ftt. 115.
V Gorici,   v soboto dne 7. oktobra 1911
Mata trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
^ vse leto   .   .   15 K
/9          »V         •      •         O   9,
Posamične šteyilke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja nSočatt v vseh tobakarnah.
ima naslednje i /redne priloge: Ob novcTn-tetu »Kažipot po Soriškem in 6radiščanskemu in dvakrat v letu »Vozni red že* lezaie, nartiko* in poštnih zvez".
la naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Te&tf XLI
»FB8 m narod, svobodo in napredek Je D/. /(. Lavrii.
UretUriitre
: nahaja v Gosposki ulici št. 7
Gorici v I. nadstr. na desne.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki uliti št. 7
v 1. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačali
loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2?krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov .odklanjam« vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavHč v Gorici.
Teleta« fcf. 93.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odjjov. J. Fabčič) tiske is sel.
prtega
(Konec.) ' Težko županovanje.
Župan je na to povdarjal, da je tež«a naloga županovanja. V pretekli triletni dobi je mogel z roko dotakniti se t-žhoe. 7/.iružcnih z žuonuovahjem. Vendar st uJa in sprejme to težko nalogo, zaupajoč v dobrohotno sopotnoč vseh dobrih.
I oiei: delat5 misli on, zaved:i:*:C se svoje e/.koče in. pričakujoč s- pmirJri .)d stran' vseh dobrih. Da se župan zaveda sv .ne težke nalogo ,to je prav lepo, al; se lepše je, če ic tudi kos taki :c/k: na-i :g\. I 'a h: bil kos taki težki nas'V,u žttpa-n »v:inji. kakoršna je dandanašni' v G?. rlct, v K.škl iihttalni stranki ne po?na;m< nobenega. Težko calogo na magistrati; ;*a b..Kta teševala >>:>et tri leta Bornb;:r in Vciiic«-!
Umevno, tla Judi ne bo d*>br.»h.-tne sopinioe; vseli dobrih. V Jaški ^trtpodu-joči stranki ni takih »dobrih«, drugih, pa Z? b: Ivf; še take Jobri, ne pustilo U besede. To icj nI treba računati župani* čiste, nič na »v.p^noC: vseh dobrih*. V. Vt-nicrjen; inČeščntijcm bo moftil v./iri še dalj? ž; piecej razbito niagis+ratov«,) i;ar-ko med nevarnimi čermi___
Flnatieijetiie težkoče.
Žuoan L1 cmevi', <ia je pjvJ;..j.i! /? p:eJ tremi let', kt j* lil izvoljen t :> :;cn r,;vii za župima, fh rncijelne te*.i;«ct, k: utegne: / ov'"j;!: i/v šHev njegov*^ ..izvitega programa;'te težkoče'so vsled ne-previdfiivih dogodljajev (?\ se narasle — vendar meni on. da vsak pošten kritik mu mora'priznati, da kar je mogel v kratkem času storiti, je storil na tem ali onem polju.
Denarne težkoče! Mesto je zadolženo tako. da se ne vidi iz dolgov ven. Gospodarstvo na magistratu je bilo že dolgo časa šušmarsko; najemala so se posojila, storilo se pa ni nič; nič nimajo pokazati, kar b\ osvedočilo vsaj košček parne thega
Tripolis.
Tripolis ... Evropejcem in še celo potovalcem po svetu nepoznana dežela. Za potovanje po Afriki se določa navadno severna obal od Tunisa do Staksa; v Tripolis gre samo tisti, ki imr. kak trgovski opravek. Predložiti pa mora srvoj potni list v podpis turškemu konzulu, da more stopiti na nedotaknjeno turško zemljišče. V tem oziru so bili Turki natančni od nekdaj. Od tujcev "i bil Tripolis nikdar obiskan kakor sti mesti Tunis in Kairo. Celo na velike mehamedanske verske svečanosti, katere se nikjer ne obhajajo bolj divje, originalneje in strašnejše kaker v Tripolisu, dovede le slučaj večjo karavano obiskovalcev v,mesto, katero sedaj kakor kliuč tripelitanske provincije predstavlja borbni objekt držav, katere se koljejo okoli njega. Vzrcki zapuščenosti so zelo jasni. V tem belem .i.estu Sredozemskega morja ni najti pač ničesar, kar bi moglo zanimati in privabiti tiaea. Nasprot-. no je mnogo tega. kar.-^odllnJa^Vfter stu je samo en edini hoteli kar*Wsffia«iev* ije ime evropskega hotela. V njegovih alato ok.iir|eftili;fogl^iaJih' zrehKr. laHiivd^edsev:
gospodarstva, pač pa zadošča en pogled po mestu, da se razvidi zanikerno gospodarstvo goriškega magistrata. »Kot iz škatljice vzeto«, bi moralo biti mesto goriško, ali v resnici je tako, da mora biti sram laške gospodarje. Zafrčkali so dohodke in posojila-mesta, niso razsodno obrnili denarja, in tako se je zgodilo, da je mesto polno dolgov, zanemarjenost pa kraljuje v vsaki ulici.
Financijelne težkoče so bile pred tremi leti, ko je nastopil župan Bombig, bile so pa že mnogo poprej; umevno, da se financijelno stanje ped Bombigem ni moglo z»boljšati. Kako pa? Dr. Ceščuti je sicer slavil Bombiga za previdnega administratorja, ali župan je na to v svojem govoru konstatiral, da so financijelne tež« koče še narasle v zadnji triletni dobi. Kaj imamo torej pričakovati v novi triletni dobi?! Najbrže le novo naraščanje finau-cijelnih težkoč. Vedno več davkov bomo morali plačevati v.mestu in težkoče bodo Še-rasle! Lepa perspektiva za bodočnost!
0<b tej prilikj moramo omeniti, da so Lahi povdarjali takrat, ko je bila napovedana znana gospodarska pomoč vlade primorskim deželam, da se mora pomagati tudi Gorici! Pribiti smo že večkrat, kako je obstri*kcl»a v deželnem zboru požrla napovedano vladno pomoč, kako so zamudili lepo priliko ter rajši uganjali zločin* ska nasilstva in obstrukcijo, mesto da bi bil delal deželni zbor, kakor je zahtevala vlada. Spravjli so zavezniki deželo ob vladno pomoč in tudi Gorico! Zato pa nosijo krivdo na velikih težkočah, v katerih se nahaja goriško mesto, laški liberalci in slovenski klerikalci.
Šole.
: Glede ljudskih šol v mestu je pokazal župan na šolsko poslopje v Kapucinski ulici, na otroški vrtec v Stračicah, na !bli-žnjo gradnjo Šolskega poslopja v ulici Leopardi in v ulici sv. Klare. Omenil je prizadevanje za zasebno laško realno gimnazijo, kar je imelo za uspeli otvoritev luških paralelk na gimnaziji — ni pa hotel pokazati na zanikerno poslopje mestne slovenske šole Podturnom in one na Ajševici. Župan noče nič vedeti o šolskih potrebah Slovencev v Gorici. Mi potrebu-
prave orientalske vmazanostL Kuhinje so morda samo za kakega priseljenega Italijana. Ako bi glad bi) največji kuhar, tedaj bi Tripolis imel najboljše kuharje. Nikjer na svetu se človek bolj ne priuči: kaj je glad, kakor v tem obmorskem mestu. Stanovalci te »site blandi« žive motorično cd pomanjkanja in potreb. Staro mesto Tripolis leži na nekoliko v morje molečem jeziku. Okoli mesta je potegnjen po rnavri-ški navadi zid, ki je na prvem mestu zato, da čuva zemljo. V mestu vlada orijental-ski kaos ozkih ulic in uličic. Medtem ko je na zapadni strani mesta taka mešanica, s •. na vzhodni strani hiše z velikimi vrtovi, gozdiči, v katerih stoje letne hiše Evropejcev, bogatih Arabcev in,Levantulcev. Na južni strani pa se razprostira puščava, v katero se dospe iz mesta v dvajsetih minutah.
Ko smo pied petimi leti obiskali to belo mest:) c.Vikanskc obali, je bilo pristanišče zasuto s peskom popolnoma. Izkrca-vanje se je meglo vršiti le potom malih čolnov, ker so morale ladije ostati kilo-; meter daleč cd obali. Bas tisti-dan so bile rf&zhanjene velike turške slavnosti. M6-Jiarnedanci so imeli praznik »vseh svetni-•'K6v«v'    Prebivalci Tripplisa so se bili v
jemd v. Gorici najmanj tri ljudske šole pa. na primernih mestih, ne tam doli Podturnom. Na to stran se bo treba zganiti pa kmalu skupno vsem Slovencem brez razlike strank, kajti ne moremo trpeti več, da bi bili stariši vsako jesen ob začetku šolskega leta v skrbeh, kam pošljejo svoje otroke v šolo. Ob takih okoliščinah požrejo laške ljudske šole vsako leto preveč slovenskih otrok...
Razno.
Župan je omenil konvikt za furlanske otroke, zatočišče za učence v obrtih, moško in žensko zavetišče, — omenil je kon-sorcij za zgradbo malih stanovanj »Ca-niera del Lavoro«, ljudsko knjižnico, mestni muzej.
Glede" zavetišča je pozabil povedati, da so napravili mestno -zavetišče za dečke in deklice še le potem, ko so laški klerikalci postavili svoje. — Konsorcij za zgradbo" inaiih stanovanj bi storil lahko les veliko dobrega za ljudstvo; moral pa hi iti na roke vsem, ne le Lahom. '—- Župan je rekel, da je bil vedno prevzet demokratičnih n,-.čel ter je vedno pomagal, kjer je šlo za to, da se moralno in mate« rialno pomaga delav* kim slojem. On hoče torej, da Velja za
prijatelja delavcev.
Pomagal je pri ustanovitvi »Camera del Lavoro«; v to delavsko organizacijo stavi upanje, da bo mogla delovati tako uspešno, da ustavi strašen val uboštva, česar on ni mogel storiti, vidi pa s strahom, da Še narašča radi velike suše, ki je
podražila živila.....   Draginja je res v
Gorici taka, da je sni večje v nobenem pro-vincialnem mestu. 'Proti draginji pa se ne stori nič in tudi se ne bo nič storilo. Ni nobenega upanja, da bi se kaj storilo. Značilno za našo deželo je tudi to, da se vsi boljši pridelki pošljejo po svetu, v Gorici -pa ostane najslabše in presneto diago; drugodi po svetu je goriški pridelek ceneji. Ali bi se ne dalo v tem pogledu ničesar storiti v prilog Gorice? -— HTista »Camera del Lavoro« pa je žalosten poskus laške narodne delavske organizacije. Če misli župan, da ta »camera« v svojo mačjo muziko kedaj ustavi nara-
I
.ščajoči val siromaštva v goriškem mestu, se presneto moti; če ni imel' kaj boljšega povedati v prid delavstvu kot omeniti ti-
' sto »kamro«, bi bil boljše storil, da bi bil molčal o delavstvu. Če bo -tista »kamra« delala proti draginji,   pogine Gorica od
} lakote.....
Naprava ljudske knjižnice in mestne-. ga muzeja je nekaj, kar »je livale vredno. Saj prav med laškim delom v mestu je doma nevednost; ljudska knjižnica lahko stori obilo dobrega, samo če ne bodo delili samih Garibaldinskih knjig med ljudstvo! — O mestnem muzeju pa ni treba misliti županu, da bo kazal 'čisti laški značaj Gorice; najbrže bo vmes dosti slovenskih reči, saj vemo, kako raldi stikajo Lahi pri Slovencih za starinami.
Prememba mestnega statuta.
Čestitljivo starost je že dosegel statut goriškega mesta. Šestdeset let ima; le malce so bili spremenili število, v ostalem je tak, kakor pred 60 leti. O, Lafoi v mestnem svetu bi že spremenili mestni statut, ali strah jih je pred Slovenci! Bog ne daj tega, da bi prišli Slovenci v goriški inestni svet. N. pr. v Pulju so v mestnem svetu Slovani, v Trstu Slovenci, ali »Go-rizia benedetta«   ima čist   laški mestni jzastop. Tako, kakor so b\ li, htičejo ostati tudi v bddoče,   pa   čeprav   spremenijo mestni statut.   Možje si belijo glave, kaj naj bi storili.   Zavlačujejo spremembo in jo zavlačujejo;   kadar   prebivalstvo za-godrnja, kadar pride   oster klic do, ušes županovih, takrat pa čujemo v mestnem svetu izjavo, da je prememlba že gotova; (da je odsek že rešil vse točke ter da pride na dnevni red ene prihodnjlK sej mestnega starešinstva. Seje potem ni dolgo, tako da se zopet pozabi na statut... Ču-I dili bi se bili, če bi ne bil tudi v torek pri l jslovesnem umeščenju povedal župan, da je prememba statuta že izgotovljena......
Da, spremeniti se mora pa tako, da'• pridejo tudi Slovenci v mestni zastop. To se mora zgoditi, pa če prav utone goriški žii'pan v valu svojih solza.
Vodovod.
¦ • Govoril je o vodovodu iz Hublja v Gorico. Povedal je, da narejeni načrti so
enem dnevu potrojili. Od blizu in daleč so bili prišli ^pravoverni«. Nepregledne karavane so nastopile pot nekolikih dni skozi puščavo, da se vdeleže sprevoda in divjih verskih ceremonij, ki razgrevajo kri pravoverni!!. To, kar smo tedaj videli, to pač ni bil Tripolis delavnega dneva — to je bilo mesto, goreče v tisočerih barvah. ., Že sama scenerija nima sebi jednake na svetu. Ko se zjutraj pred zarjo prihaja z Malte, leži za ladjo kakor v tančico zavito odprto morje; pred nami pa v čudovitih konturah poprej nevidna slika: tanki, visoki minareti, okrogle kupole — v prvi jutranji svetlobi se bleste bele kamnite mase. In za temi malo dalje palmov gaj; a na njegovem obronku se razprostira v notranjost dežele rudeče-rumeiia površina: puščava... a daleč tam >na obali: tisoč-glava masa — brezprimerno mešanje tipov in noš — v kriku odprta usta — v Prošnji vzdignjene reke. Ko je v»teku po! | ure izkrcanje srečno izvršeno, se nahajamo v sredi tuje zagonetne, divje množice, ki nas gleda kakor deveti čudež, ko opravljamo svoje posle v carinarnici,-katera se mrfiaja ob vihodu v pristanišče. A mf gledamo to pisano množico^tisočerih glav, smejočiM obrazov, .prerivajočih   in
suvajočih se teles: B/enberi, Turki, Be-duini, Arabci, Grki, Zamorci, Italijani, in' razni drugi Evropejci.
Kedor je doživel izbruhe   verskega fanatizma Mc!hamedan'cey, kakoršnega so pokazali pravoverni pri svečanosti Ma-rabuta — to strašno trganje mesa 2 lastnih teles ob ropotu bobnov, -na katere tolčejo slepi starci med monotomnimi vzkliki tisočerih grl; kedor je slišal krik, ki spre-rfilja to slavnostno procesijo in videl nje vdeležence,.kako si pritiskajo na ustnice bodoča kaktusova peresa, da kri iz njih j barva ulični tlak; kedor je doživel pe-1 klensko   simfonijo,   katera v fanatičnim ognju nekoliko tisočev ljudi spremlja darovanje žrtev njiihovemu begu, — ta ima pojem o ogromni moči, ki počiva v Islamu,-v tem po večini islamskem mestu.   Ta religijozna sila je moment, katerega mora" (prebroditi Italija, ako neče tu računati ria ' osvojenje samo kakor trgovska veselila.; Gotovo, je, da ima edina Italija "na-do,'da* doseže prvo pozicijo v Tripolisu.   Sicer . plovejo ,v Tripolis tudi francoske trgovine ladije; P kalijalik ^^^^^'v vala na razvitje   tripolitanske   trgovine.
Tudi*v nekaterih Sofeh yXm\jm> Katere; so podVpiivonV 'fivropejce^-f oučajeft;;
09
17
bili odobreni uri tukajšnjem glavarstvu m namestnišfvu, aH polledeisko mihlsterstvo je zavrglo te načrte ter zaukazalo nove.
Da ra glavarstvu^ namestništvu niso
študirali načrtovV tO'je že umljivo; zanesli so se na elaborat deželnega odbora in goriškega mesta, ali na Dunaju pa so te ,rfi nrfttriedalLin iih zavrgli. Tako znajo
Stalni prispevki od Kolinske kavine primesi in prostovoljni darovi Vydrovi v korist družbi sv. Cirila in Metoda priporočajo to oboje slovansko podjetje tudi s stališča slovenske   narodne   obrambe in
nes« so se ¦.%L?<« ^   S2;S«^
kar jej izrekamo prav lepo zahvalo.
reči pregledali Tn jih zavrgli.              ^
Lahi z.goriškega magistrata in iz deželnega odbora delati -načrte za tako potrebni vodovod! Kakor da bi se prav norca delali iz tega vodovoda! -~- Kedaj .bo sedaj kedaj; če bo splolh kedaj kaj!! — t vodovodom v zvezi, je tudi kanalizacija, tudi že tolikokrat obljubljena! —
Občine po Vipavski dolini, katerim so obetali vodovod zajedno z vodovodom za Gorico, vidijo lahM kako so jih imeli klerikalci za norca.   •     .
.... Nova klavnica.
Klavnica- v goriškem mestu je taka, da so jo označili goriški laški zdravniki za skrajno antihigienično. Rekli so, da je nekaj ostudnega in nezdravega mestna klavnica. Kupljen pa je svet. in zgradi se nova, menda v doglednem času.....   .
Zupan je sipregovoril še nekaj fraz do someščanov in konec je bilo govora; ap-lavdirali so mu živahno, kakor vsakemu ob taki priliki.
»Delo se bo nadaljevalo« — m goriški meščani bomo trpeli še (dalje in plačevali davke pod »previdno administracijo« laške gospodujoče stranke. Srečni mi v Gorici zopet za tri leta! .
Družba sv. Cirila m
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca septembra 1911. 1. sledeči promet i. s. Dohodki. A. Redni dohodki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 626 K 67; 2. Prispevki podružnic Kranjsko 1.765 K 04; Štajersko 1.612 K 84, skupaj 3.377 K 88; 3. Razni prispevki 10.656 K 16, skupaj 14.660 K 71. B. Izredni dohodki. 4. Prispevki za obrambni sklad 3.644 K 53; C. Iz družbene glavnice se je dvignilo 4.001 K 50, skupaj 22.306 K 74. Izdatki. A. Redni izdatki. 1. 'Plače, remurt. učit. osobju, razni računi, itd. 8.619 K 55; B. Izredni izdatki] 2. Naložitev pa glavnico, oziroma obrambni.sklad-3.644'K 53,3. izplačila za šolske' stavbe. 4,001 K 50,. skupaj .1.6.265 K 58, torej prebitka 6.041 'jK 16.
Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Vydrova kava,. mešana s Kolinsko kavino primesjo, nadomešča drago na^ ravno kavo in je posebno tečna za otroke.
italijanski jezik, da bi še tem načinom odprla otrokom vez s svetom.
V tem mohamedanskem mestu, katerega ravne strehe se blešče v svitu afriškega solnca, in po   katerem se razliva [ mnogobarvno morje raznorodnega    prebivalstva, bi imel iizionorhik in psiholog ugodno priliko za študiranje raznih tipov. Tu vidimo v pisano obleko oblečene zamorce-v pompozni kombinaciji barv, iz-postavljajočih na ogled svoje bogastvo, nosečih celo. svoje premoženje na sebi. — Diskretne temnopolte Arabce, božanstven ljudski kor s poveljujočim dostojanstvom, z rihčudajoče finimi potezami prirojenega plemstva, ki pristoja dobro tudi najsiro-mašnejšemu. — Turki, posebno starejši, z mirno, .raviiodušnostjo, ki vgaja v kolikor ni 'govora o verskih' stvareh, sede v svojih, neverjetno majhnih prodajalnah, v najožjih ulicalh Tripolisa.   Hiše imajo na ulico ie majhno odprtino, nekakšna vrata; a niti ena nima oken na uličnem pročelju. Tripolis je ubogo, zapuščeno mesto. In veliko vprašanje je, Če bodo mogli Italijani sploh kaj napraviti iž njega. Nič ni lepega v tem mestu bajk, razun onega kar mu je podarila prirbda: morjč in brezkončna puščava, ter nad vsem tem kra-sno-modri nebesni obok. In žlato-rumeho solnice šiplje svoje paleče žarke na rudeči pesek   puščave po   kateri   žene simintje molčeči Arabec svojo kamelo,       '
¦ ¦¦  ¦'": ¦ ;'    "."''   •  »ip—i«.
Za božičnlco v Narodni Bol! na Blartfii
darujejo učiteljiščniki 5 K 04 v. Hvala!
Domače vesti.
Smrtna kosa, — Umrl je v Trstu nekdanji trgovec Bovčan Rrhard Faninger po daljšem bolehanju. Preostalim * naše soža-
lje!     '                                      ,
Umrl je v Gorici solastnik znane tvrdke Peter Venuti, g. Alojzij Venuti, star 57 let.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Neimenovana gospa št. 1 za oktober 2 K; Ant. Hrast, c. kr. učitelj v Trstu, 20 K; Fr. Tufel iz Volčjedrage 2 K; Franjo Umck, c. kr. fin. st. nadkomisar 2 K; Hra-broslav Vodopivec, učitelj v Gojaeahp, Črničah 2 K; dr. Janko Pretnar 3 K ^članarina). Na račun mesečnine je prišlo 55 K (So v in 200 kg krompirja. — Živeli darovalci!
Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti v ponedeljek, dne 6. novembra t. 1. ob osmih zjutraj.
Prošnje za (pripustitev k izpitom je vložiti službenim potom' v takem roku^ da^ bodo v rokah komisije vsaj do vštetega dne 31.. oktobra 1.1.                               s
Imenovanje v politični službi. — Na-mestništveni kaneelist na tukajšnjem glavarstvu gosp. Franc Gregorčjč je imenovan okra'jnim tajnikom v X. plač. razredu.
Napadalec Nikola Njeguš Vavrak. ~ Oni mladenič iz Dalmacije, ki je napadel s streli, kakor ie Citati v poročilu o poslanski zbornici, ministre, se imenuje Nikola Njeguš Vavrak ter je rojen 6. decembra 1886 v Šibeniku. Obiskoval je ljudsko šolo. Izučil se je mizarstva. Napadalec je velik, modro kostanjevih las, oster, velik nos, pogied je bodeč. Na Dunaj je prišel pred par dnevi-Ko so iga preiskali, so našli revolver in hranilno knjižico. Oblečen'je slabo. Dalmatinski poslanci trdijo, da fe napadalec član rodbine, ki se je naselila pred 25 leti v Dalmaciji: baje je Vavrak; v sorodu z rodbino sedanjega črnogorskega kralja.
- Rodbina napadalčeva je bila precej premožna. Vavrak je prodal pred četrt letom svojo dedščino za 3000 K; ker mu je delo mrzelo, je zapravil v družbi zloglas- j nih deklet in s kvartanjem malone celo j dedščino in se odpeljal nato na Dunaj. Našli so pri rijem še hranilno knjižico z vlogo 450 K. Vavrak je izpovedal, da je socialni' demokrat in organiziran delavec.
Baron Gautsch je zvrnil vso krivdo radi atentata na soc. demokracijo. Kdor je pravičen, poreče: vsaka sila rodi odpor*.-Socialna demokracija je res precej preveč hujskaška, toda kaj pa je delala vlada, kaj so delali krščanski socialci, državna stranka. Ali ta stranka z vlado ni nič kriva draginjskih neznosnih razmer? Justični minister se je smehljal, ko je govoril dr. Adler o hudih obsodbah demonstrantov iz Otakringa. In tu je pograbila jeza Vavra-ka, potegnil je revolver in streljal je ... Tako daleč ženejo ljudi neznosne razmere v Avstriji.
Aretirali so na Dunaju z N\eguiet\i vred tudi nekega Jos. Pavlina, 36 ietneg^, doma iz Trsta; po poklicu je mizar; uštu- ! žben pri mizarski soc. demokr. organizaciji na Dunaju radi znanja laščine. 2eria njegova je doma iz Gorice. Pavlin je vodil Njeguša po Dunaju in mu preskrbel vstop-' nico v parlament, ter mu pokazal ministre. Sumi se, da bi bil v zvezi z atentatom.
Goriška podružnica »Društva slovenskih profesorjev« bo imela svoj občni zbor dne 22. oktobra 1911. ob 10. dop. pri »Zlatem Jelenu«. Vspored: I. Branje zapisnika zadnjega zborovanja in odborovo .poročilo; II. Poročilo preglednikov; III. Voljtev novega odbora in dveh preglednikov; IV. Eventualni predlogi (v zmjslu 4.
odstavka    11. paragrafa društvenih pravil) ; V. Slučajnosti.
Zvišanje doktad državnim uslužbencem. — Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, po katerem se povišajo ak- ( tivitetne doklade državnim uradnikom po- ( Čenši s VI. činovnim razredom, kakor tudi poduradnikom in slugam. Aktivitetne do- j klade se zvišajo uradnikom VI. čin. raz-, j reda za 10, VII. čin. razreda za 15, VIII. I čin. razreda in IX. za 20, X. čin. razreda za 25 in XI. čin. razreda za 30, pri pod-uradnikih in slugah pa za 13 odstotkov dosedanje aktivitetne doklade. Odredbe-nim potom izdano izboljšanje bo stalo na teto 20,140.000 K več, 14 milijonov krcn odpade na uslužbence državnih železnic, 6,140.000 K pa odpade žendarmeriju   finančni straži, poštnim in brzojavnim uslužbencem, pisarniškim oficiantom,   pisarniškim pomočnikom, pomožnim  slugam   in drugim pogodbenim nastavljencem in nekaterim delavskim kategorijam. Višjega izdatka bo .33,000.000 K, 10,600.000 K pokrije železniška uprava, 22,400.000 pa država, penar se ima dobiti potom zvišanja posebno osebno-dohodninskega davka.
Potreba revizije ljudskega štetja v Gorici. —- V tržaškem deželnem zboru je odgovoril vladni komisar Laščak obširno na "interpelacijo glede ljudskega štetja in revizije. Povedal je, da so konStatiranc velike -in kaznive nepravilnosti ter da se tozadevni akti odstopijo državnemu prav -dništvu v sodno postopanje proti prizadetim faktorjem. Povdarjai ie, da je vlada po zakonu vezana, izvesti revizijo, ko se naznanijo nerednosii in nepravilnosti; zato pa je napravila revizijo, ki je pokazala, kako grdo so' sleparfli Lahi pri ljudskem Štetju v Trstu. — Tako kot v Trstu je bilo tudi v Gorici. Če se je izvedla revizija v Trstu, mora biti revizija tudi v Gorici pa kmalu!
Vozni red v veliki, stenski obliki. — Kakor prejšnja leta, izda naša tiskarna tudi letos vozni red železnic, poštnih m avtomobilskih zvez ter parobrodov, veljaven od 1. oktobra 1911. do 1. maja 1912.
Ker je prostor za reklamne oglase omejen, so naprošeni vsi gg. trgovci in obtrniki v mestu, kojim še predstavi naš poverjenik, da se odločijo čimpreje, aH dajo svoj oglas ali ne, da ne bo potem nepotrebnih opaak, češ, na plakatu so tudi take tvrdke, ki so temu ali. onemu neljube. Vsak naj se pobriga, dokler je čas. Vsem onim-pa;- ki stanujejo izven Gorice, pošljem^ okrožnice z uljudno prošnjo, da se odzovejo čim prej.
»Goriška Tiskarna« A. Gabršček. »Jutro« je napisalo radi naše notice v četrtek »Dr. Rvbaf in narodno-napredna stranka na Goriškem« kar tri notice. Pravi gleie dr. Gregorina, da je »Soča« na gias vpila^ «da dr. Gregorin ni poslanec goriških naprednjakov ampak kratkomalo samo slovenski poslanec«.    'Povemo takoj »Jutrovcem«,   da   »Soča«   tega ni nikdar pisala   in ni nič vpila!     Trditev   v »Jutru«   je   povsem   neresnična.    Zato je   izvajanje   »Jutra«,   da   »Soča«   trdi sedaj   isto,    kar   so   oni   trdili   pred par meseci, krivo   in    kriv    zaključek: da je »Jutrovcem« to v   zadoščenje. — Čakajo ttidi, da jim lojalno popravimo krivico, čakajo to od dostojnega liSv«* ... Nimamo kaj popraviti, ker jim nismo storili nikake krivice. »Jutro« je neumestno rjulo na dr. Gregorina; hujskanje »Jutra«, ki je moglo le škoditi napredni stvari, smo bili obsodili in razložili zajedno, kai je hotel ri.-.c-Gresorin, česlr »Jutro« ni hotelo povedati. — O lojalnosti in dostojnosti pa naj molčijo »Jutrovci«, priobčevalci neumno-.surovih dopisov iz Gorice, polni krivičnih inzultov na »Sočo« in urednika.   Če ima kdo kaj popraviti v imenu lojalnosti in dostojnosti, je ta — »Jutro«!
Klerikalci, le pred svojim pragom pometajte! —'Pri c. kr. okr. sodniji v Sežani je poneveril večjo svoto denarja sodni oficijal A. Č. in je vsled tega tudi že odpuščen iz službe. Ta človek je bil jeden tistih, ki so vsak dan v cerkvi in je bil prijatelj vseh duhovnikov od blizu in daleč. Vse je mislilo, da je pravi angelj, bil pa je I druge vrste angeIjčkoy. Ob tej priliki nam
pride v spomin sličen slučaj iz Komna jn takrat je vse klerikalno časopisje- vsklika-lo in kazalo s prstom na J. in napredno stranko, češ, glejte kakšni so liberalci, sedaj pa o tem pristno katoliškem -klerikalcu kteri bi lahko vzel na svoj klerikalizem v vseih državah patent, sedaj pa to časopisje molči kot grob. akoravno je stvar stara že par tednov* Tukaj se tudi vidi in zrcali popustljivost napredne stranke, ker. akoravno je vedela za ta slučaj vže 14. septembra 1.1. je molčala in mu ni hotela škodovati ; sedaj pa ker vidimo, da je Č. zgubljen, ako časopisje molči sili pa govori, — sedaj se šele oglasimo.
Bi bilo možno kaj takšnega pri- klerikalcih?! Konečno bi priporočali »Gorici«, »Slovencu« in drugim klerikalnim listom, da, ako že nočejo vsega od Č. povedati, naj povejo vsaj, da je možakar zginil s površja in naj vskliknejo: »In zopet jeden«! ter naj s tem opozorijo kaplane, župnike in druge pedrepnike, tercijalke. mežnarje, klerikalne denarne .zavode itd., da "se po-, brigajo pravočasno, ako "so z njim kaj v sorodstvu, sicer pa se bodo najbrže vsi pod nosom brisali, ker če ni fickev, moža ne 'morejo obesiti. — Omenimo tudi, da je bi! Č. renegat, sin slovenskih starišev, njegova soproga tudi hči slovenske matere, pa sta vendar doma občevala v Dantejevem jeziku, kterega pa sta tudi tako znala, da bi ju Dante tožil radi zlorabe njegovega res lepega jezika. Č. je bil toraj ultra klerikalen, renegat itd. itd. Tukaj se »špeglajte« poštenjaki, vzgojeni na katoliški podlagi. — Z ... c.
Laški podanik, ki navaja avstrijskega tojaka k dezertiranju. - Pred sodni;.) je stal laški podanik Angelo Čomis, star 44 let, obtožen, da }p zapeljal vojaka Ferdinanda Maksla k dezertiranju v Italijo. Maksi je bil "nekaj časa v Italiji potem se je vrnil ter piostovoljno predstavil vojaški oblasti. Comis je trdil, da je bil pijan, k<» je govori! z Mak".'-m, ali priče so rek'e. da ne.. Comis je cbsojen na dva mesecu težke ječi' s postom; i>o prestani kužni ;.u pošljejo domov v ItaMJo.
N. D. O. naananja, da se bo vršila v nedeljo, dne 8. t. m. plesna vaja od 5. 7. ure zvečer v hotelu pri »zlatem jelenu«. Vojaki so prišli. - Včeraj popoludne so se pripeljali iz Maribora novinci tukajšnjega peSpolka št. 47. S kolodvora v vojašnico so jih peljali z vojaško godba. Letos niso nosili s seboj nerodnih kovcefeov tr.t ramah in hrbtih, marveč so jift peljali za njimi, kar je povsem prav. Prišli so na 3 leta služit cesarja. —¦ Koliko se jih ne vrne domev? Kdaj se ustreli prvi novinec?!
Prodaja novega vina v Gorici' je prepovedana do 1. novembra t. 1.
V mestno slovensko Šolo Podturnom jl upisanih letos okoli 20 učencev. , Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Oironcoli-KOrner. V teh dveh lekarnah ho tudi po-.nočna služba v času od 8. do 15. trn.
zveza narodnih društev.
Slovensko Izobraževalno društvo na Cingrafu v Gorici naznanja svojim članom, da je vredilo društvene prostore v Coroninijevi ulrci št. 18 v prvem nadstropju. Čitalnica je odprta vsak dan od osmih zjutraj do devetih zvečer. Porabite priliko in prihajajte v obilnem številu. Podrobnejša pojasnila podajejo odborniki vsak večer.
npsko-fibrtiu ii gospodarska usti.
Nova slovenska mesnica. —- V ulici Treh kraljev št. 16. (blizu kavarne »Do-, gana«) otvori v sredo g. Andrej Frandolič novo mesnico, S tem bo ustreženo vsem onim. ki stanujejo v južnem delu mesta. To novo podjetje najtopleje priporočamo Slovencem.
C. k. državna obrtna šola v Ljubljani. -~ Kakor se nam poroča od poučene strani, se nova državna obrtna šola v Ljubljani otvori dne 6. novembra. Ravnateljstvo v kratkem objavi vse potrebne podatke o .organizaciji zavoda, o sprejemnih pogojih I in o pričetku vpisovanja.
"Men* KOLINSKO CIKORIJO
pil USeh frgODlnatl                                        iz EDINE slovenske tovarne v UubJJanL
Politični pregleda
Poslanska zbornica.
Surovo   obnašanje Nemcev proti češkim materam in otrokom. — Streli v zbornici,
¦V*jSgtwrtek ^je.Lopet;sei.la poskuiska zbornica!^recf^fcja' & Ve^g^iio^rTe? Kakih 200 češkiji otrok v spremstvu svojih starišev je prišlo pred parlament kot • deputacija, da zaprosi češke poslance za intervencijo v vprašanju čeških šol na Dunajuv Deputacija je prišla v*vestrbul, kjer je bil ravno navzoč bivši vsenemSki poslanec Franko Stein. Ko je zagledal češko deputacijo. je začel kakor nor klicati: »Češka svojat ne sme v parlament!« Prišel mu je na pomoč poslanec Albrecht, ki je skušal s silo zadržati vrata, da bi češki otroci ne mogli v vestibu!. Od vseh strani so piihiteli časnikarji in poslanci in češki poslanci so takoj protestirali proti neču-venemu vedenji poslanca Albrecbta. češ, da nima pravice, zabraniti deputaciji vstop-V surovosti odlikovali so se poslanci Kroj, Hummer. Wo!f, Schreiner in Ludis. ki so z nepopisno surovostjo nastopali proti otrokom. Schreiner je vpil: »Tu so nemška tla!« - Dobro mu je odgovoril pasi. Rvbaf: »Tu so avstrijska tla. to bi metali vi kot cesarjev tajni svetnik najbolje vedeti!« —Med tem so se na vseh koncih spopadli nemški iij slovanski poslanci. Vlačili so se za lase in padale so zaušnice. Naenkrat so zakričale češke maje re, da grozi neki nemški poslanec otrokom z revolverjem. Sredi otrok je stal nemški poslanec Teuffel in ko so ga poklicali zaraditega k odgovoru, je takoj negiral, Ja bi imel revolver. Izn:,va se je za-Oel pretep.
V vcsiibii! je prišel načelnik parlamentarne pisarne, sekdjski šef Bauer, ki je moti Čehom izjavil, da je ministrski pred-sLdnik (latnscli pripravljen sprejeti deputacijo. sestoječo iz 10 članov. To se je /godilo. Oautsch je obljubil pomoč.
Med govorom poslanca Adlcrja, ko je ravno kritiziral dogodke dne 17. septembra in postopanje politicijc ter vojaštva ter kruto postopanje sodnijc, so počili naenkrat štlrie streli iz revolverja. V parlamentu je nastala grobna tišina takoj po P i vem strelu. Slišati je bilo, kako so kro-Kie udarjale v klopi. -~- Atentat je bil namenjen ministrom. Atentator je nameril z druge galerije naravnost na ministerske klopi, kjer so sedeli ministri Stiirghk, Ho-chenburger in Widniann. Prvi strel je šel tik rned Sturghkotn in rfochenburgerjem ter oprasnii ministra grofa Stiirghka na glavi. Drugi strel je šci naravnost v sedež ministeiskcga predsednika. Tretji strel je šci med poslancema Lisvjem in Viškov-skim ter zadel v klop prezidija. Četrti strel ie bil previsoko mvnerjen in je krogla odletela od stene naravnost na ministra iMiiighka. Vendar ga pa ni ranila. Bežeči hi trepetajoči poslanci so begali preti izhodom in se skrivali pod klopi. Ravnotako tadi ministri, (ialerij se je polastil smrten s:iah, ljudje so se skrili ped sedeže, meneč, da se bo atentat še nadaljeval.
Atentatorja so takoj odpeljali v pre-/idij.. kjer je izjavil: »Pišem se Vavrak; Mar sem 2b let, doma iz Dalmacije, pristaš spcialno demokratične stranke. Izpovedujem, da sem imel namen ustrelit) iustičnega ministra radi njegovega delavstvu sovražnega postopanja,*
Naučni minister grof Stiirghk je ute-kel gotovi smrti samo na ta način, da je tik pred momentom, ko ie počil prvi strel, vstal s svojega sedeža. Ko se je razburjenje vsled atentata nekoliko poleglo, je Predsednik zopet otvorii sejo ter izrekel svoje obžalovanje nad dogodki, ki so se Piavkar odigrali.
Oautsch je obsojal dogodke, zvrnil pa ot>r-njen proti socialnim demokratom vso ki ivdo na nje in očital Adlerju, da je govoril na shodih o maščevanju. Rekel je, da se nič ne boji in poslanci tudi ne. iPo-tem sta govorila še Baechle in Daszvnski. Seja je bila zaključena.
¦minar za 1.1912. sestaviti tem previdnejše, ker je bil za 1. 1911. nenavadno visok in je bilo treba pritegniti razpoložljive rezerve v vrliko višji meri, kakor pa sicer,
Minister je nato razpravljal o posa- ' meznih naslovih   proračuna in poudarjal, da se iz ugodnega razvoja   državnih dohodkov da sklepati, da se ugodno in zdra- ' 'v^^rn^Vvnrtudi narodno gospodarstvo v ' marsikateri panogi. Vzlic temu pa je dejal, da ie bilo le težavno napraviti ravnovesje v državnem gospodarstvu, dasiravno so j to z ene strani omogočevali   zvišanj- dohodki. Mnogim važnim potrebam drž. življenja ni bilo mogoče ugoditi in za del že- ' lezniških investicij in odplačil se bo moralo dobiti pokritje potom posojila.   Poudarjal je, da mora ponavljati, kar je že rekel njegov prednik, da je zvišanje drž. dohodkov brezpogojno potrebno.               .
V nadaljnem je minister napovedal | piedložitev raznih davčnih predlog med njimi razširitev dodatnega zakona za del- ' ni|ke družbe, pri čemer je zvišanje davr • ku nameravano šele ob začetku zvišanih dohodkov, dočim naj se za začetni stadij ' priznajo podjetjem gotove olajšave,           j
Minister je mnenja, da državni zbor z : czirom na toliko znamenj razvojne spo- ' sobnosti pridobitnega življenja in narod-nega gospodarstva,   z ozirom na okrepitev industrije, na povečanje vsega pro- J meta, na ugodni razvoj bankarstva hranil- : ništva iti zadružništva ter na vedno   — ako tudi ne na vseh poljih — raztoči razvoj industrije pač nima povoda, da bi mu upadel pogum in da ne sm   brez   skrbi, Četudi previdno in potrpez.Jvo lotiti ve-.likih nalog, ki mu jih nalagajo eksistenčni p;>goji države ter zahteve narodnega gospodarstva in socialne politike. (Živahno odobravanje!)
Prihodnja seja v torek.
Včeraj.
Finančni minister je predložil proračun za 1912.
Minister je pred vsem opozarjal nato, da pri ugotovitvi preliminarja za leto 1912, n* bilo na razpolago izrednih virov za do* «fidke> kakor v lanskem letu dobiček pri
¦¦-—»v.t i\ttivui v milnem iciu uuDice«* pn i       uo o,iv popoiuane so Italijani razvili kovanem denarju, in daje bilo treba prelj- i na fortu »Šultanie« italijansko zastavo,' ki,
finančni zakon izkazuje za leto 1932. skupnih dohodkov K 2.910.990.^14, treskov K 2.916.685.203; prebitka torej K 305.081. Nasproti 1911. so povišani dohodki za 35.2 milijonov K, troški pa za 34.9 milj. K.
Hrvaško-slovenski klub proti novim davkom, ki bi imeli služiti v izboljšanje plač državnih uslužbencev. — Klub je imel včeraj sejo, v kateri je sklenil, da smatra za nesprejemljivo uvedbo novih davkov v svrbo zboljšanja plač državnih uslužbencev,
Državnozbftisko predsedstvo. — Vršila se je včeraj definitivna volitev predsedstva državnega zbora. Izvoljen je za predsednika Svlvester; podpredsedniki so: Conci, Pernerstorfer. Zdarskv, Jukel, Romančuk, Pogač,»ik, German. Ko je bil rz-voijen Pernerstorfer. so kričali nemški nacionalci, in krščanski socialci: Ven z morilci, fej socialisti!
Glede varstva avstrijske trgovine v Albaniji in Levanti je intcrpeliral poslanec dr. Rvbaf v včerajšnji seji državnega zbora. Omenja, da je italijanska konkurenca zadnje čase izpodrinila avstrijsko trgovino ob albanski obali, v Levanti in ob ska-derskem jezeru. Krivda zadene tudi avstrijsko vlado, ki je pustila Italiji svobodno pot v Albanijo. Zahteva od vlade izjavo, kake korake hoče storiti v varstvo naših interesov, ogroženih vsled italijanskih vojnih operaciji
Radi draginjskih doklad železniškim uradnikom in delavcem sta stavila v poslanski zbornici interpelacijo dr. Ravnihar in dr. Rvbaf. Zahteva se takojšnja pomoč.
fojia it Mijo in Italijo.
Italijani v Turčiji.
Iz Carigrada poročajo, da namerava turška vlada izgnati vse italijanske državljane.
Carigrajski list »Sabath« poživlja Turke na strogi bojkot italijanske trgovine. — V Kairu je vzelo več mohamedan-skrh družeb svoje glavnice iz rimske banke.
Italijani so zasedli Tripolis. . Italijani so dolgo časa brez .potrebe bombardirali Tripolis, slednjič so zasedli mesto brez upera. Vendar pa bombardiranje ni napravilo velikih škod na poslopjih. Ubitih pa je bilo 6 vojakov in 6 Židov;-.6 je težko ranjenih.  .-  *             < *'   Vsv
»Ag. Stefanf« poroča iz Rima-S. t."-m.:
Ob 3,10 popoludne so Italijani razvili
jo je eskadra pozdravila s streli. Fort so zasedle stotnije, ki ostanejo pod varstvom ladij, ki so zasidrane deloma v pristanišču, deloma tnalo- Oddaljene od ' razdejanih utrdeb.
Ko so italijanski mornarji zasedli fort Šultanie, so šli arabski urojenci, ki pripadajo rodovom tr;"p.oJj|ke okolice, na admiralsko ladijo in so izjavili, da se udajo. Ob eneni so prosili, naj preneha bombardiranje.
izkrcale so se nadalje stotnije pomorščakov s topovi in strojnimi puškami, ki so zasedli mesto Tripolis, v fortu Šultanie so pa pustili oddelek vojakov. Zasedanje se, je izvršilo mirno, ne da bi bilo prišlo do. kakega incidenta. Čete, ki so se izkrcale, so pod poveljstvom ladijskega kapitana Cagni. Kontreadmiral Borea D' Olmo je imenovan guvernerjem v Tripolisu.   .
Nemški konzul je sporočil admiralu Faravelfi-ju, da niso bila vsled bombardiranja poškodovana niti stanovanja Evropejcev,' niti da se jim je napravila kaka škoda..  >
Boji med turškimi in italijanskimi vojnimi ' ladijami v Rdečem morju.
''Rcuterjcv biro« je prejel iz Hodeide sledečo poročilo: Dne 2. t, m. sta dve italijanski vojni ladiji izstrelili v mesto 21 granat. Ena teh granat je zadela in po-greznila čoln angleškega križarja »Ouid-hall«, ki je usidran v pristanišču.
»Agencija Štefani« poroča iz Massane od 5. t. m.: Forti v Hodeidi in turška top-ničarka so večkrat ustrelili na italijansko torpedovko »Aredusa«, ki 'opravlja v Rdečem morju stražo v varstvo italijanskih trgovinskih ladij. Krogle niso zadele. »Ardusa« je odvrnila ogenj in je turško tcpuičarko pogreznila v morje.
Razna poročila.
Vzdržuje se vest o bombardiranju Bengasi. Radiotelegrafična postaja je baje razdejana. Baje so zavzeli Italijani tudi Bombo in Tobruk. ~ Bombardirali so tudi luko v Derni. — Turške ladje, 5 velikih in 10 torpedovk, so baje odplule v Egcjsko morje. -- Turki se bojijo, da bi Italijani za-'sridli Kavalo ter tako preprečili zveze med Solunom in Carigradom. —- V Rdečem Morju, sq Italijani pptopili dve turški torpedo vk i, baje pa so celo bombardirali Ho-deido. To stoji v nasprotju z obljubo italijanske vlade o omejitvi vojnih operacij! Če bo Italija tako nadaljevala, utegne priti res do resnih konfliktov na Balkanu! — Italija čuva, kakor poročajo iz Bari, tudi obrežje ob Jadranskem morju, in sicer je nastavila ob obrežju infanierijo in artl-lerijo.
Ukaz italijanskim ladjam.
Italijanska vlada je ukazala svojim bojnim, ladjam, da ne smejo izvršiti nobene vojne operacije ob turškem obrežju Jadranskega in Jonskega morja.
Odredbe   Avstro-Ogrske proti Italiji.
Z Dunaja poročajo: Kljub pomirjevalnim zatrdilom Italijanov je gotovo, da je ukrenila Avstrija v zadnjih dneh različne odredbe, da varuje svoj ugled v Jadranskem morju. Podrobnosti o teh odredbah so seveda tajne. Na višjih mestih so se vršila posvetovanja z ozirom na postopanje Italije v Albaniji.
notna zreli, kar se zgotfi okrog 15. do 20. septembra.. Na trg"/ pa se orehov ne sme PQS.ta.yiti pred, 15« oktobrom^ da. ise tidbrp.^ presuše in kasneje ne! splesnfjo.
Izobraževalno, zabavno In podporno društvo »Zvezda« na Dunaju priredi jutri 8. t m. zabavni večer v svečanostni dvorani »Wiener Kairi-inflitnischer Vefein«, I. okraj; nastopi društveni moški iti mešani;, xbor. Igrali bodo narodno igro, skrajšano. v enodejako »Revček Andrejček:«..
Lov v staretos času. — Dandanašnji se ustanavljajo društva proti .'preganjanju ptic,- proti lovu.na divjačino, nekdaj se,je lov na nekate.V živali kaznoval s smrtjo; Na Francosketu :- bilo zadosti, da je kdo ubil zajca pa so ^a obesili. Na smrt so obsojali ljudi, ki so razprostirali mreže/za., lov golobov. Kdor je z lokom streljal na jelena, je bil privezan na kako živo žival in so ga pretepli. Ob času lludovika XI.   . so bili trije mladi plemenitaši izFlandrije . v opatiji sv. Nikolaja 'des 'Bois na lovu na zajce; pri tem so Lašli na posestvo* ple-. menitaša Erigueranda; Čuvaji so jili iljeli. V Enguerand jiih je dal obesiti. Radi tega. je ' bil obsojen na globo 10,000 frankov in dve , kapelici za duše   obešenih   mladeničev je moral postaviti!   Henrik IV. je   podpisal snirtno kazen za neke kmete, ker so branili svoja polja od pustošenja od strani divjačine.
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjenega gospodinja kot kavni prid a tek, najzaneali-vejšo vrsto!
najbolje storilci,
če uporabljate izdelek, ki sb je izkazal že deuatletja kot najbolj?, „praveg* iFranoka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
Razne vesti.
Dalmatinski poslanec BiankinI je praznoval včeraj 40-Iefnico, odkar je prevzel uredništvo »Narodnega lista«. Čestitali so' mu razni slovanski poslanci.
Državna podpora za dalmatinsko ljudsko šolstvo, — Vlada je določila .za dalmatinsko ljudsko šolstvo državne podpore 300.000 K.
Največji top na svetu. — Trdnjave, ki bodo ščitile uhod v Panamski • kanal, ko bo otverjen, dobijo največji top na svetu. Njegov kali!ber 'bo znašal 488 mm, težak bo 130 ton, vrže pa 16 km daleč projekti! 1089 kg in 600"gr teže. Vsak.strel bo 'staiViOOO dolarjev, torej okoli $000 K." Za ta top gradijo v Wasningtonu podsta^ vek, ki bo pravo remek-delo moderne t^h- [ nike. Urejen pa bo tako, da bo lahko op^ ray'ljaUdelo prj njem en sam vojak.   Za gradboteodstavka je.treba -časa 2 let. .'.^'Ztnrgovlino z orehi. — Bosanska deželna vlada je.izdala   naredbo,t da,,-se orehov .ne sme klatiti, dokler niso popol-
je ca na Želodca trpe."e neprfekosljivo srodutvo
katero ima prednost pred  vsemi dragimi dra
•tteniml Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K 2*—
Ponarejanje ie aodmjiko uiledoje.
Mollo-vo F^anc. žganjs in »I
u ribanje tivota. — Bolečine olajiujoče in oiirepCuloCe sta: ¦ romano sredstvo proti trganja in prchlajcDJu vsake Trate. OrUv. steklenica K 2 —
Na prodaj po vseh lekarnah j, in mirodilnicah. Glavna lekarna ._ Ju KOLL, c. in  kr. dvorni salofalk, Dunaj, Tuchlauken 9.
Zaloga v Uorici  v lekarni:   k. Giioncoli.
naznanilo.
Usojam   si  uljudno   naznaniti   slav.; občinstvu, da otvorim t sredo, dne 11. t. m.
novo mesnico
v ulici Treh kraljev (Via Tre Re> št. 16^
pri kavarni „I>oganau.
Zagotavljam    solidno   postrežbo   in blago prve vrsfe. Na željo gospl odjemalcev se pošilja meso tudi na;>'ddm:-Za mnogobrojen 6hisk se toplo  priporoča Andrej Frandolič, . ,•             ."' mesar.
Išče se pridno, vestno ir- starejšo
ŽafitovU isfe^^lik^ft^cndlil^j^n^ gospodinjstva, snažngsfei, JichosM m nb- '
sPlača po-dogotgrs[i.ifpnticlbe poti šifro.:-,
Kdor hOCe RUPIH dobro, trpežno in po ceni jesensko in zimsko blago naj si ogleda zalogo domače tordke : ,,     /   .(;{;;;•. ,¦¦
l«««*M#fftj* St  Ifliriiirtr GORICA - Gosposka ulica šIpHI-gorica
IVBn^It^ M   I\lil Illl^Ii^       U»te eiwn* Cardnccl) nasproti Hotela treh Kron.
Velika zaloga različnih okraskov in drobnarije za šivilje in krojače.   v Vrorci se pošiljalo na zahteoo osahomnr proti ornltot poštnine prosto na dom.    *"»H
Mali oglasi.
¦ajmnjft.t prtatojbla* stane 60 »In. Ako Je oglas obsriMli $e ra&uu za vsako besedo 3 »in. BajprtyrayiwlSe inserlranje xa trgovce in obrtnike.
BteMl* *e reanjftili trgovcev in obrtnikov » Gorici, kftfcuifc m'd4&li (in iselo v mestu) nlhfio ne po*mi, ker nikjer «a ftttsvltajo. Shod« ni majhna.
* rfr.uon 40 let star, v državni službi, s« zeli fUUVtib seznaniti v avrho ženitve z gospodično ali vdovo staro 3b do 35 Jet, ki ima tudi nekoliko premoženja. — Pisati je poštno lezecc pod šifro: 1000, Gorica I. proli izkaznici. ^
Dvonadstropna hišiTfž^^S
žel. v Gorici, ki se obvestuje od 17.000 Kron, je* na prodaj za i4.&ou K. — Vpraša naj se pod šifro r L, 14.500, Trst 2 poste restante.
Naznanilo.
. Semnji v Sežani se vršijo od 12. t. m. daljo za vso parkljarje in kopitarje.
Županstvo v Sežani.

BREZ
bahanja se lahku teče, da so pristni
PALMA
gumijeiri PODPETNI KI
najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma: podpetniki so ne-' prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno higijeno.
pALMA
floua frgouina z železnino
Pinter & Isenard
$ (gorici * ^aštelja *t. ?.
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, lizarje, kovače i, t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. .
g^°" Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača.  *^l Ceni. občinstvu se toplo priporočata
Pinter A Lenaril,
Zobozdravniški in zabofehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jds. Verdi lehaHUe iteo. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb. *                  vsake vrste.
Ordinfira o soo|em iteljeln
od 9. ure dop. do 5. ure pop.
Dobro krepilo za želodčno slabost
in za one, ki so se  prehladili aH prenajoli ali si nakopali z zauZif jem fiiabih, za prebavo težkih, prevrofiih ali premrzlih jedi, neprijetnosti v Želodca, kakor katar, krče, bolečine, naplhnjenest Itd.
je dr. Engel-nov „BALDRIANUM".
„Baldrianumu se izkaže pri takih« neprijetnostih,  dokler  niso Se razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjnje tudi slabe posledice, kakor nervOZltStO,
nespečnost, omotico, stisko Ud.
Vsled njegovih sestavin, ki so samoSko vino z motovilcnirai kapljicami, malinovec in čreSnjevec, vpliva „BaldrIanumu tudi pospešujoče pri zaprtju in zajedno krcpilnu na cel CloveSki organizem.                                                      .
Dr. Engel-nov „BALBRTANUM" ne vsebuje inkakih Škodljivih sestavin ter ga !aliko prenaSajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, te se ga zavžije zjutraj na teSCo ali pa zvečer predno se gre spat eno casico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči
»BALDBIANUiIM
z   vročo vodo ter  se  mu  pridene nekaj   sladkorja.                     3
Dr. Engel-nov „Baldriaiium"
se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših
prodajalnah jestvin Goriško-GradiSčanske. V Gorici, Korminu,  Gradišču, Komansu, Ajel*,  Campolongo, R nkah, Tržiča, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu,   « analu, Čedadu, Vidmu,   1'almi,   Cervinjanu,
Ogleju itd. se dobi a v lekarnah.
Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Eugfll-IlOV  »Baldrianant"  po izvirnih cenah
v vse kraje Avstro-Ogrske.
———¦ Svari se pred ponarejanjem!   - •-—......
Zahtevajte izrecno
Dr. Engel-nov „Baklriaiium4v
Kauama | llanut & Bregant
autorizooana stavbena terdka
ležeča na glavnem" trgu valiti- !              $   {&cstsiei
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočata p. n. občinstvu  za  vsa
Varatvena Hiainki.jitoi«    11TJ
ilniamt. Capilei cB»p.l^
Nidomeetek u                   I         I
Anker-Pain-Expeller
|» pofiod prlpouuo kot lajkoljfta sredstvo proti ?reblajeaji itd. u ceno 80 vb., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic ? skatljah z našo varstveno znamko „§!• dronT, ker le tako je zagotovljeno, da je Izdelek pravi. Of. RSCHTERJBV A LEKARNA
SHKI ^  -F*
.tUtem toro" f rrtgt • bet&gtsge itoT. 5 dot«.
talimo rupcilljaojt.
m
Iv. Znidarčic S dr.
stavil tvrdkn
o Soria ttta matftoll.
Izdeluje vsakovrstne naSrte, slat. račune, sprejema siavbtnska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221.
Lastnina Wefctial.-3tropi za vsa stav barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako  šumenje in r ropotanje, prihranitev železnih nosilcev, že-j leznih vezi »n  vijakov.  Cenej i kakor vsi 1 drogi masivni stropi. i      Pojasnila, stat. računi in proračuni brezplačno.                                 '
[ Izdeluje enodružinske hiše po sistemu, votli blok? ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja .z vedao isto temperaturo.  Ceneje kakor val dragi stetemi
doifovem se proda z vso opravo j ^|radi ;^smrti soproga.     ^|
Vreč se^izve .od   lastnice
Anice i.Qur.   5 ~~*^
stavbena   dela.   Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije  po
najnižjih cenah.

• - Lepoto in nežno polt - -
se  pridobi," ako  se uporablja
Pred           t  Po
uporabi
-HkiMkei* ttdiintfli nllJ
»Ljubljanske kreditne banke"
— se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. —    II
Vloge na knjižice obrestuje po 4l;2°|0, vloge v tekočem m računu po dogovoru.                                 w
- Delniška glavnica E 8,000.000. ~ -                    LCMtTSASL D L]llbllflll1»                   - Rezervni zaklad K 800.000. -
*t                PODRDjŽNIGBi  Celovec, Gorica,  Sarajevo, Split, Trst;   v-V    ,'•.....^