne in Franc Novak (s Kongresnega trga v Ljubljani). Za ostale tri pa ne vemo, kdo so bili. France Brenk je navedel, da so pesnikov rojstni dan proslavili v nenaseljenem šotoru. V prej navedeni dopisnici Pepci je zapisal, da so mu priredili »proslavo z obširnim programom (govori, petje, recitiranje itd.)... Vse je bilo kakor v Unionski dvorani... Bilo je prav prisrčno, da sem bil zadovoljen. Tudi sam sem precej govoril...«. Dodal je: »Leta so res v številki, a tako mlad sem še, da opravičeno lahko vzkliknem: O starost, kako si še daleč!« Praprotnikova se je med raziskovanjem dokopala celo do koncepta govora, ki ga je imel pesnik na slavju. Dal ji ga je v vpogled eden od udeležencev slavja, prof. Logar, v njem pa je pesnik navedel posamezne točke, vključno stavek o starosti, ki je še daleč. Koncept je pomemben, ker je pesnik v njem strnil nekakšen obračun s sabo. Pod točko dve, pod vprašanje »Kdaj, kako začel pisati?«, je navedel »V drugi gimnaziji - zakaj, ne vem. Povod: ne vem. Z muko ali lahko, ne vem. Za pesem je to vseeno. Prvotni simboli: dva motiva - domovina, ženska. Prva pesem 1907 v Zvončku. Občutki: skrivanje. - Tudi to ostalo. Vojna (prva svetovna - op. pisca) - nič. Bolnica v Gradcu (kjer se je zdravil, potem ko je bil huje ranjen na fronti - op. pisca) - zasnutki Narcisa (zbirke iz l. 1920 - op. pisca). Po prevratu (po koncu vojne - op. pisca), domovina, ljubezen. Potem razne pesmi. »Dvanajsta ura« (zbirka iz l. 1939 - op. pisca) - človek«. Gruden je navzočim menda povedal, da pripravlja za objavo več svojih novih pesmi, na koncu pa se je zahvalil in nazdravil: »Na skorajšnjo našo in domovine svobodo!« Za sina enega od udeležencev zabave, Slavka Zoreta, pred aretacijo zaposlenega na banski upravi v Ljubljani, je v tistem času sestavil prigodnico z naslovom »Pismo tovariša sinu«. V njej nastopa Zore, ki se obrača na štiriletnega sina Marka, tedaj v Ljubljani. Vabi ga, naj se za god, »letos na nedeljo velikonočno«, ozre na vrh Triglava, očaka, ki so ga videli tudi s taboriščnega šotora: »čul od tam šepet boš mojega pozdrava / vse, kar oče tebi in nam vsem želi«. Veliko noč so l. 1943 praznovali sorazmerno pozno, 25. aprila, se pravi na dan svetega Marka. Otrok, ki nastopa v pesmi, je sedaj odrasla oseba in živi v slovenski prestolnici. Takoj po Veliki noči pa je Grudna čakalo neljubo presenečenje: premestitev v taborišče Chiesanuova pri Pado-vi. Vzrok za premestitev je bilo prav slavje ob njegovem rojstnem dnevu. To ni ostalo neopazno, saj je zanj zvedela taboriščna uprava. V bistvu je bilo slavje neprijavljeno in bi moralo ostati tajno. Takšen je bil tudi namen udeležencev, saj je slavje - kot je zapisal Jožko Žiberna v pismu, poslanem avtorju tega zapisa leta 2000 - potekalo »pod budnim varstvom šotora z vseh strani, da nas ne bi presenetila straža«. Da so udeležence izsledili, gre pripisati verjetno tudi nepazljivosti prirediteljev, ki so - kot je zapisal Igo v dopisnici Pepci - »prejšnji dan nabili vabilo za proslavo«. Dejstvo pa je tudi, da je o »proslavi« poročal tudi sam Gruden v omenjeni dopisnici. Igo Gruden je poslal 28. aprila Pepci novo dopisnico, tokrat iz Mester, kjer ji je sporočal, da je na poti v Chie-sonuovo. S tem se je razblinilo upanje, izraženo le nekaj tednov prej v nekem drugem pismu, da bi se spet kmalu videla, »ko bodo kostanji cveteli v Tivoliju«. / ITALIJA, SVET Nedelja, 14. aprila 2013 1 Q ITALIJA - Politični krizi ni še videti konca Bersani proti super-vladi Berlusconi za nove volitve RIM - Pier Luigi Bersani je bil včeraj dopoldne na shodu Demokratske stranke v rimskem predmestju Corvia-le kategoričen: »Ne bom popustil Ber-lusconiju! Super-vlada ni rešitev.« Nekaj ur pozneje mu je Berlusconi odgovoril na zborovanju Ljudstva svobode v Bariju: »Takoj močna vlada ali volitve junija!« In takoj dodal: »In jaz bom kandidat za predsednika vlade.« Med levosredinsko in desnosre-dinsko koalicijo obstaja, očitno, še velika razdalja. In nič ne kaže, da jo bo kaj kmalu lahko zmanjšati, da bi se obe strani približali in poskusili skupno zavladati. Bersani je spomnil, da je za nastali položaj kriv prav Berlusconi, saj je skoraj desetletje vodil državo. Omenil je vsekakor, da bo treba poiskati dogovor za izbiro in izvolitev novega predsednika republike, saj glasovanja že trkajo na vrata (prvo bo v četrtek, 18. aprila). Odgovoril pa je tudi na kritike iz vrst lastne stranke (beri: Renzi): »Kdor pravi, da je treba pohiteti, ta je nedostojen.« Pier Luigi Bersani ansa Berlusconi je v Bariju dal razumeti, da ga - bolj kot vlada - mikajo takojšnje volitve. Raziskave javnega mnenja kažejo, da naj bi na njih zmagal, zato so verjetno postale njegova prva opcija. Potem ko je napovedal, da se bo na volitvah predstavil kot predsedniški kandidat, je takoj pristavil: »To zboro- PEKING - Obisk državnega sekretarja ZDA Kerry na Kitajskem za umiritev v Koreji PEKING - Ameriški državni sekretar John Kerry se je včeraj mudil v Pekingu, kjer je skušal kitajske voditelje prepričati, da posredujejo za umiritev napetosti na Korejskem polotoku. Ob srečanju s Kerryjem je kitajski zunanji minister Wang Yi pozval k jedrski razorožitvi Korejskega polotoka, miru in dialogu. Kitajska je »trdno zavezana ohranjanju miru in stabilnosti ter spodbujanju procesa denuklearizaci-je na Korejskem polotoku,« ustrezno reševanje korejskega jedrskega spora pa »služi skupnemu interesu vseh strani« ter je »skupna odgovornost vseh strani,« je po pogovorih s Ker-ryjem zatrdil Yang Jiechi, ki ga mediji označujejo kot človeka številka ena v kitajski diplomaciji. Ameriška stran pa je kasneje sporočila, da sta Kitajska in ZDA sposobni »potrditi svojo skupno zavezo k denuklearizaciji Korejskega polotoka na miroljuben način.« Napovedali so tudi, da bodo že v zelo kratkem času med državama potekali novi pogovori o tem, kako natančno doseči ta cilj. V ta namen bo na Kitajsko zelo kmalu odpotovala visoka ameriška delegacija. Kerry se je včeraj srečal tudi s kitajskim premierom li Leqiangom in predsednikom Xi Jinpingom ter opozoril, da je položaj na Korejskem polotoku na kritični stopnji: »Gre za kritičen trenutek s številnimi zelo zahtevnimi izzivi,« je Kerry dejal Xiju. »Položaj na Korejskem polotoku, izzivi v Iranu in jedrsko orožje, Sirija in Bližnji vzhod ter gospodarstva po vsem svetu, ki rabijo nov zagon.« Xi ni omenjal Severne Koreje, je pa dejal, da je odnos med Kitajsko in ZDA dosegel »novo zgodovinsko fazo, ki se je začela dobro.« A kitajska državna tiskovna agencija Xinhua je v komentarju, objavljenem kmalu zatem, zapisala, da bi ameriško strateško teženje k Aziji lahko rodilo nezaupanje. Washington bi »moral pomagati iskati razumne in izvedljive rešitve za regionalna vprašanja.« »Med obtoževanjem Pjongjanga, da nespametno izziva in ne upošteva mednarodnih želja, je Washington sam tudi podpihoval požar,« je še zapisala Xinhua, sklicujoč se na stopnjevanje ameriške vojaške pomoči Južni Koreji. Odnosi med ZDA in Kitajsko, največjima gospodarstvoma na svetu, so napeti na več diplomatskih frontah, vključno s Sirijo in Iranom ter mednarodno trgovino. Odnose v zadnjem času kazijo tudi obtožbe o kibernetskih napadih - ameriška stran kitajski očita krajo podatkov številnih ameriških podjetij, ta pa to odločno zanika. V zvezi s tem je Kerry včeraj napovedal, da bosta državi vzpostavili posebno delovno skupino za kibernetsko varnost in se pospešeno lotili tega pomembnega vprašanja. Kitajska, ki je glavna zaveznica Severne Koreje že od korejske vojne (1950-1953), bi lahko imela močan vpliv na to izolirano komunistično državo. Po ocenah ameriškega sveta za zunanje odnose, naj bi Kitajska Severni Koreji zagotavljala kar 90 odstotkov uvožene energije, 80 odstotkov blaga za široko porabo in kar 45 odstotkov hrane. Analitiki opozarjajo, da Kitajska ne želi premočno pritisniti na sosedo, saj bi to lahko destabiliziralo državo, Kitajsko pa bi preplavili lačni severnokorejski begunci. To bi lahko vodilo tudi k združitvi obeh Korej, nova država pa bi bila zaveznica ZDA. Kerry je pred obiskom Kitajske obiskal Južno Korejo. V Seulu je v petek poudaril, da mednarodna skupnost ne bo sprejela Severne Koreje kot jedrske sile in da bodo ZDA branile svoje azijske zaveznice v primeru napada. Pogajati so se pripravljeni, a le če se Severna Koreja odpove jedrskemu programu, je dodal. Na Korejskem polotoku se vojaška napetost stopnjuje, odkar je Severna Koreja decembra opravila poskusno izstrelitev in februarja opravila jedrski poskus. Kerry bo svojo štiridnevno turnejo po Aziji zaključil na Japonskem. (sta) Silvio Berlusconi ansa vanje je dejansko naš prvi volilni shod.« Medtem je Gibanje petih zvezd s spletnim glasovanjem izbralo deset kandidatov za prihajajoče volitve predsednika države. Koga iz deseterice bo gibanje na koncu predlagalo za najvišji položaj v državi, naj bi člani odločili jutri, vedno z glasovanjem preko spleta. Med kandidati sta tudi vodja gibanja Beppe Grillo in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ob njiju pa še nekdanja evropska komisarka Emma Bonino, javni tožilec iz Turina Giancar-lo Caselli, nobelovec Dario Fo, novinarka Milena Gabanelli, sodnik Ferdinando Imposimato, pravnik Stefano Rodota, zdravnik Gino Strada in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Gustavo Za-grebelsky. Ostale italijanske stranke svojih kandidatov še niso predstavile. Pred dnevi sta se Bersani in Berlusconi srečala prav z namenom poiskati za obe strani sprejemljivega kandidata, a Berlusconi je pogojeval podporo kandidatu leve sredine z vstopom Ljudstva svobode v novo vlado, kar je Bersani zavrnil. Med imeni, ki se omenjajo kot morebitni naslednji predsedniki države, sta predsednik senata Pietro Grasso in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Gustavo Zagrebelsky, na stavnicah pa vodita bivša premiera Massimo DAle-ma in Romano Prodi. SIRIJA - Zajeli so jih 4. aprila Ugrabitelji izpustili štiri italijanske novinarje RIM - Ugrabitelji v Siriji so včeraj po skoraj dveh tednih izpustili štiri italijanske novinarje, so sporočile oblasti v Rimu. Trije moški in ženska so na severu Sirije snemali dokumentarec za javno televizijo Rai, ko so jih 4. aprila zajeli neznanci. Sedaj so že na varnem v domovini. O tem, kdo jih je ugrabil in zadrževal ter zakaj jih je izpustil, zaenkrat ni uradnih informacij. Je pa italijanska tiskovna agencija Ansa navedla besede enega od ugrabljenih, da so jih zajeli islami-sti, ker so mislili, da so vohuni. Z njimi naj bi v redu ravnali, kljub vsemu pa je bila celotna izkušnja »psihološko mučenje«. Imen novinarjev uradno niso razkrili, so pa mediji sami izvohali, da gre za novinarja Rai Amedea Ricuccija, svobodna novinarja Elia Colavolpeja in An-dreo Vignalija ter italijansko-sirsko novinarko Susan Dabbous. Sirija je najnevarnejša država za novinarje na svetu. Lani je bilo tam ubitih 28 in ugrabljenih 21 novinarjev. Osvobojeni novinar Amedeo Ricucci V Srbiji ostri spori, tokrat povod Vojvodina NOVI SAD/BEOGRAD - Srbijo pretresajo ostri spori, ki pa tokrat niso povezani z vprašanjem Kosova. Povod zanje je namreč Vojvodina, ki je za razliko od Kosova še vedno del Srbije. Potem ko so oblasti v Novem Sadu nedavno sprejele posebno izjavo, s katero so ujezile Beograd, je Novi Sad v petek zvečer pretresel protest, včeraj pa so sledili še sovražni grafiti. Sporno izjavo je minuli teden sprejela vojvodinska vlada, na čelu katere je Bojan Pajtic, visok predstavnik Demokratske stranke (DS). Ta je na ravni države od lani v opoziciji. V "deklaraciji o zaščiti ustavnih in zakonskih pravic Avtonomne pokrajine Vojvodine" vlada oblasti v Beogradu poziva, naj spoštujejo pravice, ki znotraj srbske države pripadajo Vojvodini. V Nemčiji nastaja nova stranka, ki je proti evru BERLIN - Na nemški politični parket prihaja nova stranka, ki bi s pozivi k izstopu iz evrskega območja lahko premešala karte obstoječim. Stranko Alternativa za Nemčijo bodo na današnjem kongresu formalno ustanovili nekdanji strankarski kolegi kanc-lerke Angele Merkel, njihove glavne iztočnice pa so konec skupne valute in možna vrnitev k nemški marki. Čeprav strokovnjaki dvomijo, da bo Alternativa na jesenskih volitvah prišla v parlament, pa bi ob naraščajočem nezadovoljstvu Nemcev zaradi ponavljajočega se reševanja drugih evrskih držav vendarle lahko postala nevarna Merklovi. Zloglasen ropar v Franciji zajel talce in ušel iz zapora LILLE - Iz zapora na severu Francije je včeraj spektakularno pobegnil eden najnevarnejših francoskih gangsterjev, znan med drugim po odmevnih napadih na vozila za prevoz denarja. S pomočjo razstreliva je najprej uničil kar pet posebnih varnostnih vrat, nato pa vzel štiri osebe za talce in pobegnil. Dva od talcev je hitro izpustil, nato pa je s preostalima dvema pobegnil v avtomobilu. Avto je kasneje pustil ob avtocesti južno od mesta Lille in ga zažgal. Nato je spustil še preostala talca ter pobegnil naprej v nekem drugem vozilu. Drama se je odvila v zaporu v kraju Sequedin na severu Francije. Policija je nemudoma sprožila obsežen lov, pri katerem si pomaga s helikopterji, a zaenkrat brez uspeha. Kot so sporočili s policije, je pobeg potekal zelo hitro in je bil očitno odlično organiziran. (STA) VATIKAN - Včeraj odločitev papeža Frančiška Kolegij kardinalov za vodenje in morebitno reformiranje Cerkve VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj imenoval kolegij kardinalov, ki mu bodo pomagali voditi Katoliško cerkev in preučili možne reforme Cerkve. V kolegij je imenoval osem kardinalov s petih celin, ki se bodo prvič se-šli 1. oktobra. Kolegij bo sodeloval pri prenovi apostolske ustave Pastor Bonus - dokumenta, s katerim je tedanji papež Janez Pavel II. leta 1988 reformiral delo rimske kurije. Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je pojasnil, da želi papež z ustanovitvijo kardinalskega kolegija odgovoriti na predloge za reformo rimske kurije, ki so bili podani pred konklavom, na katerem je bil izvoljen. Osem kardinalov bo imelo svetovalno vlogo, končne odločitve pa bo še Papež Frančišek ansa naprej sprejemal papež sam, je pojasnil Lombardi. Zanikal je, da bo zaradi ustanovitve kolegija rimska kurija igrala le še drugorazredno vlogo pri vodenju Katoliške cerkve: »Kurija ostaja in bo nadaljevala svoje delo,« je zatrdil. Ob koordinatorju, honduraške- mu kardinalu Oscarju Andresu Rodri-guezu Maradiagu, nadškofu v Teguci-galpi, bodo v kolegiju še kardinali Sean Patrick O'Malley, nadškof v Bostonu, guverner Vatikana Giuseppe Bertello, upokojeni škof iz Santiaga de Chile Javier Erraruriz Ossa, mumbajski nadškof Oswald Gracias, münchenski nadškof Reinhard Marx, nadškof Kinšase Laurent Monsengwo Pasinya in sydneyjski nadškof Georg Pell. Vlogo sekretarja kolegija kardinalov bo prevzel nadškof Albana Marcello Semeraro, ki papeža pozna tudi osebno. Ni še znano, kako pogosto se bo kolegij sestajal. Medtem pa so iz Vatikana sporočili tudi, da bo nekdanji papež Benedikt XVI. dobil novega pomočnika, to naj bi postal nek nemški diakon. (STA) 20 Nedelja, 14. aprila 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Danes ob 9. uri VN Kitajske ŠHANGAJ - Na današnji VN Kitajske v formuli ena bo prvič v moštvu Mercedesa s prvega mesta začel Lewis Hamiltonom, Fernando Alonso (3.) pa je prvič letos bil na kvalifikacijah hitrejši od Felipeja Masse (5.). Med Hamiltonom in Alonsom bo z 2. mesta začel Raikkonen. Svetovni prvak Sebastian Vettel bo začel z 8. mesta, a s trdnejšimi gumami, tako da ga morda čaka postanek manj v boksu. Njegov moštveni kolega Webber je ostal brez goriva za vzorec in bo začel kot zadnji. Danes 48. Amstel Gold Race MAASTRITCH - 48. Amstel Gold Race, dirka na Nizozemskem s 34 bolj ali manj kratkimi vzponi, štirikrat se bodo povzpeli na legendarni Cauberg. To sta Slovak Peter Sagan in Belgijec Philippe Gilbert (na sliki), ki bo naskakoval tretjo zmago zapored. Dirka, ki je dolga 252 km, se v bistvu odvija na progi zadnjega svetovnega prvenstva. Cauberg pa ni več njen cilj, ta je pomaknjen dva kilometra naprej. Italijani stavijo na formo Gasparotta in Nibalija. NOGOMET - Danes v Trstu tekma A-lige med Cagliarijem in Interjem Vonj po A-ligi Stadion Rocco bo danes znova prizoriče nogometnega dvoboja na najvišji ravni. Neskončne težave Ca-gliarija s stadionom Is Arenas, težave zaradi katerih se je predsednik sar-dinskega prvoligasa Cellino celo znašel za zapahi, so botrovali k novi selitvi Cagliarija v Trst, kjer je že lani odigral nekaj tekem. Danes ob 15. uri bo tako na tržaškem stadionu Pulgo-vo moštvo gostilo Inter. Gledalcev na tribunah ne bo veliko (najbrž okrog 7000 pretežno Interjevih navijačev), tudi zaradi neprepričljivega prvenstva Stramaccionijevih fantov. Inter prihaja v Trst zdesetkan, saj je na seznamu odsotnih kar deset imen, med temi tudi Cassano in Palacio. Po domačem porazu proti Atalanti (vodili so s 3:1, a nato igrišče zapustili poraženi 3:4) je Inter brez pravih možnosti za uvrstitev v ligo prvakov. Cilj ostaja le še mesto v evropski ligi, za kar sedanje šesto mesto črnomodrih morda ne bo zadostovalo. Cagliari je obratno brez pravih pritiskov, saj je obstanek z 39 točkami že dosežen. Vrata Cagliarija brani nekdanji vratar Triestine Agazzi. Verjetni postavi: Cagliari (4-3-12) Agazzi; Perico, Rossettini, Astori, Murru; Cabrera, Conti, Ekdal; Cossu; Pinilla, Sau. Trener: Pulga. Inter (3-41-2): Handanovič; Ranocchia, Samuel, Juan Jesus; Zanetti, Kovačic, Cambiasso, Pereira; Guarin; Alvarez, Rocchi. Trener: Stramaccioni. (I.F.) V Trst se kot gost vrača tudi nekdanji vratar Triestine Michael Agazzi ansa A-liga: Fiorentina in Siena zmagali v gosteh Pescara - Siena 2:3 (0:2) Strelci: Angelo (S) v 14., Zanon (avtogol;) v 33., Celik (P) v 52., Togni (P) v 59. in Emeg-hera (S) v 86. min. Atalanta - Fiorentina 0:2 (0:0) Strelca: Pizarro iz 11-m v 61. in Larrondo v 72. min. Vrstni red: Juventus 71, Napoli 62, Milan 58, Fiorentina 55, Lazio 51, Inter 50, Roma 48, Cagliari, Catania 46, Udinese 45, Parma in Cagliari 39, Bologna in Atalanta 37, Samp-doria in Torino 36, Chievo 35, Siena 30, Palermo in Genoa 27, Pescara 21. Danes: 12.30 Palermo - Bologna, 15.00 Cagliari - Inter, Chievo - Catania, Genoa - Samp-doria, Parma - Udinese, Torino - Roma, 20.45 Milan - Napoli; jutri: 20.45 Lazio - Juventus. NAŠ POGOVOR - Odbornik za šport Bruno D'Agostino »Za Občino je dobiček večji kot so veliki stroški« Tekma A-lige pa terja tudi nekaj dodatnih organizacijskih težav. O tem smo se pogovorili z novim odbornikom za šport na tržaški občini Brunom DAgostinom, ki je poudaril, da pomenijo take tekme tudi dodaten zaslužek za občino, kar v obdobju krize ni stranskega pomena: »Stadion smo oddali Cagliarijupo tarifah za enkratni dogodek, kar pomeni, da bo Občina zaslužila nekaj nad pet tisoč evrov za vsako tekmo, ki jo bo Cagliari odigral na Roccu. Ob tem gre občini 6-odstotni delež zaslužka odprodaje vstopnic. Občina pa si vzame v breme stroške za čisčenje stadiona v vrednosti okrog 1.200 evrov. Ti računi so bili sicer sad pogajanj, saj ne gre pozabiti, da Roc-co uporablja tudi Triestina. Tudi o stroških urejanja zelenice so tekla pogajanja. Cagliari je zamenjal travo na tistem delu igrisča, kjer je bilo stanje neprimerno za A-ligaške standarde, in poseg je bil v celoti v breme sardinskega društva, a nato bo samo urejanje travnate površine delno v breme Cagliarija, delno Triesti-ne. Gotovo pa je občina prihranila, saj bi morala drugače prej ali slej sama saditi novo travo. Stroškov za osebje na stadio- nu za nas ne bo, saj jih kriti gostitelj, to se pravi Cagliari. Mislim, da tekma ne bi smela povzročati težav silam javnega reda, o tem pa je pristojen kvestor. Mi nudimo osebje lokalne policije, kar gotovo pomeni strošek. Če potegnemo črto, je stroškov vsekakor veliko manj kot dohodkov. Vseka- Novi odbornik za šport Občine Trst Bruno D'Agostino kroma kor bo resnejši test o varnosti tekma med Cagliarijem in Udinesejem. Vsi namreč vemo, da odnosi med tržaškimi in furlanskimi navijači niso ravno najboljši. Popolnoma smo prenovili tudi sistem videonadzora, kar pa je bilo že prev-dideno v proračunu, ne glede na to, če bi morali ali ne gostiti tekmo A-lige.« (I.F.) ODBOJKA - Končnica Piacenza vodi z 2:1 V tretji tekmi polfinala končnice odbojkarske A1-lige je Piacenza (Fei 16, Simon 19,, Holt 15) gosteh z 2:3 (25:18, 22:25, 20:25, 25:18, 20:22) premagala Ma-cerato (Zajčev 18, Podraščanin in Savani 13, Pajenk 3) in povedla v zmagah z 2:1, kar pomeni, da bi se lahko že prihodnjo sredo doma veselil uvrstitve v polfinale. Danes ob 17.30 Trento - Cuneo, neposredni prenos Raisport 1 (stanje 2:0) V SLOVENIJI - Odbojkarice Alianse so v prvi tekmi boja za 3. mesto v 1. DOL Radenska Naturelle doma premagale Luko Koper s 3:0 (21, 20, 15) in povedle z 1:0 v zmagah. Druga in morda tudi zadnja tekma bo naslednjo soboto v Kopru. Trener Kopa je Tržačan Marko Kalc. NEJCU DVOBOJ DVOJČKOV ME-VLJA - V 28. krogu prve slovenske nogometne lige Maribor z 2:1 premagal Gorico. Dvojčka iz Lokve Nejc (Maribor) in Miha (Gorica) Mevlja, ki sta obiskovala tržaški licej Franceta Prešerna, sta se prvič srečala kot nasprotnika. Ostali izidi: Luka Koper - Aluminij 3:0, Rudar - Mura 3:0, Domžale - Olimpija 0:4. VATERPOLO - Moška A2-liga: Pal-lanuoto TS - President Bologna 9:4. KOŠARKA Kobe Bryant s strgano Ahilovo tetivo LOS ANGELES - Tekma košarkarske lige NBA med Los Angeles Lakers in Golden State Warriors se je slabo končala za prvega zvezdnika jezernikov Kobeja Bryanta. Potem ko je dosegel 34 točk in prispeval levji delež k zmagi 118:116, se je v zadnji četrtini poškodoval in odšepal z igrišča. Iz njegove ekipe so sporočili, da gre najverjetneje za strgano Ahilovo tetivo; če bodo podrobne zdravniške preiskave sum takšne poškodbe potrdile, to pomeni konec sezone za Bryanta. Več podrobnosti o poškodbi naj bi razkrili danes. Košarkar pa je prav tako že sporočil, da ne more stopiti na nogo in je obremeniti ter da se zaveda, da je pred njim operacija in zahtevna rehabilitacija. Bryant je po tekmi povedal, da je začutil pok, ko je preigraval Harrisona Barnesa. Tri minute pred koncem tekme je bilo zanj dvoboja konec, kot kaže, pa tudi sezone: «Počutil sem se, kot da bi me kdo brcnil. Ta gib sem naredil že milijonkrat, zdaj pa takole poči. Zelo neprijetno, ne morem hoditi, niti obremeniti noge oziroma pete,» je dejal Bryant. Bečirovič se seli v Italijo LJUBLJANA - Slovenski košarkar Sani Bečirovič je do konca sezone podpisal pogodbo z italijanskim prvoligašem Sassarijem. Bečirovič bo štiri kroge pred koncem rednega dela italijanskega prvenstva trenutno drugouvrščeni ekipi poskušal pomagati v končni-ci.«Dogovorili smo se. Z moje strani je že vse podpisano, sedaj čakam le še, da oni postorijo vse formalnosti. V ponedeljek po vsej verjetnosti odhajam v Italijo, najprej bom opravil zdravniški pregled, nato pa se bom priključil ekipi. Nastopil bom na tekmi v Bologni,» je dejal Bečirovič, ki je sicer že pred tem z iranskim moštvom Petroc-hemi osvojil naslov državnega prvaka. Bečirovič se tako seli nazaj v Italijo, kjer je že igral za Virtus, Varese, Climamio, Lottomatico, Milano in Benetton. EVROPSKI POKAL RUSOM -Finale: Lokomotiva Kuban (Rus) -Uxue Bilbao Basket (Špa) 75:64. KRIMOVKE BREZ FINALA -Na povratnem polfinalnem srečanju ženske rokometne lige prvakinj je Krim izgubil proti Larviku z 19:27 in tako ostal brez finala. Kri-movke so na prvi tekmi slavile zmago s 24:22. Larvik bo v finalu igral proti Gyorju, ki je sicer izgubil proti Valcei s 25:24. / ŠPORT Nedelja, 14. aprila 2013 2 1 NOGOMET - V D-ligi danes ob 15.00 v Repnu Derbi kroga Kras za točke za obstanek, Pordenone se bori za napredovanje Kras za obstanek v ligi, Pordenone za napredovanje med profesionalce. Današnja tekma 35. kroga D-lige (do konca so še štirje krogi) v Repnu (začetek ob 15.00) bo pomembna za oboje. Rdeče-be-li (na sliki KROMA Radenko Kneževič) bodo skušali osvojiti vse tri točke, saj se bodo lahko samo tako do konca rednega dela sezone potegovali za uvrstitev v play-out (dodatne tekme za obstanek). Trener Branko Zupan je skušal med tednom optimalno pripraviti svoje varovance. »Trenirali smo veliko. V petek smo imeli še zadnji taktični trening. Fantje so tudi pozorno analizirali šibke točke Pordenona (tretji na lestvici),« je povedal predsednik repenskega kluba Goran Kocman. Katere pa so šibke točke Por-denončanov? »Obramba. Skušali jih bomo presenetiti s hitrimi napadi, vertikalnimi žogami in igro po bokih. V obrambi sicer igra nekdanji izkušeni slovenski reprezentant Tonči Žlogar, ki pa ni hiter,« je o Krasovi strategiji povedal Kocman. Če je šibka točka obramba, potem bodo morali repenski branilci paziti na gostujoča napadalca: Hrvat Zubin in Ses-solo sta doslej dosegla vsak po 17 golov. Trener Zupan danes ne bo imel na razpolago diskvalificiranih Giordana in Pericciolija. Med tednom zaradi šolskega izleta nista trenirala Stol-fa in Giorgiutti. Zamenjali ju bodo drugi mladinci. Grujic naj bi danes igral za napadalcema, medtem ko bosta v zvezni liniji dirigirala igro Capal-bo in Božič. Včeraj sta v skupini C stopili na igrišče Real Vicenza in Sambonifacese. Moštvi sta se razšli z neodločenim izidom 2:2. (jng) NOGOMET - V promocijski ligi je imela Juventina tudi kanček sreče Razburljiva zmaga Borbeni kapetan Juventine Mario Pantuso v boju za žogo bumbaca Promocijska liga Trieste Calcio - Buttrio prekinjena, Juventina - Isonzo 4:3, Muggia OL3 0:1, Zaule Rabuiese - Ponziana 3.2, Tricesimc - Pro Fagagna 0:0, Caporiacco - Reanese 1:0, Terzo - Valnatisone 0:2, Pro Romans - Vesna 2:2 Muggia 26 19 4 3 52:15 61 Tricesimo 26 16 9 1 41:8 57 Pro Fagagna 26 14 7 5 35:22 49 OL3 26 14 7 5 40:16 49 Juventina 26 15 4 7 46:34 49 Zaule Rabuiese 26 12 8 6 41:32 44 Terzo 26 10 5 11 27:29 35 Vesna 26 9 8 9 26:29 35 Caporiacco 26 9 7 10 39:41 34 Valnatisone 26 9 6 11 25:30 33 Trieste Calcio 25 8 5 12 29:43 29 Isonzo 26 6 10 10 30:38 28 Romans Medea 26 7 7 12 28:38 28 Reanese 26 7 2 17 29:40 23 Buttrio 25 3 17 21:43 14 Ponziana 26 2 0 24 16:67 6 PRIHODNJI KROG (21.4.) Reanese - Tricesimo, Terzo - Juventina, Buttrio - zaule, Vesna - Trieste Calcio, Pro Fagagna - Romns Medea, Valnatisone - Ponziana, Isonzo - Muggia, OL3 - Caporiacco Juventina - Isonzo 4:3 (3:1) Strelci: Zorzut v 11., Predan v 14. in 37., Morsut v 82. min. Juventina: Sorci, Iansig, Beltra-me, Zorzut, Sellan, Morsut, Previti, Stabile (od 90. Giannotta), Pantuso, Gulič, Predan (od 88. Visintin). Trener: Murra. Rumen karton: Iansig, Previti, Gulič Tekma med Juventino in Ison-zom ni razočarala številne publike, ki si je v sončnem spomladanskem dnevu ogledala vseskozi zanimivo tekmo. Obe ekipi sta navdušili in Juventina je s kančkom sreče odnesla domov celoten izkupiček. Tekma se je za domačine slabo začela in bi se lahko tudi slabo končala, a je Morsut poskrbel za drugačen razplet. V prvem polčasu je bila Juventina boljši tekmec, vendar je moral Sorci že po osmih minutah pobrati žogo iz svoje mreže, ker je Sellan preusmeril strel na- .íi.l/1-tffi: ypriek. J0Í.I v trfM ctoiri/ui ¿otfr\čtto' Jtnoftr ^rrali-',\> i'Jjn-, I-VlJiV. ,V,r icí,,: ',rL i,V-2. fZR EDM I OBČfitZftOR M ■ti, JfCJjVi htČMZMOR ••j' hJPIdWJA I -I1- -1"1 1 I ii^in LU*.u... j f Jf T l| L- ' J-H-L IT sprotnikovega igralca v svoja vrata. Gol ni zmedel gostiteljev, ki so takoj reagirali: najprej je z lepim strelom po podaji Pantusa izenačil Zorzut, nato pa je Predan podvojil z glavo po nerodnem posredovanju nasprotnikovega branilca. Od takrat je Juventina prevzela vajeti igre v svoje roke in imela dve dobri priložnosti za tretji gol. V 26. minuti je Pan-tuso prodrl v kazenski prostor, podal Predanu, slednji pa je iz bližine bele točke streljal previsoko. Pet minut kasneje je bil Pantuso nevaren s strelom z roba kazenskega prostora. Prav ta igralec pa je bil odločilen v 37. minuti, ko je podal do Predana, ki je z bližine zadel. Po prvem polčasu je vse kazalo, da bo Juventina v drugem delu imela lahko delo, a ni bilo tako. Igralci so stopili na igrišče nekoncentrirani in v 55. minuti so gostje znižali zaostanek z golom slovenskega igralca Alana Bečireviča, ki je z natančnim strelom premagal Sor-cija. Od takrat se je Isonzo opogumil in tekma se je spremenila v korist gostov, ki so v 70. minuti ostali z možem manj po prekršku nad Morsutom. Kljub temu Juventina ni izkoristila te prednosti in v 77. minuti je odlično posredoval Sorci, ki pa je že dve minuti kasneje bil nemočen in še tretjič pobral usnje iz mreže. Tudi tokrat je Juventina reagirala in Morsut je po podaji iz kota zadel zmagoviti gol. Minuto kasneje je Iansig zadel prečko. Rezultat se ni več spremenil in isti igralec ni bil zadovoljen nad drugim polčasom. »V prvem polčasu smo dobro igrali, v drugem delu pa smo popustili. Ob koncu tekme smo imeli malo sreče in zmagali,« je povedal Morsut. Matija Figelj VESNA - V gosteh v Romansu Dragocena točka kljub zgrešenim priložnostim Pro Romans Medea - Vesna 2:2 (2:0) Strelec: Spinelli v 52 in 77. min. Juventina: Carli, G. Kerpan, De-grassi (od 46. Pin), Carrese, Avdic, A. Kerpan (od 61. Rossone), Dragosavlje-vic, Scocchi, Cano, Spinelli, Bubnich (od 83. Rebula). Rdeč karton: G. Kerpan v 90. min. Kriška Vesna je v gosteh v Romansu dosegla pomembno točko. »S tem, da smo igrali neodločeno, smo Romans Medeo pustili za seboj in utrdili položaj na sredini lestvice,« je sprva dejal športni vodja Vesne Paolo Soavi, ki pa z delitvijo točk ni bil najbolj zadovoljen: »Zaslužili smo si vse tri točke, saj smo ustvarili številne priložnosti za gol in smo jih tudi nerodno zgrešili.« Združena goriška ekipa je po prvem polčasu vodila z 2:0. Gostitelji so izkoristili Vesnine napake in najprej po-vedli v 15. minuti. Drugo žogo je moral vratar Edvin Carli iz svoje mreže pobrati v 32. minuti. Medtem so nogometaši kriškega društva zgrešili vsaj dve zlata vredni žogi. »Avdic in Scocchi sta zgrešila sama pred vratarjem,« je dejal Soavi. Vesna se je prebudila v drugem polčasu. Strelec obeh golov je bil Spi-nelli. »Tudi v drugem polčasu smo bili skrajno nenatančni pred nasprotni- kovimi vrati. Neuspešna sta bila Carrese in Dragosavljevic. Škoda, da je bil v zadnji minuti izključen Goran Kerpan, ki je s prekrškom kot zadnji branilec prekinil nasprotnikovo nevarno akcijo,« je še dodal Vesnin športni vodja. Nogometaši Buttria so zapustili igrišče! Na tekmi Trieste Calcio - Buttrio se je 7 minut pred koncem pripetilo nekaj čisto neobičajnega. Trieste Calcio je vodil s 3:2, nato pa je trener Buttria Adriano Fedele, ki je moštvo zaradi diskvalifikacije vodil izza mreže, ukazal svojim soigralcem, naj zapustijo igrišče, češ da jih je sodnik znova oškodoval. Pet igralcev ga je poslušalo, drugi pa so ostali na igrišču. Bilo pa jih je premalo, da bi nadaljevali srečanje. Sodnik je moral tako prekiniti tekmo. »Nekaj takega v svoji karieri še nisem videl. Pa še kregali so se med sabo,« je povedal slovenski nogometaš Trieste Calcia Martin Cheber. O primeru bo odločala deželna nogometna zveza. VČERAJ ŠE - Elitna liga: Gemo-nese - Tolmezzo 3:0; 1. AL: Begliano -Ronchi 0:3; začetniki: Kras A - Pon-ziana B 3:0 (3:0, 6:1, 3:0). VISOKO PRIZNANJE Plaketa NZS predsedniku Sovodenj Custrinu Zdravko Custrin bumbaca Predsednik športnega društva Sovodnje Zdravko Custrin bo v torek »moral« v Brdo pri Kranju. Na letni skupščini Nogometne zveze Slovenije bo namreč predsednik goriškega nogometnega kluba prejel visoko priznanje Plaketo NZS. Predlagatelj je bila Medobčinska nogometna zveza (MNZ) Nova Gorica oziroma sam njen predsednik Franc Kopatin, ki je tudi podpredsednik NZS. Priznanje »plaketa NZS« se podeli posameznikom, ki so prispevali pri razvoju nogometa, piše v pravilniku NZS. CHEERDANCE MILLENIUM Številna priznanja, nov odbor in razstava Številni nastopi in uspehi članov ter članic dokazujejo, da je športno društvo Cheerdance Millenium še kako zdravo. »Višek našega delovanja smo dosegli z organizacijo 4. Millenium Cupa v tržaški športni palači na Čarboli,« je v svojem posegu na petkovem rednem občnem zboru v kulturnem domu Skala v Gropadi povedala odbornica Nastja Milič. Sezono bodo člani plesno-navijaških skupin nadaljevali 18. aprila z nastopom na košarkarskem showu Harlem Globetrotters v športni palači v Trstu in 11. maja na Royalty Cup v Zagrebu. Sezono bodo končali z zaključno prireditvijo 19. maja v telovadnici v Zgoniku. Društveni odbor je nagradil svoje člane in članice. Za 5-letno »zvestobo« so priznanje prejeli: Martina Timeus, Kim Furlan, Martina Zubalič, Zala Pertot, Giada Babuder, Francesca Mastracchio, Sara Tul-liach, Tanja Knez, Anastazija Knez. Priznanje za 10-letno članstvo v vlogi tekmovalca sta prejela Martin Kovač in Lara Iscra Skerl: za 10-letno članstvo v vlogi tekmovalke in trenerke: Kristina Žerjal in Katerina Iscra; priznanje za 10-letno članstvo v vlogi tekmovalca, trenerja in odbornika: Ryan Starc, Nikol Križmančič, Mija Kalc, Jasna Kneipp in Nastja Milič; za 10-letno delovanje kot odbornica: Erika Cibiz. Posebna priznanja so prejeli še predsednica Ivi-ca Štok, ustanoviteljica Petra Križ-mančič in predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Na občnem zboru so izvolili tudi nov odbor, ki ga sestavljajo: Ivica Štok, Jasna Kneipp, Nikol Križ-mančič, Nastja Milič, Mija Kalc, Ryan Starc, Maja Pečar, Liliana Vrabec in Petra Križmančič. Ob tej priložnosti so v gropaj-skem Kulturnem domu odprli tudi razstavo ob 10-letnici delovanja društva. Razstava bo odprta še danes od 10.00 do 13.00. primorski_sport ^0 toiitter primorski_sport face book ^ 22 Nedelja, 14. aprila 2013 ŠPORT / ODBOJKA - Za Slogo Tabor Televita danes spet zelo zanimiv domači nastop Bo v Repnu padla tudi Prata? Odbojkarji Prate so veliki favoriti za napredovanje v državno B1-ligo. Če Sloga Tabor Televita prejšnjo nedeljo ne bi bila premagala Trebaseleghe, pa z njihovim napredovanjem ne bi bilo najbrž nič. Zato bodo odbojkarji naše ekipe danes v Repnu (ob 18. uri) za »par condi-cio« skušali premagati še njih in tako znova premešati karte na vrhu lestvice. Toda gostje iz pordenonske pokrajine, morda za razliko od Trebaselegheja, zdaj dobro vedo, da jih v Repnu čaka ekipa, ki želi dodati v domačo vitrino letošnjih uspehov tudi njihov skalp. Tudi sicer se zdi Prata na papirju skoraj nepremagljiva. Njihov glavni adut je tolkač bolgarskega porekla Delčev. To je najboljši igralec v ligi. Vendar je on le kamenček dragocenega mozaika. Njegov sestavni del sta vsaj še podajalec Calderan, ki je bil lani rezerva nekdanjega repre-zentanta Marca Meornija v A1-ligi v Ve-roni (in je tudi igral) in Zingaro, še lani libero v najvišji ligi s Padovo. Omeniti velja tudi nekdanjega igralca Adriavol- leyja v Trstu, krilnega tolkača Radina. Čeprav je Delčev krilni tolkač, igra pri Prati pretežno v vlogi korektorja, včasih pa tudi sprejema servis. »Po našem uspehu proti Trebase-legheju nas zagotovo ne bodo podcenjevali, toda mi nimamo kaj izgubiti in igrati proti takim ekipam je pravi užitek, zato pričakujem, da bomo tudi tokrat pokazali svojo najboljšo stran,« pred tekmo pravi trener slogašev Lucio Battisti. Sloga Tabor je že na prvi tekmi v Prati pred prazniki iztrgala današnjemu nasprotniku set, kar je tam uspelo le ma-lokateri drugi ekipi v letošnji sezoni. Eno od glavnih orožij gostov je servis. Skupaj s sprejemom bo to element, ki bo na tej tekmi odločilen. Če Sloga Tabor lahko konstantno gradi svojo igro, nima česa zavidati nobenemu tekmecu v tej ligi, učinkovit pa je tudi njen blok vsakič, ko nasprotnik napada predvidljivo. To je na svoji koži prejšnjo nedeljo občutil tudi Trebaseleghe. Recept za uspeh je torej znan, treba pa ga uresničiti. ODBOJKA - Igralke Zaleta v deželni C-ligi izpolnile svoj cilj Praktično rešene Zalet C - ABS Dentesano 3:0 (25:14, 25:16, 25:15) Zalet C: Babudri 15, Balzano 3, Bukavec 12, Crissani 3, Spanio 3, Što-ka 9, Cvelbar (libero), Anja Grgič 3, Petra Grgič 2, Gridelli 2, Starec 1. Trener Edi Bosich Zalet C se vse bolj približuje tudi matematičnemu obstanku v C ligi, čeprav je že kar precej kol jasno, da igrajo naše odbojkarice povsem sproščeno, saj obstanek res ni v dvomu. Prav ta sproščenost tudi botruje vse lepši in prepričljivejši igri, ki jo igralke Zaleta že nekaj časa predvajajo. Tako je bilo tudi včeraj v Repnu, ko jim furlanska ekipa sploh ni mogla do živega. Zalet C je uveljavil svojo premoč na mreži, še zlasti pa so bile naše igralke učinkovite v sprejemu in bloku. Gostje so se sicer poskušale upirati, vendar so bila vsa njihova naprezanja zaman: razlika med prvouvrščenim Zaletom in zadnjim Dentesanom je bila prevelika, da bi se tekma lahko prevesila v korist gostujoče ekipe. Glavni »nasprotnik« naše ekipe bi bilo lahko podcenjevanje, kateremu pa naše igralke niso podlegle in so stalno igrale na visoki ravni brez nepotrebnih odmorov ali nihanj. Zalet C je včeraj dosegel že 8. zaporedno zmago v skupini za obstanek. Skupno jih je zbral devet, na vseh dosedanjih desetih tekmah pa je prišel do točk kroma Za novo zmago Zaleta C so zaslužne vse igralke, zlasti pa je razveseljiv podatek, da se je po daljši poškodbi povsem enakovredno vključi- la spet v ekipo tudi Petra Grgič in dokazala, da je nared tudi za današnji deželni finale mladink v Fiume venetu. (INKA) KOŠARKA - Mednarodni mladinski Basketball Wien na Dunaju Številčno zastopstvo naših ekip Izkazala so se dekleta Poleta Na Dunaju se je tudi letos odvijal velikonočni košarkarski turnir na Dunaju. Letošnje že 23. izvedbe te mednarodne prireditve se je tudi letos udeležila številna skupina mladih košarkarjev iz naših društev. Naše košarkarsko gibanje je bilo zastopano predvsem v najmlajših kategorijah, skupno pa je bilo kar sedem ekip. Športno združenje Dom iz Gorice je prispevalo dve ekipi, in sicer eno v kategoriji U13 pod vodstvom Andreja Vremca in Jane Croselli ter eno v kategoriji U18 pod vodstvom Eriberta Dellisantija. Skupno je iz Goriškega na Dunaju zaigralo 16 košarkarjev (po 8 v vsaki ekipi). Na tržaškem teritoriju pa so moči združile kar štiri društva: Bor, Polet, Kontovel in Sokol. Z mešanimi skupinami so sestavili kar 5 ekip, in sicer eno v kategoriji U13 pod vodstvom Erika Piccinija, tri pa v kategoriji U12: eno ekipo sta vodila Karin Malalan in Alan Albanese, eno Marko Švab in Saša Malalan in eno ekipo Pierpaolo Brazzani. Peto ekipo tržaške "delegacije" je predstavljala ženska ekipa Poleta, ki je pod vodstvom Damjana Košute In Veronike Danev ter z okrepitvijo dveh slovenskih deklet iz miljskega Intercluba na- stopala v ženski kategoriji U13. To večjo skupino iz Tržaškega je zastopalo kar 53 igralcev in igralk. V prvem delu so vse naše moške ekipe doživele izključno poraze, kar pa ni skvarilo vzdušja med igralci in njihovimi trenerji. Porazi so bili povečinoma precej visoki, saj je npr. Dom v kategoriji U18 igral v močnejši konkurenci (High), ekipa ZSŠDI v kategoriji U13 pa je v prvi tekmi igrala proti ekipi iz Ajdovščine, ki je pod vodstvom Jana Zavrtanika na koncu osvojila kar prvo mesto. Škoda za ekipi v kategoriji U12, ki sta dve tekmi izgubili zgolj s točko razlike. Še največ pa so napredovala dekleta, ki so v prvem delu eno tekmo izgubila brez boja, eno z zgolj točko razlike in eno zmagala, tako da so napredovala kot najboljše tretjeuvrščena ekipa. V osmini finala je Polet v pravem revanšu premagal ekipo Rige, potem pa klonil v četrtfinalu proti nemški ekipi. Vsekakor je to za mlado Poletovo ekipo pohvale vreden rezultat. Basketball Wien predstavlja pravo doživetje, saj imajo mladi košarkarji in njihovi spremljevalci možnost za spoznavanje in odkrivanje lepot avstrijske prestolnice. ODBOJKA - D-liga Zalet prvič, »zlate« točke za Govolley Zalet D - Martignacco 3:0 (25:22, 26:24, 25:18) Zalet D: Cassanelli 4, Klobas 7, Ghezzo 12, Kralj 2, Preprost 4, Valič 6, Paoli (L1), Rudes 9, Škrl, Cabrelli 0, Bembi (L2), De Walderstein. Trener Martin Maver. Igralke združene ekipe so končno prebile led v skupini za obstanek. Martignacco sestavljajo same mlade igralke letnika 1996, ki pa so zelo visoke. Igro naših igralk je odlikovala borbenost. V prvem setu so prevladale zlasti z dobrim servisom, v drugem setu pa jim je z borbeno igro, ki smo jo doslej prevečkrat pogrešali, uspelo nadoknaditi visok zaostanek 5:13. Še najlažje je bilo v 3. setu, v katerem so pred koncem sicer do polovice izenačenega seta spet pokazale dober servis. Učinkovit je bil tokrat sprejem (na čelu z liberom Anno Paoli), pohvalo pa zasluži tudi požrtvovalna Sara Preprost. »Delo se vendarle obrestuje,« je bil zadovoljen trener Maver. Govolley - PAV Udine 3:1 (25:12, 25:23, 22:25, 25:18) Govolley: Bressan 7, Cernic 9, Mania' 14, Princi 11, Valen-tinsig 5, Zavadlav 6, Panozzo 7, Humar (L), Devetak, Paulin. Trener Andrej Vogrič. To je ključna zmaga proti bolje uvrščeni ekipi, po kateri je Govolley vse bližji dodatnim tekmam za obstanek. Naše igralke so igrale zelo dobro. Prvi set so osvojile gladko, v drugem pa jim je po zamenjavi Bressanove s Cerničevo celo uspelo nadoknaditi zaostanek 16:10. Obratno je bilo v 3. setu, ko je Govolley že vodil z 11:6, zapravil naslednjo točko, nato pa se pustil ujeti. Pav Udi-ne, ki je v tem setu malo grešil, je pri izidu 22:22 dosegel z napadom tri zaporedne točke. K sreči pa je Govolley odlično reagiral in v 4. setu ponovno odlično igral in serviral in zasluženo zmagal. ŠPORTEL Brnel bo Emilijev motor V studiju oddaje Športel bo jutri ob 18.00 zabrnel motor, ki ga uspešno vozi Prosečan Mitja Emili. Z goriškega konca pa se bo pripeljal s terenskim vozilom Aleš Plesničar, ki je znan kot organizator kvalifikaciji za dirke v Maleziji, ki se odvijajo na obrobju reke Soče v spomladanskem prebujanju narave. V prispevkarski mavhi bodo pripravili posnetke nogometašev Krasa, ki bodo doma poskušali presenetiti Pordenone in domače navijače,košarkarske končnice Kontovela in domačega srečanje Brega, ki se bo boril proti tržiške-mu Falconstarju, katerega protagonist je tudi zamejec Jan Budin. Prvič bo v tej sezoni tudi prispevek tenisačev Gaje, ki branijo rumeno zelene barve v C ligi. ZSŠDI Vsi kandidati za petkov občni zbor Združenje slovenskih športnih društev bo imelo v petek, 19. aprila v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah svoj že 42. redni občni zbor. Na njem bodo izvolili tudi novi odbor. Vse kandidastire so individualne. Edini kandidat za predsednika je Ivan Peterlin. Samo za izvršni odbor kandidira več kandidatov (10) kot je razpoložljivih mest (8). Seznam kandidatov Predsednik: Ivan Peterlin Izvršni odbor: Edvin Carli, Mattia Cendou, Damijana Ces-cutti, Tjaša Corva, Jan Gregori, Igor Kocijančič, Petra Krizmancic, Loredana Princic, Sonia Sirk, Ladi Tomsic. Predsednik nadzornega odbora: Damian Pertot. Člani nadozornega odbora: Nadia Kralj, Livio Rožič, Gregor Sfiligoj, Emanuela Trampuz, Robert Zuppin. Razsodišče: Ennio Bogatez, Jure Kufersin, Vili Prinčič, Peter Sterni, Boris Vitez. PRIMORSKI POKAL V nedeljo, 21. nagrajevanje, na spletu že vsi izidi Prihodnjo nedeljo, 21- aprila bo na sedežu podjetja TIB Transport v Šercerjevi ulici 17 v Ilirski Bistrici nagrajevanje letošnjega čezmejnega že 8. Primorskega smučarskega pokala in 9. pokala Alternativa sport. Popolne končne lestvice na podlagi izidov s štirih pokalnih nastopov, so že na voljo na naši spletni strani www.primorski.eu 23 Obvestila AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo zaključnega nagrajevanja »8. Primorskega smučarskega pokala«, ki bo v nedeljo, 21. aprila, na sedežu podjetja TIB Transport v Ilirski Bistrici. Od 12. ure dalje druženje in animacija za otroke, od 15. ure uradni pozdrav in nagrajevanja. Vabimo vas, da se množično udeležite. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI in NPR (Slo) vabita na zaključno nagrajevanje triletnega čezmejnega projekta Primorski smučarski pokal v nedeljo, 21. aprila 2013, na sedežu podjetja TIB Transport (Šercerjeva ulica 17 - Ilirska Bistrica) s sledečim programom: zbiranje ob 12.00 uri, druženje, animacije za otroke, prigrizek. Ob 15.00 uradni pozdrav in podelitev nagrad, sledi pogostitev/druženje. ŠK KRAS sklicuje jutri, 15. aprila, 51. redni občni zbor, ki bo v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob ob 20.30 v drugem sklicanju. Nedelja, 14. aprila 2013 2 3 □ Obvestila PROMOCIJSKA LIGA Sokol v končnici dobro začel Sokol - Libertas B 60:50 (17:16, 33:20, 37:26) Sokol: Tomasini 10, Štokelj 11, Vi-sciano 5, Budin 5, Jevnikar 10, Umek 1, Pic-cini, Sossi 4, Križman 8, Vitez 6, trener La-zarevski. Tri točke: Štokelj 2, Vitez 2. Kot je bilo pričakovati, je Sokol v petek pred polnimi tribunami nabrežinske telovadnice v prvi polfinalni tekmi končnice promocijskega prvenstva premagal Libertas B. Gostje pa so vsaj v prvi četrtini nudili domačim košarkarjem enakovreden odpor, saj so zaostajali le za eno točko. Gostitelji so v tem delu igrali preveč zakrče-no, predvsem v napadu, saj so grešili tudi lahke mete izpod koša, met od daleč pa jim niakor ni šel od rok. V drugi četrtini so si s čvrsto obrambo (gostje so v 10 minutah dosegli le 4 točke) in z delnim izidom 16:4 priigrali zanesljivo prednost 10-13 točk, ki so jo v tretji četrtini še povečali. Nabre-žinsko moštvo je nadaljevalo z agresivno obrambo, gostom dopustilo, da so dosegli le šest točk in vodstvo povečali na 20 točk. V zadnji četrtini so v glavnem držali visoko vodstvo, ki so jo igralci Lebertasa B omilili z uspešnimi meti za tri točke, zmago Sokola pa niso ogrozili. Po tekmi je bil Sokolov trener Laza-revski zmerno zadovoljen: »Začeli smo preveč zadržano, v drugi in tretji četrtini pa smo z zelo dobro obrambo napravili razliko in povem zasluženo zmagali. Na razpolago smo imeli tudi več enakovrednih menjav od Libertasa.« Druga polfinalna tekma je na sporedu v petek, 19. aprila v Trstu ... »Če bomo igrali z enakim pristopom, kot smo ga imeli na tej prvi tekmi v drugi in tretji četrtini, mislim, da se nimamo česa bati,« je še dodal "Lazo". (lako) Breg - Falconstar Tržič 72:86 (20:20, 37:41, 53:69) Breg: Schillani 10 (0:2, 5:8, 0:1), Gri-maldi M. 14 ( -, -, 2:5), Crismani 4 (1:2, -, 1:2), Sternad, Semec 2 (2:2, 0:2, - ), Ciglia-ni ( -, 3:3, 3:6), Mattiassich, Kos 13 (3:4, 2:7, 2:6), Gori 6 ( -, 3:8, 0:3), Grimaldi A. 2 ( -, 1:6, - ), Gelleni. Trener: Kladnik. izključen: Cigliani 30; Dvoboj na vrhu lestvice med Bregom in tržiškim Falconstarjem se je razpletel v začetku drugega polčasa. Gostje so pravočasno zvišali tempo igre, sodnika pa sta s strogim sojenjem bistveno prekinila enakovredno razmerje sil na igrišču. V prvem polčasu so se najprej razigrali domači košarkarji. Predvsem po zaslugi metov za tri točke so takoj znižali skromni začetni zaostanek in z delnim 10:0 prevzeli vodstvo. Tržiška ekipa pa je takoj strnila moči in s koši slovenskega aduta Jana Budina zaustavila katerikoli pobeg Brega. V drugi četrtini so lahko gledalci v Dolini videli kakovosten nastop Bu-dina, zoperstavil pa se mu je razpoloženi Cigliani. Z dvema zaporednima trojkama je domačine še vedno obdržal v stiku z gosti. Slednji so v zadnji minuti polčasa izkoristili tudi serijo prostih metov na račun tehnične in ne-športne napake domačega tabora ter povedli za 4 točke. Po vrnitvi iz slačilnice je zbranost košarkarjev Brega počasi upadla. Falconstar je s protinapadi povečal prednost na osem točk. Tako igralce kot publiko pa je takoj zdramila serija štirih zaporedno zadetih trojk, po dve za vsako ekipo. Strelska raz-položenost pa ni bistveno pomagala Bregu, saj se je napetost na igrišču po dvomljivem Jan Budin je sinoči v Dolini igral zelo dobro in dosegel 16 točk kroma sodniškem presojanju bistveno povišala. V 30. minuti je sinoči najboljšemu domačemu košarkarju prekipelo in sodnik ga je zaradi ugovarjanja predčasno poslal pod tuš. V nadaljevanju so Tržičani postopno višali prednost, tako da je Kladnik dal možnost tudi mlajšim igralcem. Med temi se je najbolje izkazal Schillani. Kljub zmagi je pri Falconstarju svojo razočaranje nad sodniško dvojico izkazal tudi Jan Budin: »Nivo lige jekrat višji kot pripravljenost sodniškega kadra. Včasih so uravnovešene tekme žrtve neljubih sodniških odločitev. Z igro svoje ekipe pa sem zadovoljen, saj so obeti za nadaljevanje prvenstva dokaj dobri.« Pri Bregu je Kladnik za poraz krivil predvsem upad kakovosti igre v začetku drugega polčasa. »Žal se nismo znali prilagoditi načinu sojenja, Falconstar pa se je nedvomno izkazal kot najboljše moštvo prvenstva,« je dejal trener Brega. (mar) T l Š_ Bor Radenska - Romans 67:65 (38:40, 15:16, 8:40, 47:44) Bor Radenska: Bole 8 (0:1, 4:7, 0:1), Madonia 1 (1:2, -, 0:2), Favretto, Creva-tin (-, 0:1, 0:2), Meden 14 (3:3, 4:14, 1:3), Contento 6 (-, 3:4, -), Babich 7 (2:2, 1:3, 1:6), Sosič 11 (6:7, 1:2, 1:2), Zivic 20 (6:9, 7:14, 0:3), Fumarola nv, Pertot nv. Trener: Boban Popovič. SON: 15; Skoki: 37 (30 v obrambi, 7 v napadu). Bor Radenska je osvojil zlata vredni točki in ob porazu Tarcenta proti Fa-gagni napravil lep korak proti obstanku, saj ima zdaj štiri točke naskoka pred igralci iz Čente in boljši razliko v koših v medsebojnih tekmah. Ko je na semaforju manjkalo le 38 sekund do zvoka sirene je Romans z drugo zaporedno trojko izenačil na 65:65. Navijačem Radenske je zastal dih. Sklepne sekunde niso bile primerne za srčne bolnike. Najprej Radenska, nato še gostje, so zapravili napad Danes Nedelja, 14. aprila 2013 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Pordenone 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 pri Domju: Domio -Primorec; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Mariano 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Proseku: Primorje - Breg; 16.00 v Tržiču: Romana - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Strassoldu: Strassoldo - Gaja; 16.00 v Doberdobu: Mladost -Cgs NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Esperia; 10.30 v Rudi: Villa - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku: Kras - Ponziana; 10.30 v Viscu: San Vito al Torre - Sovodnje; 10.30 v Podgori: Juventina - Fiumicello ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Prata 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Roiano - Zalet oranžne UNDER 18 ŽENSKE - 10.30 v Fium Venetu: Zalet - PAV Udine (deželni polfinale, finale od 15.30 v Chionsu) UNDER 17 MOŠKI - 10.30 v Pasian di Pratu: Olympia - Ausa Pav Červinjan (deželni polfinale finale od 15.30) UNDER 14 ŽENSKE - 10.30 v Gradišču: Torriana -Olympia; 11.00 na Proseku: Kontovel - Azzurra KOŠARKA UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Vidmu: CBU - Breg; 11.30 v Codroipu: Codroipese - Jadran UNDER 15 DRŽAVNI - 18.00 v Foljanu: Ronchi -Jadran TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Atoma Videm Jutri Ponedeljek, 15. aprila 2013 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran - Geoclima NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.45 v Križu: Vesna -Sistiana primorski_sport facebook 4 (Sosič je prislil nasprotnika na prestop polovice igrišča) in 12 sekund pred iztekom je Bor imel na razpolago novo priložnost. Romans je napravil prekršek nad Mednom, ki je osem sekund pred zvokom sirene zadel oba prosta meta (67:65). Gostje so še prišli sicer do meta za tri točk, vendar so iz zelo neugodnega položaja zgrešili. Radenska je imela sicer skoraj vedno pobudo, vendar si ni nikoli priigrala odločilne prednosti. Kakovostni Romans ni nikoli popustil. V zadnji četrtini je že izgubljal za 12 točk (37. min), a uspel izenačiti. Za pomembno zmago zaslužijo pohvalo prav vsi igralci Bora. V obrambi so igrali zagrizeno in zbrano, kot zgovorno kaže že sam podatek, da so gostje v tretji četrtini dosegli le 4 točke. (RAS) PROMOCIJSKA LIGA Dom Mark 900 - Olimpia 71:61 (20:14,37:27,60:42) Dom Mark 900: Voncina 5, Fabris-sin 2, Terčič, Zavadlav M. 6, Cej 4, Zagorc 23, Abrami 3, Susič 16, Collenzini 3, Gra-ziani 2, Kos 7, Zavadlav M. 3T: Zagorc 4, Zavadlav M. 2, Voncina 1. Trenerja: Za-vrtanik in Dellisanti. Domovci so na prvi tekmi play-ou-ta naredili prvi korak proti obstanku v ligi. Tekmo so začeli s pravim pristopom in po zaslugi neustavljivega 213cm visokega Susiča takoj utekli. Na začetku druge četrtine so popustili, a so se naposled zbrali in ob polčasu dosegli varno prednost desetih točk. Domovci, ki so bili šele drugič letos v popolni zasedbi, so z dobrim ritmom nadaljevali tudi v drugem polčasu, tako da o končnem zmagovalcu ni bilo nikoli dvoma. Poleg Susiča gre pohvaliti ostrostrelca Zagorca. (av) / KOŠARKA KOŠARKA - V državni diviziji C Jadran Franco do novih točk v Krminu Alba - Jadran Franco70:75 (13:25, 35:37, 55:55) Jadran: Spigaglia (-, 0:1, 0:1), D. Batich 12 (1:2, 4:7, 1:5), M. Batich 7 (2:4, 1:1, 1:1), Franco 15 (0:1, 0:1, 5:11), Ban 26 (-, 10:15, 2:8), Slavec (-, 0:1, 0:1), Marusič 7 (3:3, 2:3, -), A. Žerjal n.v., De Petris, Malalan 8 (2:3, 3:5, 0:1). Trener: Mura. Jadran je reagiral. Po domačem porazu proti Padovi so se varovanci trenerja Andree Mura vrnili domov s Krmina s celotnim izkupičkom. Domača Alba spada med slabše ekipe državne divizije C. Kljub temu so Krminci še v igri za play-off in zaradi tega so bili tokrat precej trd oreh. Jadranovci so začeli zelo hrabro in so v začetku druge četrtine vodili za 16 točk (16:32). Nato je zbranost padla, v obrambo so »plavi« popustili in Alba je na najboljši način izkoristila serijo uspešnih napadov ter »ulovila« goste. Skoraj do konca srečanja sta moštvi igra- Trener Andrea Mura je po porazu proti Virtusu iz Padove dobro motiviral svoje varovance, ki so v Krminu dosegli novo zmago kroma li točko za točko. Albi je celo uspelo povesti (+2), kar pa ni zmedlo Murovih fantov. V zadnji četrtini so v ospredje stopili Peter Franco, Matija Batich in Borut Ban. Franco je poskrbel za uspešne mete izza šestih metrov, Batich in Ban pa sta uspešno zadela nekaj metov iz krajše razdalje. »Break« je bil odločilen, saj se gostitelji niso več opomogli. Jadran se je tako veselil dveh novih točk. Jadranovci so tokrat zbrali tudi 34 odbitih žog (8 Franco, 7 Ban), čeprav so domačini imeli kar nekaj visokih košarkarjev. »Zmaga je pomembna. Dokazali smo, da smo boljša ekipa, čeprav smo po drugi četrtini naleteli kar na nekaj težav. Očitno smo mislili, da bomo lažje prišli do novih točk. Morali pa smo se precej potruditi,« je ocenil Jadranov odbornik Peter Žerjal, ki je pohvalil trojico Franco-Matija Batich-Ban. Ostali izid: Servolana - 3P Padova 87:66 KONCNICA MOŠKE D-LIGE Kontovel odličen, a Buttrio je bil boljši Eden najboljših nastopov letos ni zadostoval Kontovel - GS Danieli Buttrio 51:66 (11:18, 30:39, 39:53) Kontovel: Škerl 5 (1:2, 2:5, 0:4), Paoletič 10 (2:2, 1:6, 2:6), Majovski, Daneu (-, 0:2, 0:1), Bufon (-, -, 0:1), Gantar (-, 0:1, -), Starc, Šušteršič 18 (2:2, 2:6, 4:8), Regent 2 (-, 1:6, -), Hrovatin 4 (2:4, 1:3, 0:1), Lisjak 12 (6:10, 3:8, -), trener Gerjevič. PON: Šušteršič (34) Kontovel je sklenil svoje prvenstvo D lige z drugo če-trtfinalno tekmo končnice in s porazom proti objektivno boljšemu nasprotniku. Kontovelci so igrali eno svojih boljših tekem. Trudili so se skozi vse srečanje, toda moštvo iz Buttria je bilo tehnično in telesno boljše. Kontovel je tako po drugem porazu (v Buttriu je izgubil s 45:68) izločen iz nadaljnjega tekmovanja. Po izenačenem začetku je Buttrio povedel za 5-10 točk in to vodstvo ohranil do konca prvega polčasa. Trener Gerje-vič je poskusil tudi s consko obrambo, da bi zaustavil predvsem prodore nasprotnikov. Namera mu je uspela, zataknilo pa se je v napadu, tako da je vodstvo gostov ostalo skoraj nespremenjeno in se je povečalo v tretji četrtini na 15 točk. V zadnji četrtini so se naši košarkarji z agresivno obrambo skušali približati gostom, ki pa se niso pustili presenetiti in z nekaj uspešnimi meti z razdalje ohranili vodstvo in zasluženo zmagali. »Športno moramo priznati, da je Buttrio boljši od nas. Imeli smo nekaj priložnosti, da bi jih presenetili, predvsem ko smo jim postavili consko obrambo. Oni niso dali koša, toda tudi mi v petih akcijah nismo dosegli niti točke. Sicer pa moram pohvaliti vse svoje fante, ki so dali zares vse od sebe,« je dejal Kontovelov trener Mario Gerjevič. (lako) DEŽELNA C-LIGA - Bor proti Romansu dosegel pomembno zmago, Breg jezen na sojenje Budin gospodaril v Dolini 24 Nedelja, 14. aprila 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00 Dnevnik 8.10 Pole position 8.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Shanghai), prenos dirke 10.50 A sua im-magine 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in -L'Arena 16.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nad.: Un medico in famiglia storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Ieri e oggi in Tv 12.10 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Donnavventura 14.00 Dnevnik 14.45 Nad.: Monk 15.30 Film: Le miniere di re Salomone 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Film.: Il commandante Florent - La grotta (pol.) 21.35 Nad.: Tierra de Lobos 23.40 Film: Proposta indecente 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Dok.: Il grande Nilo 11.30 Le storie di Melaver-de 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.10 Aktualno: Domenica live (B. D' Ur-so) 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Domenica 21.30 Film: Derailed - Attra-zione letale (triler) 23.40 X-Style Rai Due O Italia 1 7.00 9.20 Risanke 8.55 New Art Attack 10.10 Dok. odd.: Ragazzi, c'e Voyager 10.55 Pole position 11.30 Aktualno: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspettano 15.40 Quelli che 17.10 Stadio Sprint 18.10 90* minuto 19.30 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske (Shanghai) 20.30 1.00 Dnevnik 7.15 Risanke 10.05 Film: Il duca 11.30 15.00 Campionato Mondiale Superbike 2013 12.55 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Nan.: 2 broke girls 14.50 Nan.: Life bites 16.20 Fuori giri 17.00 Film: Dennis colpisce ancora (kom.) 18.30 Dnevnik 21.00 Nad.: NCIS 21.45 Nad.: Elementary 22.35 La Domenica Sportiva ^ Rai Tre 19.00 FiIm: PaIIottoIe cinesi (akc., ZDA, 'CG, i. J. Chan) 21.25 Le iene show 7.00 Nad.: La grande vallata 7.50 Film.: The 39 steps 9.15 Nan.: L'ispettore Derrick 10.15 Scatole cinesi 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Testi-moni del tempo 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Aktualno: In \\u00BD ora 15.05 Film: Amori e dissapori (rom.) 16.30 Film: La battaglia di Mary Kay 18.00 Igra: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Romanzo capitale 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Gazebo u Rete 4 7.05 Dnevnik 7.25 Mediashopping 7.55 Nan.: Vita da strega 9.00 Dok.: Spedizio-ne tigre 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le La l ^ Tele 4 IRIS Nedelja, 14. aprila Iris 23.10 Velluto blu ZDA 1986 Režija: David Lynch Igrajo: Kyle MacLachlan, Isabella Rossellini, Dennis Hooper in Laura Dern % - / W?. ' ' JAÍ LI r y m V navidez idiličnem mestecu Lumbertonu, v ZDA, mladi Jeffrey obišče očeta v bolnici in na poti domov v travi najde odrezano človeško uho. Najdbo odnese na policijsko postajo in izroči čudaškemu detektivu. Sandy, detektivova hčerka doma prisluškuje očetovim pogovorom in sporoči Jeffrey-ju, da je odrezano uho najbrž povezano z neko pevko iz nočnega kluba. Jeffrey se s pomočjo prijateljice vtihotapi v pevkino stanovanje, kjer je priča grozljivemu obredu. Blue velvet je eden tistih filmov, ki že v prvih kadrih napove celoten simbol zgodbe, ko ob idiličnem predmestju pokaže tudi tisto, kar se skriva in leze pod površino: se pravi, najrazličnejša golazen. Skrivnostni podzemni svet, ki skriva v sebi negativno preslikava vsega idiličnega kar je na površju, uspe posrkati vase tudi mladega radovdnega Jeffreya, ki si ne more kaj, da se tudi sam prepusti dogajanju. (t* Slovenija 1 7.00 Risanke 10.15 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.40 Prisluhnimo tišini 11.20 Oza-re 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 60 let Mladi 15.05 Film: Mi nismo angeli 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Igralci brez maske 18.25 Igralci tudi pojejo 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Intervju 21.55 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Nad.: Luther |r Slovenija 2 8.15 Skozi čas 8.50 Formula 1: Velika nagrada Kitajske, prenos iz Šanghaja 10.50 Globus 11.25 Slovenski magazin 11.50 Turbulenca 12.30 Rad igram nogomet 12.55 Glasbena matineja 14.50 Košarka -državno prvenstvo (M): Tajfun : Union Olimpija, posnetek 16.55 Odbojka - državno prvenstvo, finale (M), 3.tekma: ACH Volley : Calcit Volleyball, prenos 18.55 Cape Epic 2012 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 20.55 City folk 21.20 Dok. odd.: Vojna proti demokraciji 22.55 Kratki igrani film: \\u00BD 23.20 Kratki igrani film: Agape (t Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.15, 8.10, 21.30 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.4514.50, 18.15 Tedenski pregled 7.35 11.15, 15.50 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 9.50 Na tretjem... 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.50 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.15 Euronews 14.30 Tednik / LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Fuori di gusto 12.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Il volo della fenice 16.20 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Film: Elisabetta I. (zgo.) 23.30 Dok.: La7 Doc 6.00 Voci in piazza 12.30 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.10 Vendo casa in Tv 18.50 Nogomet 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta VREDNO OGLEDA 15.00 „Q" 15.45 Mediterraneo 16.15 Fol-kest 201117.00 Potopisi 17.30 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: La dottoressa dei falchi di Abu Dhabi 22.15 Šport 22.30 Slovenski magazin 23.00 Jazz koncert Tv Primorka 16.0017.00 Tv prodajno okno 16.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 23.00 Tedenski pregled 20.00 Tv Primorka je praznovala 22.00 Mozaik za gluhe in naglušne 23.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.20 Serija: Igra laži 11.20 Dok. serija: Kuharski dvoboj tortic 12.15 Dok. serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 12.45 Serija: Zvezda dizajna 13.45 Film: Usodno zaupanje 15.30 Nan: Castle 16.25 Film: Varuške d.o.o. 18.15 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Slovenija ima talent 21.40 Film: Prevzetnost in pristranost Kanal A netki z interneta 12.50 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.20 Film: Ujeti utrinek 15.00 Film: Brata 16.50 Poker Stars 17.50 Volan 18.25 Odd.: Igrače za velike 19.10 Pazi, kamera! 20.00 Film: Po sončnem zahodu 21.45 Nad.: Grimm 22.40 Film: Presežna moč 2 7.55 Naj-reklame 8.20 Film: Seks in krogle 9.55 ŠKL 10.50 Astro Tv 12.25 Naj pos- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; ).00 Verska odd.; 9.30 Klasična glasba; 10.00 Slovenija v 15 pogledih; 11.00 Observatorij; 11.35 Playlist; 12.00, 20.00 Fejiz Files; 12.30 Dnevnik; 13.00 Veterinarica; 14.00 Za eno uro radia; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Dnevnik, šport; 20.30 Med nami rečeno v glasbi; 21.30 Melodična Apulija; 22.00 Extra; 23.00 Pic-Nic Electronique SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost: Andrej Perko; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Mali športnik; 15.30 DIO; 16.00 Odbojka finale;18.00 Morda niste vedeli; 18.10 Rokomet Islandija: Slovenija; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humore- ska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokal-noinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnjem tednu se boste čustveno zaprli pred ljudmi okoli vas in poskušali najti notranje ravnotežje. Oklevali boste v osebni odločitvi, težave pa ne boste zaupali nikomur. m^l BIK 21.4.-20.5.: Imeli boste nekaj težav pri opravljanju svojih obveznosti. Prav tako boste le težko prosili sodelavce za pomoč, saj bo vaša raven samozavesti nizka. To je posledica slabe izkušnje v ljubezni. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Razmišljali boste o preteklosti, predvsem o uspehih, ki ste jih dosegli. V službi se boste spoprijeli z izzivom, ki ga bo zavrnil preostali del kolektiva. Posvetite mu veliko pozornosti. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Pomanjkanje «« dela v službi ima slabe posledice na vaše zasebno življenje. Preveč časa preživite lenobno pred televizorjem ali računalnikom. Pomislite na to, da izgubljate veliko časa. y^ LEV 23.7.-23.8.: Med vami in (^^r prijateljem lahko izbruhne prepir, ki ga bosta zanetili vaša nestrpnost in nezmožnost prilagajanja. Pazite, da ne boste rinili z glavo skozi zid, saj vas to lahko stane prijateljstva. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu ne boste našli pravega izziva v opravljanju obveznosti. Vsakdanja rutina bo slabo vplivala na vaše počutje, kar se bo poznalo v vaši manjši motivaciji in zagonu. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjem tednu se boste večkrat zalotili, da vaša jeza uhaja izpod nadzora. Na delovnem mestu vaša nestrpnost ne bo poznala meja. Posvetite se individualnim nalogam! ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Venera vas bo navdala s čustvi, v odnosu do partnerja boste romantični in nežni. Na plan bo priplavala vaša ustvarjalna plat. Uporabite dober občutek za umetnost. STRELEC 23.11.-21.12.: Vaša intuicija bo odlična. Služila vam bo v službi, kjer boste izpostavljeni mnogim pomembnim odločitvam. Na finančnem področju se lahko zgodi, da stanje ne bo spodbudno. KOZOROG 22.12.-20.1.: Imeli boste odličen občutek za ljudi. Če imate v službi veliko stika s strankami, to izkoristite za poglabljanje poslovnih stikov. Nadrejeni bo opazil vašo vnemo in jo nagradil. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Več pozornosti namenite bližnjim, ki jih zapostavljate zaradi službenih obveznosti. Postavite si jasne prioritete in ne bodite površni v odnosih z osebami, ki vam nekaj pomenijo. RIBI 20.2.-20.3.: Ne obremenjujte se z vsako malenkostjo, to vas pri delu ovira. Poskusite kaj novega in se obveznosti v službi lotite drugače. Zadajte si visoke cilje in naredite vse, da jih boste dosegli. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 14. aprila 2013 25 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.15 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Sorgente di vita 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Detto fatto 16.10 Nad.: Senza traccia 16.50 Nad.: Without a trace 17.45 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.05 Dnevnik 21.05 Film: I poliziotti di riserva 23.20 Emozio-ni ^ Rai Tre Film: II diavolo veste prada (kom., ZDA, '06, i. M. Streep) 23.30 Benvenuti a tvola 2 -Nord vs. Sud C/ Italia 1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nad.: Il commissario Montalba-no 23.35 Porta a Porta 7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Sport mediaset 13.40 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.25 Nan.: Lupin 16.15 Nad.: Smallvil-le 18.00 Nan.: The middle 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Arrow 23.00 Nan.: Nikita La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 9.00 Agora - Brontolo 10.00 La storia sia-mo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktu-lano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Aktualno: Coffe break 11.00 Rubrika: L' aria che tira 12.3018.50 Rubrika: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nan.: Diane- uno sbirro in famiglia 17.10 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 21.05 Pertini - Storia di un presidente 22.55 Neripoppins u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Senza freni 16.35 Nan.: My life 17.00 Nad.: Le indagi-ni di padre Castelli 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Quinta colonna 23.55 Terra! 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.05 Show: Ami-ci di Maria (v. M. De Filippi) 16.50 Pome-riggio cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-solvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.00 Dokumentarec 8.30 Deželni dnevnik 12.40 Vendo casa in Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.25 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Il caffe dello sport 22.00 Nogomet: Triestina - Cervignano Muscoli 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in di-retta (t Slovenija 1 6.25 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 10.1515.40, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.05 Dok.: Megabiti energije 11.25 Potepanja 12.05 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.30 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogovor s predsednico vlade 21.00 Tednik 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Umetnost igre (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.25 Odd.: Točka 15.15 Na lepše 15.25 Intervju 16.35 Dok. odd.: Skrivnosti muzejskih zakladov 17.30 Dober dan, Koroška! 18.00 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 23.40 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Dediščina Evrope 21.40 Nad.: Irene Huss 23.15 Razred zase (f" Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.25 15.05 Poslanski premislek 6.35 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.10 Žarišče 9.3010.30, 13.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.55 Evropski premislek 17.10 Tedenski napoved-nik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.50 Danes, izbor 23.10 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 16.15 Vesolje je... 16.45 Tednik 17.15 Avtomobilizem 17.30 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok.: Italija 20.00 Mediteran 20.30 Artevisione 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 21.30 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 7.20 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.50 Nad.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Igra laži 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Naša mala klinika 15.05 Nan.: Vzgoja za začetnike 15.40 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Čista desetka 21.00 Film: Sužnja ljubezni 23.25 Nan: Zdravnikova vest 00.20 Nan.: Chuck Kanal A 6.0018.00, 19.45 Svet 6.25 Odd.: Igrače za velike 6.50 Risanke 8.30 Nan.: Frasier 8.55 14.10 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 13.45 Nan.: Frasier 14.40 Film: Po sončnem zahodu 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 20.00 Film: Poslednji skavt 21.55 Nad.: Grimm ry ; «sr* f.' >v * * 22.45 Film: Mali vojaki RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjanč-kov - 12. nad.; 18.00 Zvonka Zupanič Slavec - Z očmi zdravnice; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) Ponedeljek, 15. aprila Canale 5, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Il diavolo veste Prada ZDA 2006 Režija: David Frankel Igrajo: Meryl Streep, Anne Hathaway, Emily Blunt in .Stanley Tucci Sivolasa, bleda, stroga, a vselej brezhibna Miranda Priestly, je ena najbolj uspešnih in spoštovanih poslovnih žensk v svetu mode, a hkrati tudi strah in trepet uslužbencev svoje modne revije. Nekega dne v njeno uredništvo v vstopi mlada in ambiciozna novinarka Andy Sachs. Nadebudna stažistka za Mirando še ni slišala, pa tudi o modi ne ve kaj dosti. Kljub vsemu jo Miranda zaposli in jo takoj prične spreminjati po svojem okusu, kar povzroči nezadovoljstvo pri Andyjinih prijateljih in fantu. Frankelov film pripoveduje o zakulisju sveta mode. Njegovem tempu, ambicijah, konkurenci. Četudi naslova revije nikoli ne omenja, je njegov portret posvečen mesečniku Vogue in seveda urednici Anne Wintour, ki pooseblja strah in trepet vseh svetovnih kreatorjev. Šefinja je zelo posbna in zahtevna. A mlada diplomantka stisne zobe in se spoprime z domala nemogočimi nalogami. Znajde se na razpotju. Naj postane podobna ženski, za katero gara, ali naj ostane zvesta sami sebi? 6.00 Dobro jutro; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.35 Šport: Bubbling; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamen-ti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 9.00 Športna oddaja - R. Orto; 9.30 Zgodbe o človeških dvonožcih; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 20.00 My radio;16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 23.00 Osservatorio. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). /•'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 14. aprila 2013 VREME, SVET / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. rfTK 980 990 V naslednjih dneh se bo proti Nemčiji razširil močen tropski anticiklon, zato bo tudi nad deželo vreme stanovitno, le v torek bo k nam začasno zaneslo vlažnejše tokove. ŽENEVA 5/17 ° MILAN O 7/19 A DUNAJ O 4/17 LJUBLJANA °7/12 BEOGRAD 12/24 O LIZBONA .O 11/19 MADRID O 3/17 SPLIT 9/21 SKOPjE SOFIJA fW 0 S/20 Po vsej deželi bo povečini jasno z možno manjšo oblačnostjo v popoldanskih urah v gorskem predelu in nad gornjo nižino. Pihal bo lahen veter, ki pa bi ob morju lahko bil močnejši. Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C. TOLMEC O 6/21 TRBIŽ O 3/16 ^ CELOVEC °4/17 KRANJSKA G. (2i 01/12 ^ O TRŽIČ Ç^Tb 4/17 «â VIDEM O 7/23 CEDADo 8/22 KRANJ O S. GRADEC O 3/1S S CELJE 6/18 O LJUBLJANA O 5/18 GORICA 10/23 O N. GORICA O 5/20 N. MESTO KOCEVJE "M&s. ° - CRNOMELJ o Imeli bomo lepo in jasno spomladansko vreme, le popoldan bi se v gorskem svetu lahko pojavila oblačnost. Pihal bo lahen veter. Nadaljevalo se bo precej jasno in toplo vreme. TOLMEC O 7/22 TRBIŽ O 4/18 VIDEM O 8/23 čedaDo^ 9/22 «-nm^^N. GORICA GORICA o inn 10/23 O 0 7/20 CELOVEC 03/18 KRANJSKA G. O 2/15 OTRŽIC 7/17 KRANJ O S. GRADEC O 4/16 & CELJE 6/17 O LJUBLJANA O 6/18 POSTOJNA O 2/18 N. MESTO 6/18 O =3 Danes: ob 7.08 najnižje -38 cm, ob 14.21 naj- 2 Morje je rahlo g višje 9 cm, ob 17.41 najnižje 4 cm, ob o razgibano, tem- ° 23.36 najvišje 25 cm. peratura morja Jutri: ob 7.59 najnižje -29 cm, ob 23.03 naj- 9,4 stopinje C. višje 18 cm. -JO 500 m ............ 8 1000 m ...........5 1500 m............4 2000 m...........-4 2500 m...........-5 2864 m...........-7 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v gorah 6. HORTITERGESTINI Park pri Svetem Ivanu, Trst sobota, 13. in nedelja, 14. aprila - od 9h do mraka razstavno-prodajni sejem rastlin in vrtne opreme prost vstop promovirata in organizirata -----....----- i - - AcegasAps la Collin ° r cooperativa sociale Société del Gruppo Hera sodelujejo 5 /¡¡¡\ universita ww degu studi di trieste www.hortitergestini.it JUŽNA AMERIKA - Favorit je začasni predsednik Nicolas Maduro Venezuelci danes volijo Chavezovega naslednika Nicolas Maduro ansa Henrique Capriles ansa CARACAS - Venezuelci bodo danes volili naslednika karizmatičnega levičarskega voditelja Huga Chaveza, ki je minuli mesec podlegel raku. Za najvišji položaj v državi se bosta pomerila začasni predsednik Nicolas Maduro, ki ga je Chavez izbral za svojega naslednika, in tekmec pokojnega voditelja na zadnjih volitvah, kandidat desne sredine Henrique Capriles. Chavez je na predsedniških volitvah 7. oktobra lani premagal Caprilesa s 55 odstotki glasov, vendar se je njegovo zdravstveno stanje sredi decembra poslabšalo, tako da nikoli ni uradno prisegel za tretji šestletni mandat. Chavez, ki je Venezuelo vodil 14 let, je umrl 5. marca v bolnišnici v Caracasu. Kampanja pred predsedniškimi volitvami je trajala manj kot dva tedna. Medtem ko je Maduro poudarjal svoje vezi s Chavezom, se je Capriles zavzel za zedinjenje globoko razklane države in se izogibal preveč agresivnim kritikam pokojnega voditelja, katerega smrt je pretresla številne Venezuelce. Venezuelski volivci imajo v nedeljo na izbiro dve opciji - vztrajanje na levičarski populistični poti ali obrat na desno. Pred volivci je tudi ključno vprašanje, ali lahko "chavizem" dejansko preživi Chaveza. Številni analitiki menijo, da bo gibanje, ki ga je ustanovil in vodil Chavez, težko preživelo brez karizmatičnega voditelja, a hkrati priznavajo, da bodo volitve prehitro po njegovi smrti, da bi volivci to doumeli. Maduro, nekdanji voznik avtobusa in sindikalni voditelj, ki se je povzpel do položaja zunanjega ministra in podpredsednika države, tako velja za favorita, čeprav se je njegova prednost pred volitvami zmanjšala. Po javnomnenjskih raziskavah je njegova prednost padla na 9,7 odstotne točke s 14,4 takoj po Chavezovi smrti. Madurov tabor stavi na veliko priljubljenost pokojnega voditelja med revnimi, skupino prebivalstva, ki je imela največje koristi od Chavezovih socialnih programov. Kako priljubljen je bil Chavez, je bilo očitno med njegovim pogrebom, ki se ga je udeležilo na tisoče ljudi. Venezuela se sicer spopada z eno najvišjih stopenj inflacije na svetu - v letu 2012 je znašala 27,6 odstotka, čeprav se v državni proračun stekajo milijarde dolarjev od prodaje nafte. Ena največjih proizvajalk nafte na svetu je imela precej koristi od visokih cen nafte v zadnjih letih. Ko je Chavez leta 1999 prišel na oblast, je sod nafte stal okoli osem dolarjev. Danes stane več kot 100 dolarjev in tako bo, kot kaže, ostalo še nekaj časa. Kljub temu se je zunanji dolg države pod Chavezom povečal s 33 milijard dolarjev leta 1999 na današnjih 150 milijard. Capriles se je med kampanjo pred oktobrskimi volitvami obregnil ob Chavezovo velikodušno naftno diplomacijo in vztrajal, da bi morali imeti koristi od venezuelskih naravnih bogastev le Venezuelci. 50-letni Maduro je med predvolilno kampanjo kot začasni predsednik nizal volivcem všečne poteze. Manj kot teden dni pred volitvami je zvišal minimalno plačo, svojega nasprotnika pa je večkrat označil za "buržuja". 40-letni Capriles je po drugi strani izjavil, da se mora boriti z vladno mašine-rijo, ki mu stoji nasproti, Madura pa obtožil, da sedi na "sposojenem stolu". Je pa obljubil, da se bo med kampanjo "junaško" boril za vsak glas. "Nagnali bomo (Cha-vezove) protežirance, ki so si napolnili žepe. Imamo zgodovinsko priložnost za to," je dejal guverner zvezne države Miranda. Okoli 18,9 milijona registriranih volivcev bo lahko glasove oddalo na skoraj 14.000 voliščih. V državi veljajo poostreni ukrepi, za varnost skrbi 125.000 pripadnikov varnostnih sil, oblasti pa so že v torek zaprle državne meje. Jure Kos (STA) POLJSKA - Odkrili so ga v Czestochowi Največji spomenik Janezu Pavlu II. VARŠAVA - V poljskem mestu Czestochowa, ki slovi kot najbolj priljubljen romarski cilj v državi, so včeraj odkrili največji spomenik na svetu, posvečen papežu. Spomenik Janeza Pavla II., ki meri 13,8 metra v višino, težek pa je sedem ton, bo vpisan tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Postavitev spomenika je spremljala polemika. Prebivalci mesta Czestochowa so se pritožili glede postavitve orjaškega kipa nekdanjega papeža, ki steguje roke proti nebu. Proti mestu je namreč obrnjena njegova hrbtna stran. Poleg največjega kipa s podobo papeža na svetu se na Poljskem lahko pohvalijo tudi z največjim kipom Jezusa, so sporočili s poljske agencije TVN. Karol Wojtyla oziroma Janez Pavel II., po rodu s Poljske, je bil eden najbolj priljubljenih papežev v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Med svojim 27-letnim pontifikatom - drugim najdaljšim na čelu Cerkve - je obiskal kar 129 držav. Umrl je 2. aprila 2005. Poljaka so kmalu po smrti razglasili za blaženega, domnevno zaradi čudežne ozdravitve francoske redovnice Marie Simon-Pierre. (STA) PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 14. aprila 2013 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 14. aprila ob 20.30 v Veliki dvorani »Vaje za tesnobo« Vinka Möderndorferja v priredbi Slovenskega mladinskega gledališča in režiji Jake Andreja Vojeveca Gledališče Rossetti Dvorana Generali Danes, 14. aprila ob16.00 Ken Ludwig: »Cercasi tenore« / Režija: Gian-carlo Zanetti. Nastopa: Gianfranco Jannuzzo. V torek, 16. aprila ob 20.30 Yasmina Reza: »Art« / Režija: Giampiero So-lari. Nastopajo: Alessio Boni, Ales-sandro Haber in Gigio Alberti. / Ponovitve: v sredo, 17. in v četrtek, 18. aprila, ob 20.30. V petek, 19. aprila, ob 20.30 Adam Long, Daniel Singer in Jess Winfield: »Tutto Shakespeare in 90 minuti« / Režija: Alesssandro Benvenuti. Nastopajo: Zuzzurro e Gaspare in Maurizio Lombardi. / Ponovitve: v soboto, 20. ob 20.30 in v nedeljo, 21. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli V torek, 16. aprila ob 21.00 bo premiera dela tržaškega avtorja Maura Cova-cicha »Fiona«, režija Andrea Liberivici, igrajo Orlando Cinque, Irene Serini in Caterina Luciani. Ponovitve: 17. aprila ob 17.00; 18., 19., in 20. aprila ob 21.00; 21. aprila ob 17.00; 23. in 24. aprila ob 21.00; 25. aprila ob 17.00; 26. in 27. aprila ob 21.00; 28. aprila ob 17.00. GORICA Kulturni dom (ul. Brass, 20) V torek, 16. aprila ob 20.30 v okviru 10. trojezičnega Festivala komičnega gledališča Komigo, druga predstava in sicer »Moped show v živo«. Režijo je podpisal Roman Končar. V glavnih vlogah nastopajo: Tone Fornezzi - TOF, SLIKOVNA KRIŽANKA - Simona Vodopivec - Franko, Roman Končar in Miran Juvan. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V ponedeljek, 15. aprila ob 20.00 Slovensko ljudsko gledališče Celje: Ken Ludwig : »Sleparija v krilu«. (Abonma komedija in izven). GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali V torek, 23. aprila ob 20.30 bo na sporedu musical Arthurja Laurentsa »Gypsy«, režija Stefano Genovese, nastopajo Loretta Goggi, Sergio Leone, Gisella Szaniszlo, Eleonora Tata in mnogi drugi. Ponovitve: 24., 25., 26. in 27. aprila ob 20.30 ter v nedeljo 28. aprila ob 16.00. GORICA Gledališče Verdi V soboto, 20. aprila ob 20.30 bo v sklopu 18. gledališkega festivala »Un Ca-stello di...Musical & Risate«,v mestnem gledališču musical »Jesus Christ Superstar«, v produkciji gledališke skupine »Stella« iz Macerate. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V petek, 19. aprila, ob 20.00 Koncert: Postojnski Jazz ansambel z Alenko Godec. NOVA GORICA Grad Kromberk V petek, 19. aprila, ob 20.00 Duo Ar-paparlando: Tina Žerdin in Christine Leibbrand - Kügerl, harfa. Kulturni dom V soboto, 20. aprila, ob 20.15 Deški Slovenski književniki zbor iz Dubne (Rusija) (izvenabon-majski koncert). LUBLJANA Dvorana Stožice V soboto, 27. aprila ob 18.00 bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora in številnih njegovih prijateljev, ki so zbor v prejšnjih mesecih že spremljali na koncertih ob njegovi šti-ridesetletnici. Pod geslom Za svobodo, za kruh! se bodo v Ljubljani zvrstili Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej Mef, Iztok Mlakar, Zoran Pre-din, Boris Kobal, Gojmir Lešnjak Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freak-waves, Zaklonišče prepeva,Taborniki Rodu Modrega vala Trst-Gorica, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus. Predprodaja vstopnic se bo začela v ponedeljek, 18. marca, na Petrolovih bencinskih črpalkah, v poslovalnicah Pošte Slovenije, na spletni strani www.eventim.si, pri članih TPPZ in še marsikje. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Narodni dom »Mladi, ki izkoriščajo dano možnost s tem, da ponudijo možnost sovrstnikom« bi se lahko glasilo geslo razstave STEN, na kateri razstavljajo štiri študentke na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani: Tržačanki Taddea Druscovich in Sanja Mikac, Benečanka Elena Gu-glielmotti in Goričanka Nikol Kerpan. Razstava bo odprta do 24. aprila, od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00 razen 9., 10. in 19. aprila, ko bo na ogled zjutraj od 10.00 do 12.00. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava »Proces o Rižarni«, posvečena dogodkom iz leta 1976, ko se je proces odvijal, na velikih razstavnih panojih se vrstijo glavni akterji procesa, velik je poudarek na delu Albina Bubniča in Maria Magajne, katerega so skoraj vse fotografije. Razstava bo na ogled do 2. junija. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi v petek, 19. aprila ob 20.00 na odprtje fotografske razstave "Krkavče -Istria.Terra" Branka Lenarta. O avtorju in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeno kuliso večera bo ustvaril trio AP Group : Andrej Pirjevec - bass, Davide To-masetig - kitara, Franko Reja - kitara Postavitev bo na ogled do 18. maja ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11-12.30 / 15-17) _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ODNOS MED LASTNIKOM ZEMLJE IN POLJEDELCEM PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK STARORIMSKI POZDRAV IT. PISATELJ (VASCO) REKA V MARKAH SL. JEZIKOSL. (MATIJA) RAZMNOŽEV. TVORBA KEMIJSKI ZNAK ZA LANTAN IZVOZ naš Športni DELAVEC (VILI) NATANČNA KOPIJA SAMO KOKOROVEC ŠVED. PESNIK HANSSON ENICA PRAOČE ČLOVEŠKEGA RODU JAMA Z ILOVICO TRŽAŠKI ZGODOVINAR IMETNIK, POSESTNIK TREBUŠNA SLINAVKA ŠTEVILO ZA SKLEPČNOST / PTIČ, KI NE ZAPUŠČA GNEZDA VRSTA TISKAR. ČRK ZDRUŽENJE VEČ PODJETIJ CENA BREZ VOKALOV IT. PESNICA GALLINA NASILNOST, NEOBRZDA-NOST, SILA SRBSKI ŠAH. VELEMOJSTER MESTO PRI TERAMU REKA NA TIROLSKEM OGRODJE ZA TRTO, BRAJDO ZGOD. KRAJ NA JAPONSKEM ANDREJ BUDAL SOCVETJE PRI ŽITU ITALIJANSKI SPOLNIK REKA KOZAKOV ILKA VAŠTE STROKOVNJAK ZA VRSTO MO DERNE VEDE SMUČIŠČE NA ŠVEDSKEM ČUT ZA ZAZNAVANJE SVETLOBNIH DRAŽLJAJEV LOBI NA POL NARAVO-VARSTVENIK VRSTA VIŠNJE ITALIJANSKI KIPAR (ANTONIO) ČEBELJA TVORBA V PANJU ČVRSTI MOŽAKARJI TENIŠKI POKAL NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA HAAS REKA V MEHIKI ITAL. PEVEC (LUCIO) AM. PEVEC KING COLE NEVARNA PADAVINA SLOVENSKA SKUPNOST PERZIJSKI FILOZOF IN VERSKI REFORMATOR INKOVSKO BOŽANSTVO VJUŽNI AMERIKI URANOV SATELIT PIJAČA STAR. SLOVANOV IZBOKLINA ZARADI POŠKODBE ORIS NA POL MESTO V GRČIJI GRAFIČNO ZNAMENJE ZA ČLENITEV BESED PODNEBJE GOROVJE V MJANMARU SLOVARČEK - ARAKAN = gorovje v Mjanmaru • ASO = reka v Markah • IGA = zgodovinski kraj na zahodu Japonske • INARI = finsko jezero • KON = inkovsko božanstvo • LERMA = reka v Mehiki • OLA = švedski književnik Hansson w w sp a cci occ hi a I i vis ic n. it SPAOCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH "DVA RNISKIH TRGOVIN V ITALIJI CODMHE (TVI - VI5MADELLO ITV) - MfiTftE CVEh JDOUI :VE> - F-3iTMiL'AI!0 [VII - VIOEM TAMGNMCO mm - anmirt (UP: - GORKA SiiLIttJHtiS) ■ rOHTMAFREDDA (HH) -iAPHlOLO (H) imjdt> (65) - TREVHHJO IBG) -