V Trstu v dveh letih izgubljenih 3 tisoč delovnih mest, stanje pa se bo še poslabšalo, pravi tajnik sindikata Cgil Sincovich /i 5 Repen: neznani vandali ponoči s pila odnesli Marijin kipec ZKB 0 1908- / s RaÈliiiujeroo sê. www.z Kb J t Primorski dnevnik SOBOTA, 28. AVGUSTA 2010 Št. 203 (19.910) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Trg čaka na injekcijo življenja Igor Devetak Na trgu, za katerega z zadrego uporabljamo dve imeni, se je nekoč, a niti tako daleč v času, lomila zgodovina Goriške. Danes je Transalpina oziroma Trg Evrope rob Gorice in Nove Gorice, ujet v navidezno mrtvilo, morda tudi v frustracijo zaradi poveličevanja in evforije, ki sta spremljala podiranje meje. Če že hočemo nadaljevati po tej miselni poti, bomo rekli, da se v tem zafrustri-ranem trgu zrcali novi obraz medmestnih odnosov. Na institucionalni ravni ti životarijo v pričakovanju na vzlet Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki se je zagozdilo v soteskah italijanske birokracije. In vendar ni ravno tako. Trg z dvema imenoma v resnici živi. Trg ima svoj utrip. Drugačen je od potrošniškega utripa, ki ga zaznavamo v nekaj kilometrov oddaljeni »deželi« nakupov, kjer se bolj kot kjer koli drugje Gorici danes spajata v eno mesto. Trg ima tudi svojo publiko. Vseskozi tja kapljajo radovedni ljudje, celo avtobusi. Od blizu in daleč. Tako daleč je šel njegov odmev. In s fotoaparati poskakujejo po jeklenem srcu mozaika, tam, kjer naenkrat stojiš v dveh državah. Trg ima tudi doma svoje navijače. Na primer občinskega svetnika Livia Bianchi-nija, ki ni dal miru, dokler mu ni uspelo, da bo danes tja pripeljal mladoporočenca, njuno spremstvo praznujočih sorodnikov in župana obeh Goric, zato da bo promoviral čezmejno sklepanje civilnih porok. Trg z muzejčkom in kavarno čaka sedaj na injekcijo življenja. Dale mu jo bodo Majske poljane z novim naseljem, veleblagovnico, ki-nodvoranami, remizo z javnim programom. Tam bo zaživelo novo središče. Novogoriško sicer. Kaj pa Gorica? promet - Zadnji kritični konec tedna v letošnjem avgustu Po prijetnih počitnicah neprijetni zastoji na cestah V Furlaniji-Julijski krajini najbolj vroče pri Moščenicah in Latisani goriška pokrajina - Napoved Riccarda Riccardija V ponedeljek se začenja gradnja avtoceste Vileš-Gorica GORICA - Gradbena dela za prekvalifikacijo hitre ceste Vileš-Gorica se bodo začela v ponedeljek. Po pripravljalnem obdobju bo zdaj na vrsti faza širitve hitre ceste, ki bo zahtevala kar nekaj potrpežljivosti s strani voznikov. O prvi fazi gradnje, ki bo potekala med Gorico in Faro, je tekla beseda na včerajšnjem srečanju, ki se ga je na sedežu dežele FJK v Gorici udeležili tudi podko-misar za avtocesto A4 Riccardo Riccar-di. Dela se bodo po Riccardijevih bese- dah začela v ponedeljek z nameščanjem nove prometne signalizacije in premestitvijo pregrad »new jersey« med Štan-drežem in Faro, oktobra pa se bodo začela dela na štandreškem krožišču. Na 13. strani TRST - Tudi na avtocestni mreži Fur-lanije-Julijske krajine se je včeraj z zgoščenim prometom začela zadnja prometna konica v letošnjem avgustu. Poteka v znamenju vračanja s počitnic in torej v smeri proti velikim mestom severne Italije. Do-pustniki, ki se vračajo iz Slovenije in Hrvaške, se znajdejo v vrsti predvsem pri uvozu na avtocesto A4 pri Moščenicah, medtem ko se turisti, ki so dopust preživeli ob plažah Furlanije-Julijske krajine, znajdejo v kolonah pri uvozu na avtocesto pri Latisa-ni. Družba Autovie Venete napoveduje kritične razmere za danes, gost promet pa vse do ponedeljka dopoldne. Na 4. strani Obisk na kmetiji Andreja Ferfolje Druga izvedba Rotary Campa Na 6. strani Na 7. strani »Zamejce« želijo pritegniti v novogoriške vrtce Na 12. strani V Novi Gorici na delu italijanski kriminalci Na 12. strani Začenja se svetovno košarkarsko prvenstvo Na 17. strani pakistan - Najhujših poplav v zgodovini še ni konec tržič - V ladjedelnici Fincantieri Beg pred naraslim Indom Sp¡l",i,il'"?",ino r irali Iran Iro farmu: Po ocenah Združenih narodov je moralo v zadnjih dveh dneh svoje domove zapustiti milijon ljudi KARAČI - Na tisoče ljudi je moralo včeraj zbežati, potem ko je reka Ind v pokrajini Sind na jugu Pakistana prestopila bregove in poplavila številna nova območja. Kot ocenjujejo Združeni narodi, je moralo samo od srede svoje domove na jugu Pakistana zapustiti približno milijon ljudi. Gre sicer za približne ocene nastalih razmer, saj so mnoga območja zaradi poplavljenosti težko dostopna. Agencije ZN si ob pomoči številnih drugih organizacij prizadevajo čim prej priti do ljudi, ki so jih prizadele te najhujše poplave v zgodovini Pakistana, in jim dostaviti prepotrebno pomoč. Na 11. strani velikanko Carnival Magic 2 Četrtek, 26. avgusta 2010 ALPE-JADRAN / zadeva patria - Odzivi na pisanje tednika Mladina Janša obtožnico ocenjuje kot zlorabo tožilske funkcije Oglasila sta se tudi Krkovič in Črnkovič - Avtor članka Mekina poudaril, da je predstavil dejstva in argumente LJUBLJANA - Vrhovno državno tožilstvo je po poročanju Mladine v zadevi Patria vložilo obtožne predloge zoper Jožeta Zagožna, Janeza Janšo, Walterja Wol-fa, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Janša, Krkovič in Črnkovič so očitana jim kazniva dejanja že zavrnili in izrazili ogorčenje nad dejstvom, da je časnik objavil vsebino obtožnice, ki je sami nimajo. Po pisanju časopisa vrhovno državno tožilstvo Janšo obtožuje poskusa sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, Zagožna in Krkoviča sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, Črnkoviča "dajanja daril za nezakonito posredovanje", Wolfa pa "dajanja pomoči". Med glavnimi dokazi, do katerih so se dokopali kriminalisti, Mladina omenja načrt, ki ga je policija našla v Črnko-vičevem računalniku. V njem naj bi bilo zapisano, kako med njega, Zagožna, Krkoviča in stranko SDS razdeliti denar, ki bi ga Patria nakazovala Rotisu. V njem je po neuradnih podatkih zapisano, da bodo 8,1 milijona provizij v poslu razdelili med lastne stroške, petodstotni profit ter manjše deleže, od katerih bo enega dobila tudi stranka SDS. Na vrhovnem državnem tožilstvu zgodbe Mladine niso potrdili. Zapisali so le, da bodo vprašanja o obtožnem aktu posredovana pristojni višji državni tožilki Branki Zobec Hrastar, ki se vrne z dopusta 8. septembra. Zobec Hrastar-java je sicer vodja slovenskega dela preiskave zadeve Patria. Predsednik SDS Janez Janša je v odzivu na pisanje Mladine, da naj bi državno tožilstvo obtožnico v aferi Patria vložilo tudi zoper njega, ravnanje tožilstva označil kot gnusno zlorabo tožilske funkcije. Kot je zapisal na spletni strani SDS, o nakupih finskih oklepnikov ni nikoli odločal, kaj šele da bi poskusil sprejeti darila za nezakonito posredovanje. Janša ponavlja, da kljub temu, da je bil cel mesec doma na naslovu stalnega bivališča, ni prejel nobene obtožnice, kar po njegovem pomeni, da je državna tožilka Zobec Hrastarjeva "očitno poskrbela, da jo je še pred mano prejel ter še pred sodiščem 'strokovno' preizkusil režimski novinar Borut Mekina". Mekina se je na Janševo sporočilo odzval in zapisal, da so v Mladini predstavili dejstva in argumente. "Janez Janša pa pa se v svojem odzivu poslužuje žaljivk in ne postreže z odgovori, ki jih je slovenski javnosti dolžan. A prej kot slej bo to seveda moral storiti," je zapisal novinar Mladine. Brigadir Anton Krkovič je vse obtožbe zanikal in dodal, da se je bila Mladina vedno pripravljena postaviti v vlogo orožja za doseganje ciljev politike. Sicer pa je bila po njegovih besedah že dvakrat pravnomočno obsojena zaradi klevet na njegov račun. Direktor Rotisa Ivan Črnkovič pa je dejal, da je sramota je za državo, da se v časopisih objavi natančne podatke o neki ovadbi, ki je obtoženci nimajo. Poudaril je, da ne ve, o čem piše Mladina, saj sam obtožnice nima. Nekatere obtožbe, s katerimi je bil vendarle na kratko seznanjen, pa zanika. Kot je dejal, nima razdelilnika za delitev provizije, niti v nobenem poslu nima osmih milijonov evrov. Tudi v tem poslu jih, kot je zatrdil, ni dobil. S krajšim sporočilom za javnost se je na dogajanje odzval tudi poslanec LDS Anton Anderlič, ki je med drugim navedel, da v LDS ne poznajo podrobnosti obtožnice zoper predsednika SDS, zadovoljni pa so, da so se stvari začele razpletati. Glavni finski preiskovalec Kaj Erik Bjorkqvist vložene obtožnice zoper Janšo ni želel komentirati, saj želi najprej slišati uradno potrditev tega. Je pa povedal, da je v njihovi preiskavi v zadevi Patria osumljenih 13 finskih državljanov. Finski preiskovalci bodo v kratkem zbrali dokumentacijo, ki jo bodo nato poslali osumljencem. Ko bodo kriminalisti dobili še njihove končne izjave, bo predkazenski postopek končan in dokumentacijo bodo predali tožilstvu, je pojasnil Bjorkqvist in zatrdil, da se bo to zgodilo še v septembru. (STA) V zadevi z oklepniki Patria se polemika vse bolj zaostruje tiskovno sporočilo - Zaradi težav slovenskega šolstva v FJK SSk za skupno zahtevo za srečanje z ravnateljico deželnega šolskega urada TRST - Slovenska skupnost je zaprepaščena nad obnašanjem ravnateljice, ki vodi deželni šolski urad, dr. Beltramejeve, saj ne dokazuje spoštovanja za temeljne pravice slovenske manjšine in odgovarja samo togim varčevalnim ukrepom ministrov Tremontija in Gelminijeve, ki bodo iznakazili že zdavnaj načeto podobo slovenskih šol v Italiji, poudarja v tiskovnem sporočilu tržaki pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik. Zaščitni zakon je ustanovil deželno komisijo za slovenske šole kot posvetovalni organ za vodjo deželnega šolskega urada ne samo zato, da se s tem organom dobi na klepetu, temveč zato, da resno upošteva pripombe in nasvete, ki prihajajo iz demokratično izvoljenega organa, ki je po zakonu poklican, da skupaj z njim ureja slovensko šolstvo v Italiji. K temu gre dodati, da se je v preteklosti za slovenske šole vedno sprejelo rešitev, da ko je bilo preko pet učencev - ne govorimo pa, če jih je celo preko deset! - se je skušalo urediti samostojen razred, navaja SSk. »Toliko bolj je to pomembno na višjih šolah, ki imajo različne smeri, saj v teh ustanovah pomeni združevanje razredov njihovo počasno odmiranje oziroma ukinjanje. V Gorici se to že dogaja. V zadnjih 30 letih pa je slovenska šola videla že dovolj odmiranj razredov ter šol. Zato je združevanje razredov v kričečem nasprotju tudi z vsebino in črko zaščitnega zakona, je še zapisano v tiskovnem sporočilu SSk. Manjšinske pravice so po vseh mednarodnih normah človekove pravice in zanje ne sme veljati le pojem varčevalnih ukrepov. Slovenska skupnost je na problem ukinjanja šol in mest že zdavnaj opozorila, a žal je bila pri tem večkrat osamljena, poudarja Močnik. Ker je trenutek zelo hud za celotno manjšino in je šola eden od zadnjih stebrov, ki jih manjšina še ima, pričakujemo vsaj, da se nemudoma odzovejo tudi ostale demokratične sile, ki jim je slovenska šola pri srcu, kot tudi Sindikat slovenske šole, ki mora braniti delovna mesta in celovitost slovenskih šol, ostali sindikati in ne nazadnje tudi glavni manjšinski organizaciji. »Vsi vemo, da je sedanja deželna ravnateljica politično blizu sedanji deželni večini, zato bi morala tudi ta ustanova kaj o tem povedati. Da pa ne sprejme na razgovor vodje slovenskih šol, je zelo slabo spričevalo za državnega višjega funkcionarja, ki bi moral s temi osebami redno sodelovati, izkazati pozornost manjšini in zanjo pozitivno ne pa negativno in protizakonito poskrbeti. Če bo takoj v naslednjih dneh izšla zahteva, da vsi omenjeni akterji zahtevajo srečanje z dr. Beltra-mejevo, se bo morda tudi kaj premaknilo. Čas je za hitro in skupno akcijo,« zaključuje tiskovno sporočilo tržaški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti. Jutri v Štjaku odkritje obnovljenega spomenika padlim borcem NOB in obnovljenih vaških jeder SEŽANA - V okviru 28. avgusta -praznika občine Sežana bodo v Štja-ku jutri slovesno odkrili obnovljen spomenik padlim borcem NOB. Spomenik je delo A. Uršiča. Gre za spomenik kulturne dediščine, ki s stili-ziranim zidom in oboki ponazarja odpor kraškega prebivalstva v 2. svetovni vojni. Občina Sežana je skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve spomenik obnovila. V okvir projekta Urejanje vaških jeder, ki ga je Občina Sežana v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi prijavila na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova obnove in razvoja vasi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bila uvrščena tudi ureditev dveh vaških jeder v KS Štjak, z namenom ureditve videza vasi ter ohranitev obstoječih značilnosti in dediščine naselij. Na Ravnjah se je tako obnovilo korito za napajanje živine, v Dolenjah pa vaška štirna, ki je nekoč služila za oskrbo z vodo. Slavnost ob obnovljenem spomeniku in odprtju obnovljenih vaških jeder bo jutri ob 15. uri, nedeljsko popoldne pa se bo nadaljevalo na spominskem in družabnem srečanju na Ocinci pri Štjaku. Joras se je obrnil na Evropski parlament SEČOVLJE - Joško Joras, ki zadnji teden znova gladovno stavka, ker niso odstranili zapornice do njegove posesti, je včeraj Evropskemu parlamentu poslal peticijo. Kot je pojasnil, želi tako doseči "vzpostavitev pogojev za normalno in neovirano življenje brez sankcij". Joras, ki živi v Sečovljah na levem bregu Dragonje, v peticiji poudarja, da mu je življenje postalo nemogoče zaradi "ukrepov in aktov hrvaških oblasti, ki je okupirala ozemlje na levem bregu reke Dragonje" in zaradi "neizvajanja suverenih obveznosti slovenske države na tem območju". Evropski parlament je pozval, da na območje pošlje predstavnike Evropske komisije ter naj posreduje njegovo peticijo in svoje mnenje Evropski komisiji in Svetu ministrov Evropske unije. V peticiji je še pozval, naj se pri pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU spoštujejo temelja načela unije, kot so spoštovanje pravne države, človekovih pravic in zasebne lastnine. Peticijo je v vednost poslal evropskemu komisarju za širitev Štefanu Fuleju, premieru Borutu Pahorju in varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek-Travnik. gospodarstvo - Obe podjetji z dobičkom v prvem polletju V Luki Koper in Intereuropi še naprej skeptični do oblikovanja logističnega holdinga KOPER - Nadzorni svet in uprava Luke Koper se zaenkrat še ne moreta pozitivno opredeliti do predlaganega projekta slovenskega logističnega holdinga, v katerem bi bile Slovenske železnice, Luka Koper in Intereuropa. Dokončno mnenje bosta sprejela potem, ko bo predstavljen konkreten predlog, so sporočili iz Luke Koper. Nadzorni svet in uprava Luke Koper sta se z izsledki usmerjevalnega odbora za ustanovitev Slovenskega logističnega holdinga seznanila na včerajšnji seji, vendar se na podlagi do sedaj predstavljenih gradiv, razprav, predstavitev in ostalih znanih dejstev glede projekta še ne moreta pozitivno opredeliti do predlaganega projekta. Predlogi, ki so jih pripravili tuji svetovalci, namreč ne odgovarjajo na vprašanja, ki so ključna za Luko Koper, kot na primer nevtralnost pristanišča, koncesijsko razmerje z državo, protimonopolna zakonodaja in podobno. Prav tako ne dajejo konkretnih odgovorov niti glede predvidenih sinergij, ki temeljijo zgolj na potencialnih poslih, medtem ko finančnih sinergij sploh ni pričakovati, pojasnjujejo v Luki Koper. Cilj Luke Koper je mednarodna konkurenčnost, kar pa lahko družba doseže le z nevtralnim obravnavanjem vseh členov v logistični verigi. Kakršno koli kapitalsko povezovanje znotraj logističnega holdinga je v tem trenutku vprašljivo, navajajo in poudarjajo, da že danes do- bro sodelujejo tako s Slovenskimi železnicami kot z In-tereuropo, na področju skupnih tržnih in prodajnih aktivnosti pa da je še veliko manevrskega prostora, ki ga je mogoče izkoristiti tudi brez kapitalskega povezovanja. Nadzorni svet in uprava družbe bosta dokončno mnenje sprejela na podlagi konkretnega predloga o ustanovitvi slovenskega logističnega holdinga, sta pa pripravljena še naprej tvorno sodelovati pri pripravi strokovnih analiz, še dodajajo v Luki Koper. Skupina Luka Koper je v letošnjem prvem polletju ustvarila 62,2 milijona evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček skupine tako znaša 5,4 milijona evrov in je za 46 odstotkov večji od doseženega v prvem polletju 2009, so sporočili iz Luke Koper. Tudi uprava in nadzorni svet Intereurope menita, da povezovanje Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope v logistični holding glede na fizično stanje in zadolženost vseh treh podjetij ni smiselno, dokler se podjetja ne usposobijo za dobičkonosno poslovanje, ki bo omogočilo servisiranje dolga in kapitalsko ustreznost, so sporočili iz družbe. Intereuropa sicer tesnejšega poslovnega sodelovanja z Luko Koper in Slovenskimi železnicami ne zavrača, saj je to, kot navajajo, že zdaj uspešno. Nadzorni svet koncerna Intereuropa se je seznanil tudi s poslovanjem. Koncern je v prvem polletju ustva- ril 91,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 7,1 milijona evrov čistega dobička. Končna odločitev o oblikovanju logističnega holdinga sicer še ni padla. Ideja o njegovem oblikovanju, kot si jo je zamislil Nemec Hartmut Mehdorn, bo podrobneje predstavljena na nacionalni konferenci o umestitvi slovenske transportne logistike v Evropi, ki bo 13. septembra na Brdu pri Kranju. (STA) V Luki Koper zadržani glede logističnega holdinga / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 26. avgusta 2010 3 kmečka zveza - Sestal se je izvršni odbor AGENCIJA ZA PRIHODKE V zadnjem obdobju KZ Tiskovine odslej aktivna na številnih področjih tudi Skupaj z Zvezo neposrednih obdelovalcev bodo skušali najti skupnega kandidata za svet TZ TRST - V četrtek se je v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah sestal izvršni odbor Kmečke zveze. Predsednik zveze Franc Fabec je po uvodnem pozdravu poročal o delovanju ustanove in o dogajanjih, ki so jo pobliže zadevali. Glede delovanja se je najprej zaustavil pri uspeli tržnici, pri kateri je bila zveza soorganizator v okviru praznovanj sv. Roka v Nabrežini v dneh od 12. do 17. avgusta t. l. Posebej je poudaril degustacijo in nagrajevanje sirov, prvo tovrstno prireditev na Tržaškem, ki je bila organizirana v sklopu tržnice. Pri organizaciji so poleg zveze sodelovali LAS Kras in LAS Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Proizvajalci iz čezmejnega prostora so predstavili 20 primerkov sira in drugih mlečnih izdelkov, ki so bili po mnenju ocenjevalne komisije, ki so jo sestavljali priznani slovenski degustatorji, na visoki kakovostni ravni. Gre za pobude, ki jih velja ponoviti in širiti, zlasti v luči sodelovanja proizvajalcev z obeh strani Krasa, kar bo nedvomno pripomoglo k promociji in uveljavljanju kraških pridelkov in izdelkov. Fabec je nato seznanil odbor, da se je predstavništvo zveze udeležilo srečanja, ki ga je sklicala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, nevladnih kmetijskih organizacij iz štirih sosednih držav: Slovenije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Na srečanju so udeleženci razpravljali o bodočnosti evropskega kmetijstva po letu 2013, ko bo zapadla sedanja skupna kmetijska politika. Kmečka zveza je v svojem imenu in kot zastopnica Konfederacije kmetov Italije predstavila program posegov, ki naj bi usmerjali prehod iz sedanje v bodočo kmetijsko politiko. Program je bil deležen velike pozornosti. Plodno in ustvarjalno je bilo tudi srečanje vodstva Kmečke zveze s slovenskim kmetijskim ministrom Deja-nom Zidanom v Gornji Radgoni v okviru Kmetijskega sejma. V sproščenem pogovoru so predstavniki naše kmetijske organizacije izčrpno seznanili ministra s stanjem zamejskega kmetijstva in s pomenom te panoge za ohranitev slovenske narodne skupnosti v Italiji. Minister je izrazil široko podporo zamejski kmetijski stvarnosti ter možnim oblikam čezmejnega področnega sodelovanja. V nadaljevanju je predsednik povedal, da je Kmečka zveza na sejmu prejela priznanje Zadružne zveze Slovenije ob šestdesetle-tnici delovanja. Priznanje, ki ga je izročil Francu Fabcu predsednik Peter Vrisk, je še en dokaz upoštevanja Kmečke zveze tudi v matici. Fabec je omenil še nekaj oblik sodelovanja, med katerimi izstopajo sodelovanje na posvetu, ki je bil 7. avgusta v Bazovici, o vlogi, ki jo ima na Krasu živinoreja za varstvo in ohranjanje okolja ter biotske pestrosti ter srečanje 27. avgusta v Dolini s predstavniki uprave o prostorskem planiranju ob upoštevanju razvojnih možnosti primarnega sektorja tudi v luči čezmejnega sodelovanja. Izvršni odbor Kmečke zveze je pri tem zelo kritično obravnaval potek pristopa za pripravo upravnega načrta za območja podvržena normam evropske direktive Natura 2000. Ob koncu svojega izvajanja je Fa-bec osredotočil svojo pozornost na delovanju svetovalne službe, ki je spremljala potek varstva trte in oljke ter pravočasno posredovala koristnikom ustrezna strokovna navodila. Svetovalna služba bo pred trgatvijo namenila svojo pozornost analizam grozdja za določanje časa trgatve v odvisnosti od zrelostne stopnje grozdja. Nato bo sledila poteku vrenja mošta in negi mladega vina. Ob tem seveda ne bo zanemarila ostalih morebitnih problemov iz ostalih pridelovalnih usmeritev, ki bi se utegnili pojaviti. Pri tem se bo po- Za degustacijo in nagrajevanje sirov v Nabrežini je vladalo veliko zanimanje bogdan macarol služevala pomoči strokovnjakov kmetijske svetovalne službe Slovenije. Svojo pozornost je nato Fabec namenil perečemu problemu škode po divjadi, v zvezi s katero bo zveza ponovno posegla pri pokrajinskem in deželnem odborniku za kmetijstvo ter zahtevala, da se najde hitra in zadovoljiva rešitev tega problema, ki postaja iz dneva v dan težji. Če do tega ne bo prišlo, je zaključil Fabec, bo zveza v obrambo interesov in pravic svojih članov, podprla pobudo članov in kmetov, ki želijo proti odgovornim javnim upravam nastopiti po pravni poti. Besedo je nato prevzel tajnik zveze Bukavec, ki je izpostavil problem imenovanja kandidata kot predstavnika kmetijskega sektorja ob bližnji obnovitvi sveta Trgovinske zbornice. V tem smislu je zveza vzpostavila stike z Zvezo neposrednih obdelovalcev za morebitno skupno imenovanje. Buka-vec je še seznanil odbor z notranjimi kadrovskimi spremembami, ki jih narekujejo vedno zahtevnejše in številnejše obveznosti zveze. Svoj poseg je Bukavec zaključil s predlogom, da bi se tudi letos v okviru praznovanj sv. Martina na Proseku priredila tržnica, na kateri bi poleg že ustaljenih kmetijskih pridelkov in izdelkov ponudili tudi novo vino, ki bi ga proizvedli na osnovi strokovnih navodil, ki izhajajo iz ustnega izročila. TRST - S pričetkom delovanja nove strukture v deželi Furlaniji-Julijski krajini je Agencija za prihodke pripravila tiskovine z navedbo lokacij, naslovov in dolžnosti novih pokrajinskih direkcij. Tiskovine so bile izdane in razdeljene naknadno po odprtju pokrajinskih direkcij (prva v Trstu aprila 2009, zadnja pa v Vidmu februarja 2010) in so sedaj na razpolago tudi v slovenščini. Za prevod je poskrbelo Državno splošno okence za slovensko govoreče državljane. Ta urad je ustanovila tržaška prefektura, kjer sodeluje funkcionar iz tržaške deželne direkcije zgoraj omenjene agencije. S slovenskimi tiskovinami je agencija odstranila pomanjkljivost in izpolnila pričakovanja številnih davkoplačevalcev iz vrst slovenski manjšine, ki so na tem območju in še posebej v Trstu na to opozarjali. Dokumenti so objavljeni na spletni strani Agencije za prihodke, kjer je potrebno poiskati ustrezno pokrajinsko direkcijo v FJK in potem klikniti na »Ser-vizi cittadini di lingua slovena«. pavšič (skgz ) pisal podtajniku pri predsedstvu vlade Zadovoljstvo zaradi Giovanardijevih stališč v tisku o Pirjevčevi knjigi o fojbah TRST - Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je poslal podtajniku pri italijanski vladi sen. Car-lu Giovanardiju pismo v zvezi z njegovima nedavnima prispevkoma, objavljenima v tržaškem dnevniku, glede Pirjev-čeve knjige o fojbah in vprašanja odškodnin ezulom. V pismu Pavšič uvodoma navaja, da je z veliko pozornostjo in zanimanjem v tržaškem krajevnem dnevniku prebral Giovanardijeva prispevka, ki sta obravnavala knjigo zgodovinarja Jožeta Pirjevca o fojbah in vprašanje odškodnin ezulom. »Priznati moram,« piše, »da ste glede prvega vprašanja v Vaši pisni intervenciji postavili marsikatero "resnico" na pravo mesto in ugotovili, da bi se prav s Pirjevčevo knjigo lahko začelo novo obdobje obravnavanja predvojnih, vojnih in povojnih dogodkov. Soglašam z Vami, ko poudarjate, da je strokovni pristop s točnim preverjanjem arhivsko zgodovinskih virov edina podlaga za resno in tvorno soočanje glede teh vprašanj. Tu pri nas je bila zgodovina posebej kruta, saj je naše ljudi, ki so danes vsi državljani skupne Evrope, prizadelo neizmerno gorje, in je pustila veliko nedorečenosti, napetosti in sovraštva.« Pavšič še ugotavlja, da je Giovanardi podprl ugotovitve slovenskega zgodovinarja (ob podpori dokumentacijskega središča italijanske vojske), da so bile nekatere dosedanje resnice umetno ustvarjene predvsem za dnevno politično ko- rist posameznih sredin in za netenje sovraštva med tu živečimi narodi. Strinjal se je tudi, da je potrebno imeti globalni pogled na vse tragične dogodke, od okupacije Ljubljanske pokrajine dalje. K temu bi dodal še gorje, ki ga je dvajsetletje fašizma prizadelo predvsem nam, Slovencem na Primorskem, je zapisal Pavšič. Predsednik SKGZ je izrazil prepričanje, da se je Giova-nardi z nami veselil sodelovanja treh predsednikov sosednjih in prijateljskih držav Italije, Slovenije in Hrvaške julija v Trstu na Mutijevem koncertu miru in so v tistem sončnem popoldnevu skupaj obiskali Narodni dom (ravno tistega dne smo se spominjali 90-letnice njegovega požiga, navaja Pavšič) in spomenik ezulom. Predsedniki Napolitano, Türk in Josipovic so odprli novo stran na poti novega časa, za katerega se velika večina nas trudi v prepričanju, da moramo prav na podlagi resničnih zgodovinskih dejstev graditi bodočnost v tem območju, ki se mu odpira lepša in prijaznejša perspektiva. V pismu se Pavšič zahvaljuje Giovanardiju tudi za konstruktiven dialog in sodelovanje, ki so ga z njim spletli pred leti, ko je vodil ministrstvo za odnose s parlamentom. »Hvaležen sem Vam tudi, da ste pozornost do naše skupnosti in posebej do naše organizacije izkazali tudi s prisotnostjo na našem deželnem kongresu v tržaškem Narodnem domu skupaj s prvim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom,« zaključuje pismo predsednik SKGZ. avstrija - Bančno skupino pretresajo škandali zaradi suma številnih kaznivih dejanj Hypo Group Alpe Adria v prvem polletju pridelala skoraj pol milijarde evrov izgube CELOVEC - Avstrijska banka Hypo Group Alpe Adria, ki je od decembra lani v državni lasti in obenem predmet preiskav zaradi suma različnih kaznivih dejanj prejšnjega vodstva, je v prvem polletju pridelala 499 milijonov evrov čiste izgube, potem ko je bila ta v enakem obdobju lani 162 milijonov. Sedanja uprava je medtem napovedala tožbe proti prejšnji. Bančno skupino s sedežem v Celovcu, ki je zaradi številnih tveganih poslov na območju jugovzhodne Evrope padla v velikanske težave, so morali decembra lani popolnoma podržaviti, da bi jo tako rešili pred bankrotom. Njeni lastniki - nemška banka Bayern LB, avstrijska dežela Koroška in graška zavarovalnica Grawe - so državi preprosto predali svoje deleže, a se od nje ločili s kapitalskimi injekcijami. Skupino, ki je prisotna udi v Sloveniji, še vedno bremenijo slaba posojila, še posebej na jugovzhodnih trgih (Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina). Teh je za 8,27 milijarde evrov, kar je približno za petino več kot ob koncu 2009 in skoraj četrtina vseh posojil. Rezervacije za sla- Glavni sedež Hypo Group Alpe Adria v Celovcu ba posojila so se v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za 91 odstotkov na 667 milijonov evrov, je razbrati iz danes objavljenega polletnega poročila banke. Vodstvo Hypo Group Alpe Adria sicer tudi za preostanek letošnjega leta pričakuje težavno poslovanje in veliko iz- gubo, rezervacije pa naj bi se povečale na okoli milijardo evrov. Za prihodnje leto pa še vedno napovedujejo izravnan poslovni izid. V banki so se sicer pohvalili, da jim je uspelo število komitentov stabilizirati pri 1,2 milijona, pri čemer so na Hrvaškem, v Srbiji in v Sloveniji zabeležili celo povečanje števila strank. V pri- hodnosti naj bi se sicer banka osredotočila na poslovanja v Avstriji, Sloveniji in na Zahodnem Balkanu, prodala pa naj bi hčere v Italiji in Črni gori. Banka Hypo Group Alpe Adria je sicer že nekaj časa tarča preiskav zaradi sumov različnih kaznivih dejanj, med njimi zlorabe položaja, podkupovanja in pranja denarja. V Avstriji so 13. avgusta zaradi suma poneverbe aretirali nekdanjega predsednika uprave banke Wolfganga Kulte-rerja, ki je sedaj v preiskovalnem zaporu. V posle naj bi bili po pisanju medijev v zadnjih dneh med drugim vpleteni tudi nekdanji hrvaški premier Ivo Sa-nader, upokojeni hrvaški general Vladimir Zagorec in srbski mamilarski baron Darko Šarič. Sedanji predsednik uprave banke Gottwald Kranebitter je včeraj napovedal, da bo nova uprava tožila prejšnje vodilne delavce v banki, ni pa še jasno, če bo med toženimi tudi Kulterer. Prejšnja uprava in vodilni delavci so po Krane-bitterjevih besedah banki naredili škodo v višini več sto milijonov evrov. (STA) 4 Sobota, 28. avgusta 2010 KULTURA promet - Zaradi navala turistov, ki se vračajo s počitnic V teku je zadnja prometna konica v letošnjem avgustu V Furlaniji-Julijski krajini je promet zgoščen na avtocestah A4 in A23 - Vrste pri Moščenicah TRST, RIM - Z gostim, a razmeroma tekočim prometom se je včeraj začel zadnji avgustovski konec tedna, ki je po tradiciji v znamenju vračanja s počitnic. Po predvidevanjih bo promet gost in z občasnimi zastoji vse do ponedeljka dopoldne, položaj na največjih prometnih žilah pa nepretrgano mo-nitorirajo z 2800 televizijskimi kamerami, razvrščenimi na približno šest tisoč kilometrov dolgi italijanski avtocestni mreži. Vračanje s počitnic je že včeraj zgostilo tudi promet na avtocestah Furlanije-Julijske krajine. Najbolj prometne so v tem času ceste, ki vodijo v notranjost države, torej A4 Trst-Be-netke v smeri proti Venetu in A23 Trbiž-Palmanova v smeri proti Palma-novi. Kot navadno, so se že včeraj ustvarjale vrste pred cestninskima postajama na Moščenicah in v Vilešu za uvoz na avtocesto A4. Družba Autovie Venete, ki upravlja avtocestno mrežo v Furlaniji-Julijski krajini, napoveduje za danes kritične prometne razmere z vrstami za uvoz na avtocesto pri Moš-čenicah. Vrste se bodo predvidoma ustvarjale od zgodnjih jutranjih ur. Promet bo gost - tako Autovie - skozi ves dan, z nekoliko manjšim navalom v središčnih urah dneva. Kritično bo spet pozno popoldne in vse do poznih večernih ur, promet, ki se bo vil od meje s Slovenijo, pa bo povzročal kolone tudi na avtocestnem odseku med Se-sljanom in Moščenicami. Za nedeljo koncesionarska družba napoveduje prav tako gost promet v obeh smereh na avtocesti A4 z zastoji na Moščenicah in na cestninski postaji v Latisani, kjer se na avtocesto stekajo vozila iz smeri Lignana. Prepoved prometa za tovorna vozila bo veljala od 7. do 24. ure. Za ponedeljek tehniki Autovie Venete predvidevajo zgoščen promet na A4 v smeri Benetk, v prvih jutranjih urah pa se bodo ustvarjale vrste pri vstopu na avtocesto pri Moščenicah. Autovie Venete so včeraj pozvale uprabnike avtocest, naj se o prometnih razmerah pozanimajo na telefonski številki 89.24.89, ki deluje nepretrgano 24 ur, lahko pa pokličejo tudi na centralo družbe, in sicer na številki 0432 925 111 ali 040 31 89 111. Prva je številka operativne centrale v Palmanovi, druga pa centrale v Trstu. Žal je bila tržaška številka ravno včeraj zaradi okvare nekaj ur neoperativna, proti večeru pa so uspeli okvaro popraviti. Včeraj se je začela zadnja prometna konica v letošnjem avgustu arhiv politika - Predlog za Novo oljko Prodi navdušen, Casini ga ne zavrača BOLOGNA - Romano Prodi je navdušen nad Bersanijevim predlogom o t.i. Novi oljki. »Toda zdaj je treba takoj od besed k dejanjem, v odnosih z našimi volilci in z ostalimi strankami, predvsem pa s sposobnostjo, da preprečimo zaton Italije,« je opozoril nekdanji premier in vodja levosredinskega zavezništva. »Sile se bodo merile po tem, kdo resnično zmore oživiti to državo. Berlusconi ni edini problem. Prihodnost bo namreč zagotovljena tistim, ki bodo znali zarisati in takoj nato zgraditi prihodnost za Italijo,« je še pristavil Prodi. Le nekaj dni po tem, ko je prvi in kratkotrajni sekretar Demokratske stranke Walter Veltroni v odprtem pismu na straneh dnevnika Il Corrierre della Sera posvaril pred oživljanjem starih in že poraženih političnih formul, je Prodiju poskočilo srce ob besedi Oljka. Koliko časa je že ni slišal! Bersani se je močno zagorel vrnil s počitnic z očitno novo politično vnemo. Včeraj je bil med gosti na mitingu gibanja Comunione e liberazione v Riminiju, kjer je ocenil, da vlada ne bo prišla do konca svojega mandata, ker problemi znotraj koalicije niti približno niso rešeni. Sekretarju demokratov se zdaj mudi zbrati čim večje soglasje za zamenjavo volilnega zakona. V igri je nekdanji »Mattarel-lum«, ki je veljal od 1994 do 2006, ali pa nemški proporcionalni model z vstopnim pragom. Za slednjega se zavzema tudi vodja sredinske UDC Casini, ki načelno ne zavrača Bersa-nijevega predloga za široko zavezništvo. »V normalnih razmerah bi bili mi alternativni z Demokratsko stranko, toda zdaj politični položaj ni normalen,« je dejal Casini in dodal, da je »Pierluigi (Bersani) zanesljiv sogovornik«. Več pa Casini na to temo ni hotel povedati. televizija Od ponedeljka La7 na platformi skupnosti YouTube RIM - Televizija La7 bo prva v Italiji prišla na YouTube. Novost je včeraj napovedal nov direktor televizijskega dnevnika Telecomove televizije Enrico Menta-na, ki ni skrival navdušenja nad sklenitvijo partnerstva z vodilno skupnostjo za video prispevke na svetovnem spletu. »V ponedeljek, 30. avgusta bomo to revolucionarno sodelovanje začeli z oddajanjem v živo, vzporedno s televizijo, večernega TV dnevnika. To bo prvo spletno oddajanje v živo vzporedno s televizijskim oddajanjem, ki je bilo kdajkoli uresničeno v Italiji s pomočjo YouTube,« je povedal Mentana. Sporazum med družbo Telecom Italia Media, založnikom La7, in YouTube predvideva, da bo na prenovljenem spletnem kanalu YouTub-La7 (youtube.com/ la7) postopno zaživel celotni program TV kanala. Hkrati je predvideno, da se bo televizija La7 opremila z inovativno tehnologijo identifikacije vsebin (Content ID), ki jo bodo dali brezplačno na voljo lastniki intelektualnih pravic, partnerji YouTube, tako da bo La7 lahko neposredno upravljala svoje vsebine na platformi YouTube. EVRO 1,2713 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. avgusta 2010 valute evro (povprečni tečaj) 27.8. 26.8. migranti - Požar v romskem taboru ob cesti, ki iz Rima vodi na Fiumicino V baraki zgorel triletni deček Preiskovalci izključujejo, da bi bil ogenj podtaknjen - Hujše opekline tudi za nekajmesečnega bratca, starša sta se rešila ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,2713 107,74 1,2693 107,15 ruski rubel mniickn niruia 8,6426 39,0700 596180 8,6310 39,0890 59,4652 ll lUMjIVa l uuila danska krona hntsncrU'! ti int 7,4481 0,82060 7,4469 081745 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,3745 7,9785 9,4297 8,0040 1 1UI VCjKa M Ul la češka krona 24,755 1,3004 24,858 1,3027 jVlv.aljM llallh. estonska krona m^HTarcki T/*\nnt" 15,6466 284,68 15,6466 283,63 1 1 IdU^al jl\l 1U1 II 1 L poljski zlot 3,9886 1 3487 3,9907 1 3425 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi 1,4322 1,9558 1,4318 1 9558 UUlUol JM ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2435 3,4528 4,2520 3,4528 IILUVJM 11 LOJ latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,7088 2,2380 0,7085 2,2340 Ul a ¿.lil j M ical islandska krona ti lira 290,00 1 9383 290,00 1 9345 LUl jl\a lila hrvaška kuna 7,2786 7,2755 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 27. avgusta 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,26156 libor (eur) -libor (chf) 0,10500 euribor (eur) 0,630 0,30375 0,51125 - 0,15167 0,22167 -0,890 1,139 - ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 f 31.244,79 € +30,30 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. avgusta 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,53 INITEDIII IDriDA 3 OA -0,87 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,98 15 88 +0,53 -0,07 -0 19 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 136,93 -0,07 TELEKOM SLOVENIJE 243,03 92,00 +0,61 +0,08 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 24,43 DELO PRODAJA - CTni +1,58 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,53 h/11 IMnTCCT +0,19 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 16,06 8,27 -1,53 +3,89 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 449,00 161,89 +2,05 -0,49 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 17,14 +0,65 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 27. avgusta 2010 +0,41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,08 81,23 14 73 +0,65 +0,89 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,41 +0,07 +0,17 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,95 3,41 +5,00 -4,47 EDISON ENEL ENI 0,877 3,74 15 65 +0,80 +1,22 FIAT FINMECCANICA 9,35 +0,26 +0,97 -0 19 FINMECCANICA GENERALI IFIL 7,895 14,4 +1,12 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,257 10 75 -1,95 +1 51 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,27 +0,83 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,82 6,18 +1,10 +0,16 +1 05 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,91 5,275 1242 +1,05 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,33 3 627 +0,24 +1,75 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,38 1 066 -0,34 -3,41 TENARIS TERNA 13,48 317 +3,90 +1,05 +1 28 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,099 7195 +0,81 UNICREDIT 1,87 +0,35 -0,37 Preiskovalci na pogorišču v nezakonitem taboru romunskih Romov ansa RIM - Ogenj, ki je v noči na petek izbruhnil v ciganskem taboru v predmestju Rima, ob cesti, ki vodi na letališče Fiumicino, je zahteval življenje 3-letnega člana romske družine, medtem ko je njegov nekajmesečni bratec huje poškodovan. Opekla sta se tudi mlada starša, ki pa sta po prvi pomoči v bolnišnici izginila. Gasilci so v tabor prihiteli nekaj po eni uri s štirimi gasilskimi vozili, saj se je požar hitro razširil na štiri barake. Ko so ogenj ukrotili, so na pogorišču ene od barak našli malčkovo truplo. Novorojenčka pa so odpeljali v bolnišnico, kjer ga zdravijo na oddelku za intenzivno nego. Tudi staršema. starima 21 in 23 let, so v bolnišnici nudili le prvo pomoč, saj sta uspela zbežati pred ognjenimi zublji. Po prvih ugotovitvah naj bi požar, ki je izbruhnil ob pol dveh ponoči, zanetile sveče. Vročina, les in cunje so omogočili hitro razplamtevanje in če ne bi bilo takojšnjega posega gasilcev, bi ogenj zajel celoten tabor s približno 40 barakami. Preiskovalci izključujejo, da bi bil ogenj podtaknjen. Mlada romska družina, doma iz Romunije, se je v tabor priselila pred približno mesecem, prišla pa je iz Brescie. Tako kot večina drugih, je tudi ta tabor nezakonit, v njem pa živi okrog sto Romov. Na kraj požara je prišel tudi Najo Aszovic, predstavnik rimske občinske uprave, tudi sam romske narodnosti, ki je pristojen za probleme svoje skupnosti. V imenu župana Alemanna je zrazil sožalje družini umrlega otroka in ji obljubil vso potrebno pomoč. Povedal je tudi, da je tavbor nezakonit in da je bil že odstranjen, a so ga Romi ponovno vzpostavili. SOD NAFTE (159 litrov) 75,32 $ +0,20 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. avgusta 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 823,26 3.273,24 +0,18 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.855,11 810,31 1.392,50 625,97 251,87 1.462,19 2.347,67 +0,36 -0,94 -0,30 +0,36 +0,62 +0,00 +0,44 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.150,65 1.791,64 1.064,59 1.077,33 5.951,17 5.201,56 3.507,44 2.413.73 1.151,8 2.630,35 8.991,06 2.938.74 20.597,35 2.610,74 17.998,41 +1,65 +1,28 +1,66 +0,33 +0,65 +0,89 +0,93 +0,61 +0,33 +0,90 +0,94 +0,43 -0,07 +0,28 -1,25 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 5 Sobota, 28. avgusta 2010 KULTURA APrimorski ~ dnevnik gospodarstvo - Pogovor s pokrajinskim tajnikom sindikata Cgil Adrianom Sincovichem V dveh letih na Tržaškem 3 tisoč delovnih mest manj V začetku leta po uradnih podatkih 7 tisoč brezposelnih - V prihodnosti bo še hujše V tržaški pokrajini je v zadnjih dveh letih oziroma od začetka gospodarske krize ostalo brez dela kar 3 tisoč ljudi. Po uradnih podatkih je bilo v prvem trome-sečju leta 2010 na Tržaškem okrog 7 tisoč brezposelnih, medtem ko jih je bilo pred par leti približno 4 tisoč. Še hujše pa je po vsej verjetnosti dejstvo, da si politiki, delodajalci in drugi odgovorni dejavniki ne prizadevajo za ponoven gospodarski razvoj Trsta, ampak nekako čakajo, kaj se bo zgodilo. Zato je težko pričakovati, da se bo stanje izboljšalo. Nasprotno, če danes Trst po eni strani ne »proizvaja« več delovnih mest, bo teh v prihodnosti vedno manj. Mesto se pač ne razvija in bo zato število delovnih mest še upadalo, hudo pa bo tudi v javnem sektorju, kjer ne bo prihajalo do novih zaposlitev. To je poudaril pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, s katerim smo se včeraj pogovorili o gospodarsko-družbenem stanju in o zaposlovanju na Tržaškem v pričakovanju na september, ko naj bi se spet zagnal politično-ekonomski Pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich. Desno: tržaško gospodarstvo sloni pretežno na terciarnem sektorju in predvsem na zavarovalnicah in bankah kroma stroj. Glede na dejstvo, da sloni tržaško gospodarstvo pretežno na terciarnem sektorju, ni bilo v Trstu večjih posledic zaradi globalne krize, je povedal Sincovich. Toda kriza se odraža v upadu delovnih mest, ki jih danes v Trstu dejansko ni več. Podatki so pokazali, da je število novih zaposlitev v primerjavi s predkriznim obdobjem upadlo za kar dve tretjini (z 9 tisoč na 3 tisoč). To je pokazatelj ekonomskega stanja na Tržaškem, ki ne ustvarja novih delovnih mest. Samo v zadnjih dveh tednih je v terciarnem sektorju prenehalo z delovanjem tisoč majhnih oziroma mikro podjetij. V tem sektorju večjega pretresa ni bilo in tudi ne bo, toda trenutno je v zastoju. Dejstvo je vsekakor, da na ban- čnem, zavarovalnem in drugih področjih novih delovnih mest ne bo, kot tudi jih ne bo v javnem sektorju (na okrog 95 tisoč zaposlenih na Tržaškem, od katerih je približno 83 tisoč odvisnih uslužbencev, je 25 tisoč zaposlenih v javni sektorju). Trst doživlja v bistvu nekako tranzitno fazo, v kateri pasivno pričakuje, ali se bo stanje izboljšalo ali ne, je še naglasil Sincovich, ter se namesto bonifikaciji industrijske cone oz. industrijskega razvoja ali vprašanja škedenjske železarne pogovarja o velepristaniščih. Ponavljajo jo se skratka stare hibe tržaške politike, ki zapostavlja interese mesta in njegovih prebivalcev. Toda tako ne bo nobenega razvoja, ne glede gospodarstva ne glede po- večanja števila delovnih mest. Zato namerava sindikat Cgil v septembru odločno spodbujati politike in delodajalce, da si vsi skupaj krepko zavihajo rokave, začenši z deželno odbornico Angelo Brandi, s katero se bodo sindikalne organizacije srečale 7. septembra. Nujni so namreč posegi za zajezitev učinkov krize, pravi Sincovich, ki jih morajo skupno izvajati vsi dejavniki, od javne uprave do delodajalskih in sindikalnih organizacij. Še posebej pa je nujno zanesljivo načrtovanje, ker bodo posledice krize v primeru neustreznih oziroma neučinkovitih ukrepov pogojevale razvoj, in s tem seveda delovna mesta, še za mnogo let. Aljoša Gašperlin repen - Vandalsko dejanje v noči med četrtkom in petkom S pila odnesli Marijin kipec Domačini so opazili, kaj se je zgodilo, včeraj - Prvi tovrstni primer v občini - Openski karabinjerji uvedli preiskavo Neznani vandali so se v noči med četrtkom in petkom znesli nad pilom sredi Repna ter s cerkvenega obeležja odnesli kipec Matere božje. Marmornat, kake štiri metre visok pil stoji (od leta 1896, kot priča letnica na njem) ob križišču ceste, ki se iz središča Repna odcepi proti nogometnemu igrišču Krasa in proti Opčinam. Marijin kipec je bil nameščen v zaste-kleni niši na kamnitem, več kot dva metra visokem podstavku. Neznanci so s kamnom ali s kakim drugim predmetom razbili šipo na vhodnih vratcih niše, sneli kipec Matere božje in ga odnesli s sabo. Na tleh ob vznožju pila so pustili le črepinje razbitega stekla. Domačini so opazili, kaj se je zgodilo, včeraj zjutraj. Obvestili so repen-tabrskega župana Marka Pisanija in ka-rabinjerje. Ti so uvedli preiskavo, da bi odkrili storilca ali storilce. Zadeva je zagonetna. Doslej se v repentabrski občini še ni zgodilo, da bi se neznanci znesli nad svetimi obeležji. Marijin kipec je bil nameščen več kot dva metra visoko, kar pomeni, da dopušča dve možnosti: ali so bili neznanci dovolj visoki, ali pa so si pomagali z lestvijo ali stolom. Karabinjerji ne izključujejo možnosti kraje po naročilu, vprašljivo pa je, kdo naj bi si zahotel repensko »roznivenca Marijo«, kot piše na napisu na pilu. Levo niša brez Marijinega kipca, desno pil na repenskem križišči, ki je bil tarča nočnih vandalov kroma Pri Fernetičih aretirali 31-letnega goljufa Italijanska obmejna policija redno opravlja kontrole pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fer-netičih. V noči na petek je tako ustavila tudi 31-letnega romunskega državljana T. R. D., za katerega se je izkazalo, da je tožilstvo iz Rima izdalo zaporni nalog. Bremeni za obtožba zaradi nezakonite uporabe kreditnih kartic in neupravičene posesti ključev ...ali drugače rečeno goljufije in kraje. Zaradi tega so ga v Rimu obsodili na dve leti zapora in plačilo 1.000 evrov globe. Romunski državljan je skušal zapustiti državno ozemlje, zato so ga aretirali. Pošta: novi urniki Tržaška poštna uprava sporoča, da bodo nekateri njeni uradi od ponedeljka začeli obratovati z novimi urniki. Podružnice v Ulici Marconi, na Verdijevem trgu, v Miljah in na Opčinah bodo po novem odprte od 8.30 do 18.30, ob sobotah pa od 8.30 do 13. ure. politika - Volitve Fedriga ne mara kandidata Reta Poslanec Severne lige Mas-similiano Fedriga je včeraj odločno zanikal, da je devinsko-na-brežinski župan Giorgio Ret lahko kandidat desne sredine za mesto predsednika Pokrajine Trst na prihodnjih upravnih volitvah. Fe-driga prav tako zavrača ustanavljanje občanskih list v desnosre-dinskem taboru (namig je na morebitno listo Ret), ki so zanj kot pesek v oči. Vsako kandidaturo tako na občinskih kot na pokrajinskih volitvah mora po ustrezni razpravi sprejeti vsa desnosredinska koalicija, je zapisal Fedriga v tiskovnem sporočilu. Obenem je poudaril, da mora biti vsekakor vselej v ospredju program, šele nato je na vrsti izbira kandidata, ki bo ta program zagovarjal in izvajal v imenu vseh strank, ki sestavljajo koalicijo. Očitno je, da so Fedrigo zbodle vesti o morebitni kandidaturi devinsko-nabrežinskega župana brez predhodnega posvetovanja s Severno ligo. Fedri-ga je dejansko zaprl vrata pred vsako hipotezo o morebitnem ustanavljanju list »za župana« ali »za predsednika«, ki bi podpirale kandidate desne sredine na upravnih volitvah. Severna liga je namreč mnenja, je naglasil Fe-driga, da mora biti odnos z občani transparenten in jasen. Zato nasprotuje listam, ki so lahko zavajajoče in ki nazadnje služijo le za pretok glasov med raznimi koalicijskimi strankami. V zvezi z upravnimi volitvami bo morala zato o vsaki kandidaturi skupaj odločati vsa desno-sredinska koalicija, pravi Fedriga. V tem smislu torej ni že vnaprej določenih kandidatov in je vsaka drugačna vest brez osnove, je še poudaril Fedriga, ker se ni politično omizje desne sredine še sestalo. Ret je vsekakor dober župan, je še dodal, toda na prvem mestu mora biti vselej program in ne kandidat. 6 Sobota, 28. avgusta 2010 KULTURA naši vinogradniki - Obisk pri Andreju Ferfolji v Piščancih Na kmetiji pri Cesarici je razgled res »kraljevski« Če ne bo več dežja, bo vinska letina izvrstna - Največ vina za potrebe turistične kmetije Obiske pri kmetovalcih in pridelovalcih sklepamo v tržaškem bregu; s kraške planote smo se spustili do kmečkega turizma Ferfolja, ki leži na strmem lapor-natem pobočju med Piščanci in Rojanom, na kraju, ki mu po domače pravijo "pri Cesarici". Vinogradi in turistična kmetija se nahajajo na zelo ugodni legi. Z male terase pred poslopjem kmečkega turizma se namreč obiskovalcu odpira prekrasen razgled na celoten Tržaški zaliv, od Savudrije, preko slovenske Istre, Trsta, Krasa, ravnice pri Tržiču, vse do izliva reke Soče v Jadransko morje in Gradeža. Pri Cesarici smo se o letošnjem pridelku in ustroju kmečkega turizma pogovorili z Andrejem Ferfoljo. Koliko obdelane površine imate? Zemlje je približno za hektar in pol, upoštevati pa je treba, da se nahajamo na strmem pobočju, zato je zemlja na paštnih (terasah). Kje ležijo vinogradi? V glavnem okrog poslopja kmečkega turizma. Lega je zelo ugodna, saj voda tu ne zastaja. Pri nas škropimo petkrat do šestkrat letno, medtem ko drugod na Krasu to počnejo tudi desetkrat. Katere vrste vina pridelujete? Največ malvazije, vitovske in refoška, ki jih tudi stekleničimo. Za potrebe kmečkega turizma pa pridelujemo mešanice, ki jih točimo kar iz sodov. Koliko vina pridelate letno? Približno sto hektolitrov, seveda odvisno od letine. Kakšna pa bo letos letina? Letos je veliko deževalo, na srečo pa smo na taki poziciji, da voda odteka. Voda zalije trte, nato takoj odteče, tako da grozdje ne splesni. Če bo sonce zdržalo do septembra in ne bo večjih padavin, bo za nas res izvrstno. Kdaj boste trgali? Zagotovo ne pred polovico septembra, saj so trte cvetele teden ali dva kasneje kot lani. Črne sorte bomo najbrž zato trgali celo oktobra. Gojite poleg vinske trte morda tudi oljke? Zaenkrat ne, poleg pridelave vina se ukvarjamo le z rejo prašičev za potrebe kmečkega turizma. Imate glede oljk kake načrte? Da, a ne za pridelavo olja, ampak namizne sorte. Koliko pridelka uporabite za potrebe agroturizma, koliko pa ga tržite navzven? Večino vina seveda natočimo v kozarce svojih obiskovalcev, imamo pa tudi stranke, ki pridejo k nam po ustekleničeno vino, oziroma se k nam pripeljejo z las- Andrej Ferfolja med svojimi trtami in na domačem dvorišču kroma tnimi steklenicami ali posodami. Kar pa oddamo stekleničenega, gre za potrebe kakih štirih gostiln na Tržaškem. Je največ obiskovalcev iz Trsta? Da, a postopoma pridobivamo tudi obiskovalce iz Avstrije in Nemčije. Najbolj pa zahajajo k nam univerzitetni študentje, saj se je po fakultetah razširil glas o nas. Kako pa vas najdejo turisti? Najbrž po internetu, čeprav nimamo samostojne spletne strani. Nekatere stran- ke pa se k nam vračajo že vrsto let, saj svoj dopust preživljajo v naših krajih. Kdaj pa ste odprti? V spomladanskem in jesenskem času, vsega skupaj do pet ali šest mesecev letno. Koliko škode vam povzroča divjad? Ko trte spomladi poganjajo mladike, jih takoj obiščejo srne, vsaj dokler jih prvič ne poškropimo ali požveplamo. Ve- liko je tu tudi merjascev, ki so nam pred dvema letoma povzročili kar precej škode. Lansko leto je Pokrajina poskrbela za njihov odstrel, zato je bilo škode manj. Tudi letos čakamo na podoben poseg. Ste se tudi sami kako zaščitili? Nekaj vinogradov imamo zagraje-nih. Težava je v tem, da večina naših trt raste na paštnih, ki jih je težko obdati z ograjo. Primož Sturman Poziv za kulturne dejavnosti v Škednju V nekdanji škedenjski kinodvorani v Ul. Soncini bodo spet vrteli filme. Pobudo za filmski revijo sta dali tržaška občina in filmsko združenje Cappella Underground. Predstavnika nekdanjega odbora za obnovo Škednja Sergij Petaros in Marina Coccolo sta pozdravila pobudo ter predvsem pohvalila združenje ServolaInsieme, ki začasno upravlja območje nekdanje škedenjske ki-nodvorane. Obenem pa sta opozorila na dolgoletna prizadevanja, da bi Škedenj in Škedenjci pridobili večnamenski center za potrebe domačega prebivalstva. Odbor je zbral 1.800 podpisov krajanov pod zahtevo o prenovi območja nekdanje kinodvorane. Domačini so hoteli z njeno obnovo dati novega zagona mestni četrti, ki so jo v preteklih letih močno prizadele onesnaževanje železarne, namestitev sežigalnice, čistilne naprave, vse večji promet in vse manjša prisotnost trgovin in javnih lokalov. Občinska uprava se je požvižgala na želje domačinov in namenila območje javnemu prostoru na odprtem. Na ta način pa je struktura malo izkoriščena, v bistvu le ob poletnih mesecih in v pustnem času. Petaros in Coccolo sedaj upata, da se bodo krajevne organizacije vendarle združile, da bi Škedenj spet pridobil prostor za kulturne, rekreacijske in športne dejavnosti. Priporočilo društva TIGR Tudi letos se bomo prve septembrski dni spomnili usmrtitve štirih Bazoviških junakov. Poseben odbor, ki deluje pod okriljem Narodne in študijske knjižnice, bo kot običajno priredil več spominskih slovesnosti: osrednja proslava bo v nedeljo, 12. septembra, na bazovski gmajni. Tržaška področna enota Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR že sedaj toplo priporoča svojim članom in somišljenikom, da se udeležijo vseh spominskih dogodkov in manifestacij, ki bodo posvečene Bazoviškim junakom. Voden obisk razstave V muzeju Petrarchesco Piccolomi-neo v Ul. Madonna del Mare 13 je na ogled razstava Trieste e la Sublime porta da Pio II all'arciduca Massimi-liano d'Asburgo. Ob 11. uri se bo mogoče udeležiti vodenega obiska: vodila ga bo kustosinja razstave Alessandra Sirugo. Vodene obiske je mogoče rezervirati tudi v drugih jezikih (tudi v slovenščini), in sicer na tel. št. 040 6758184. muzej revoltella - Hrvaški gostje na zadnjem večeru Umetniških čaš Istrska vina, kozji sir in boškarin Istrani v 18. stoletju tihotapili vino v Trst, kar je tako razburilo tržaške vinogradnike, da so se pritožili na Dunaj - Boškarinov karpačo na rukolovi posteljci Po štirih večerih o domačih, kraških in breških vinih je v sklepnem dejanju zalila umetniške čaše na terasi muzeja Revoltella istrska kapljica. Gostovanje vrhunskih vihogradnikov iz hrvaške Istre ni bilo naključno. Prihodnje leto bodo namreč v vinski vodič italijanskega Touring cluba prvič vključena vina šestnajstih istrskih vinskih kleti. Tri so prejela najvišjo oznako, krono: malvazija 2009 Franca Armana, refošk 2007 Giorgia Claia 2007 in momjanski muškat 2007 kleti Benvenu-ti. Prav toliko pa jih je prejelo oznako zlata zvezda: malvazija Morena Coronice, malvazija Davorja Vivode in malvazija kleti Veralda družine Visintin. Ta vina je tudi somellier Claudio Donat predstavil občinstvu, ki je tudi zadnjič napolnilo teraso muzeja Revoltella. Poleg tega so udeleženci lahko pokusili še refošk rose kleti Veralda in malvazijo kleti Benvenuti. Istrska vina niso bila Trstu tuja. Mesto v zalivu je bilo že pred stoletji odskočna deska za njihovo širšo prodajo. Istrani so bili celo tako prebrisani, da so - v brk carinskim predpisom - svoje vi- no tihotapili v Trst, kar je tako razjarilo tržaške vinogradnike, da so se zaradi te nelojalne vinske konkurence pritožili na Dunaj in »prisilili« cesarico Marijo Terezijo, da je sredi 18. stoletja izdala nekakšen »vinski edikt«, s katerim je tržaškim vinom znižala carino. Udeleženci večera so iz ust vodje prireditve Stefana Cosme slišali še marsikatero zgodovinsko podrobnost o istrskih vinih, medtem ko je direktor istrske turistične ustanove Denis Ivoševic ob vinih spomnil še na druge privlačne istrske gastronomske znamenitosti, kot so beli in črni tartuf, pa tudi kozji siri, odlična olja in nenazadnje tudi pasma istrskega goveda boškarin. Z izjemo tartufov so se lahko gostje večera prepričali o okusnosti opevanih proizvodov. Aleš Vinkler je ponudil izvrsten kozji sir, prav tako izjemen pa je bil boškarinov karpačo na rukolovi po-steljci, polit z ekstradeviškim oljem Belic, ki ga je mednarodna organizacija Flos olei uvrstila med petnajst najboljših ek-stradeviških olj na svetu. M.K. Terasa muzeja Revoltelle je bila tudi ob predstavitvi vin hrvaške Istre polno zasedena kroma / RADIO IN TV SPORED Sobota, 28. avgusta 2010 7 debeli rtič - Letovanje za prizadete otroke iz Italije in Slovenije Jezikovne pregrade premoščajo z muzikoterapijo Že druga izvedba pobude Rotary klubov iz Milj in Kopra - Letovanje, ki se je začelo v nedeljo, se bo končalo jutri Na Debelem rtiču se zaključuje druga izvedba t.i. Rotary Campa, pobude, ki jo za prizadete otroke prirejata Rotary kluba iz Milj in Kopra, sodelujeta pa tudi tržaška kluba Rotary Trieste in Trieste Nord. V centru Rdečega križa na Debelem rtiču se od nedelje, 22. avgusta, mudi petindvajset otrok iz Italije in Slovenije skupaj s svojimi starši oz. spremljevalci, zanje pa skrbijo rotarijci iz Milj in Kopra pod vodstvom odgovornih za kamp, Oia Ve-selka in Ferruccia Diva. Kot že rečeno, je to druga izvedba kampa: prva izvedba je potekala lani, udeležili pa so se je le otroci z italijanske strani meje. Tokrat so prisotni udeleženci z obeh strani meje, saj so koprski rotarijci o pobudi (tudi osebno) obvestili sorodne klube po vsej Sloveniji, ki so tako denarno prispevali k enotedenskemu bivanju določenega števila prizadetih otrok ter njihovih staršev oz. spremljevalcev na Obali, v centru, ki je usposobljen tudi za fizioterapijo in ta-lasoterapijo (zdravljenje z morskimi kopelmi). Prostovoljci, člani Rotary klubov iz Milj in Kopra, pomagajo otrokom pri kopanju v bazenu oz. morju ter pri koriščenju vseh ostalih struktur centra na Debelem rtiču, poleg tega teden poteka tudi v znamenju čarodejnih nastopov, izletov z ladjo in skupinskih iger. Sinoči je bil tudi sprejem z udeležbo pomembnih predstavnikov Rotary klubov, danes se bodo udeleženci kampa razvedrili s tombolo, jutri pa se bodo poslovili in odšli na svoje domove. Vendar ne gre samo za počitek in zabavo prizadetih otrok ter ustvarjanje zanje prijetnega okolja, potem ko se morajo skupaj s svojci dnevno soočati s težavami, ki jih prinaša njihova situacija, ampak tudi za srečevanje in dialog med osebami različnih narodnosti, pri čemer je jezikovno pregrado premostila predvsem muzikoterapija, se pravi zdravljenje s pomočjo glasbe, ki je bila velika novost letošnje izvedbe in je dala otrokom možnost, da se poslužujejo neverbalnega načina izražanja, ki zagotavlja enakopravnost in nudi zadoščenje. To je tudi filozofija pobude miljskih in koprskih rotarijcev, ki s tem želijo dokazati, da so projekti mednarodnega sodelovanja, kot je pričujoče letovanje na Debelem rtiču, možni, pravzaprav zaželeni. Letošnjega kampa se je udeležilo dvakrat več otrok kot lani, pobudniki pa računajo, da se bo na prihodnjih izvedba število udeležencev spričo uspeha in navdušenja še povečalo. Udeleženci so se nastavili našemu fotografu kroma Tržaški lampijon na razstavi v Nemčiji V bavarskem mestu Rosenheim je ta čas na ogled Razstava vrtov - Cesta skulptur 2010. Pričakujejo, da si jo bo ogledal milijon obiskovalcev. Med deli, ki so razstavljena v večjem parku, je tudi Gozd lampijonov (Der Leuchtenwald), ki ga je ustvarila nemška umetnica Sonja Vor-dermaier: gre za neobičajen gozd, saj v njem ne rasejo drevesa, temveč cestne luči iz raznih evropskih mest. S posredovanjem tržaškega Geothe inštituta je med njimi tudi star tržaški lampijon (»pastorale«), ki je nekoč stal na Trgu Venezia. Ob lam-pijonu je tudi informativna tabla, na kateri so posnetki in informacije o tržaški javni razsvetljavi (pripravilo jo je podjetje Acegas). V Trstu nova Abramovičeva jahta V teh dneh naj bi v Trst priplula nova jahta ruskega magnata Romana Abramoviča. 115 metrov dolga M/Y Luna, najnovejša ladja bogataševe flote, saj so jo registrirali šele pred dobrim mesecem. Na krovu ima 55 članov posadke, že danes pa bi morala biti privezana ob IV. pomolu, kamor naj bi priplula iz Benetk. Ni znano, ali se bo v Trstu mudil tudi ruski poslovnež in 50. najbogatejši človek na svetu. dvorana fittke - Wallpaper dance Vsi odtenki plesa na video posnetkih opčine - Jutri slovesnost ob 11. uri Počastitev kurirk in partizanov, ustreljenih leta 1944 na Mandriji Prireja jo sekcija VZPI-ANPI za Opčine, Bane in Ferluge Vsak dan do 11. septembra, in sicer od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, si je mogoče ogledati video posnetke o plesu. Gre za pobudo umetniškega združenja Coreofficina, izvedeno v sodelovanju z občinskim odbor- ništvom za kulturo in s finančno podporo Pokrajine Trst, pri realizacoji je sodelovala še družba fluido.it. Predvidena sta tudi dva večera videoprojekcij na prostem, in sicer v soboto, 4., in v nedeljo, 5., septembra »Padli, ne umrli,« je napisano na spomeniku devetim tovarišem, ki so jih Nemci pred 66 leti ustrelili v kraški dolinici na openski Mandriji, med današnjima ulicama Carsia in S. Isidoro. Spomin na prebeneške ku-rirke Angelo Bandi, Miro Bandi, Slavo Grahonja, Ano Parovel in Elviro Kocjančič, na kurirko Marijo Grmek iz Krajne vasi ter na partizane Balda Boleta, Leopolda Mervica in Mira Metlikovca je spomin na vse padle, ki so iz ljubezni do svojega naroda, do sočloveka in za pravičnejši svet darovali svoje življenje. Nikdar jih ne bomo pozabili, piše v sporočilu sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI za Opčine, Bane in Fer-luge, ki jutri prireja tradicionalno spominsko svečanost. »Ob 65-letnici osvoboditve svet še vedno pretresajo vojne, nasilje, nestrpnost do drugačnega. V Italiji smo vsak dan priča nespoštovanju ustave, ki je izšla iz NOB. Zato so vse današnje proslave uprte v bodočnost. Iz slavne preteklosti so nam naši padli zapustili vrednote miru, solidarnosti, prijateljstva med narodi in obvezo, da jih prenesemo na mlade rodove. In mladi so danes vse bolj prisotni v družbenem življenju,« menijo pri VZPI-ANPI. Zato bodo na jutrišnji proslavi - kot se dogaja že vrsto let - protagonisti predvsem mladi. Spregovorila bosta Katerina Iscra v imenu tabornikov in Matia Mosenich v imenu skavtov, zapela pa bo Mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad. Seveda ne bo manjkal Moški pevski zbor Tabor. Zbirališče bo ob 11. uri na openskem pokopališču, kjer so v grobnici padlih partizanov v bitki za Opčine pokopani Marija Grmek, Baldo Bole in Miro Metlikovec. Nato bodo udeleženci nadaljevali pot do kraške dolinice na Mandriji in se tam poklonili našim padlim. Sekcija VZPI-ANPI za Opči-ne, Bane in Ferluge vabi javnost, da se udeleži jutrišnje svečanosti. cerkev - V letu 2011 Trst bo gostil Vsedržavni liturgični teden Trst bo prihodnje leto gostil 62. izvedbo italijanskega Vsedržavnega liturgi-čnega tedna, ki ga prireja katoliški Center liturgične akcije. Novico je včeraj v Fa-brianu, kjer se je pravkar zaključila 61. izvedba te pobude (udeležila se je je tudi delegacija tržaške škofije z nadškofom msgr. Giampaolom Crepaldijem na čelu), uradno posredoval predsednik Centra liturgi-čne akcije msgr. Felice Di Molfetta. Vsedržavni liturgični teden je pobuda, ki v Italiji poteka od leta1949 in je posvečena poglabljanju vprašanj o pomenu katoliške cerkvene liturgije oz. nasploh o pomenu »biti Cerkev«. Po navadi se pobude vsako leto udeleži več sto delegatov škofij iz vse Italije, med katerimi so številni duhovniki, kardinali in škofje ter drugi litur-gični in pastoralni delavci, ki ob takih priložnosti poglabljajo liturgična vprašanja na predavanjih in pri cerkvenih obredih. Tržaška izvedba Vsedržavnega litur-gičnega tedna bo potekala od 22. do 26. avgusta 2011, so sporočili iz tiskovnega urada tržaške škofije, nadškof Crepaldi pa bo imenoval pripravljalni odbor. barkovlje - Prejšnjo nedeljo versko slavje ob godu župnijskega zavetnika Počastili so sv. Jerneja Velika udeležba pri procesiji in dvojezični maši, ki jo je daroval msgr. Franc Vončina - Sproščeno in veselo vzdušje v župnijski dvorani God sv. Jerneja apostola, ki po katoliškem koledarju goduje 24. avgusta, so barkovljanski verniki tudi letos obeležili na zelo slovesen način. V nedeljo, 22. avgusta, so namreč bar-kovljanski farani uživali ob procesiji, ki se je vila mimo barkovljanske šole po ul. Bonafata in Miramarskem drevoredu proti cerkvi sv. Jerneja, kjer se je kljub času počitnic zbrala lepa množica vernikov. Farnega patrona je množica počastila v sončnem in vročem vremenu, v procesiji, v kateri je bilo mogoče občudovati tudi svetnikov prapor in nebo, ki ga je cerkvi podaril Maksimilijan Habsbuški z ženo Šarloto, pa je igrala godba od Sv. Sergija, molitve in prošnje pa je vodil Davide Chersicla. Po prihodu v barkovljansko cerkev so se verniki posedli in prisluhnili čudovitemu petju, ki so ga med ostalimi oplemenitili tudi pevci iz Bazovice. Na letošnjem praznovanju je bilo mogoče prisluhniti naslednjim pesmim: Vrabčevi maši, Zvonovi dan's lepo pojo, Glej o Marija in O prebla-ženi duhovi. Naj povemo, da je slovenski zbor nastopil pod taktirko maestra Zudinija, italijanske pevce pa je vodila prof. Vizinijeva. Obred je v slovenskem in italijanskem jeziku vodil g. Vončina, ki je tudi pridigal dvojezično. Oltar je bil za to priložnost zelo lepo okrašen z rdečim cvetjem, v rdeče pa so bili oblečeni tudi maš-niki, med katerimi je bilo videti tudi župnika don Elia Stefanuta. Po maši je sledila prijetna družabnost v župnijski dvorani, kjer je prisotne za začetek zabaval harmonikar Andrej Pegan, za njim pa je nastopila skupina mladih, ki nastopa pod imenom Sardoni barcolani freschi in ki običajno nastopa pod taktirko Davi-deja Chersicle. Za god apostola Jerneja so pripravili zanimiv repertoar, v katerem ni manjkalo veselih narečnih pesmi, obogatenih z različnimi glasbili. Veselo vzdušje se je potegnilo vse do enajste ure zvečer, ko se je sita in odžejana druščina razšla. (sč) Msgr. Franc Vončina (drugi z leve) in župnik Elio Stefanuto (z mikrofonom) 8 Sobota, 28. avgusta 2010 KULTURA MILJE - Nastopi priznanih glasbenikov Prihodnji vikend Milje jazz festival V Milje se vrača jazz glasba: prihodnjo soboto in nedeljo bo namreč na Marconijevem trgu že četrti festival jazz glasbe, ki bo letos med drugim gostil priznanega saksofonista Jamesa W. "Red" Hollowaya. Spored so včeraj predstavili ob prisotnosti župana Nesladka. 80-letni glasbenik, ki je v preteklosti spremljal velika imena črnske glasbe (Dexter Gordon, Billie Holliday, Aretha Franklin itd.) bo nastopil v soboto ob 21. uri. Sledil bo koncert Maura Ot-tolinija in njegovega Orchestra Ottovo-lante. V nedeljo (ob isti uri) bo na sporedu Nuno Alexandre doublebass show, sledil bo nastop orkestra Shipyard town jazz in dvojice The dukes of rhythm duo (James Thompson in Stefano Franco). Vstop je prost, ob slabem vremenu bosta koncerta v Verdijevem gledališču. Včeraj danes U Kino Danes, SOBOTA, 28. avgusta 2010 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.51 - Dolžina dneva 13.30 - Luna vzide ob 20.52 in zatone ob 10.08 Jutri, NEDELJA, 29. avgusta 2010 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,6 stopinje C, zračni tlak 1010,2 mb pada, veter 8 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 76-odstotna, nebo rahlo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,7 stopinje C. [13 Lekarne Danes, 28. avgusta 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 2087331) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oši-rek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 (040 660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Shrek e vissero felici e contenti - 3D«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Urlo«. CINECITY - 14.30, 15.10, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.15, 22.00 »Shrek e vissero felici e contenti - 3D«; 14.40, 16.35, 18.15, 20.10, 22.05 »Shrek e vissero felici e contenti«; 15.10, 18.15, 22.10 »Giustizia privata«; 14.40, 16.25, 20.15, 22.05 »Nightmare«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Letters to Juliet«; 15.15, 17.30, 20.00, 22.10 »L'apprendista stregone«; 17.30, 20.00 »Qualcosa di speciale«; 14.30 »Sansone«. FELLINI - 16.30, 20.30 »Qualcosa di speciale«; 18.20, 22.15 »Il segreto dei suoi occhi«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Giu-stizia privata«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Letters to Juliet«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.00 »London river«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30, 21.00, 23.30 »Carja Mikonosa«; 14.20, 16.10, 18.00 »Marmaduke«; 14.50, 16.40 »Mačke in psi 3D«; 19.20 »Odrasli«; 15.10, 21.20 »Plačanci«; 17.10 »Predatorji«; 19.50, 21.50 »Salt«. KOPER - PLANET TUŠ 14.40, 21.40, 23.55 »Zadnji gospodar vetra 3D«; 21.15, 23.40 »Superžur«; 18.40 »Zadnji gospodar vetra«; 11.00, 17.00, 19.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro.)«; 21.00, 23.30 »A-Ekipa«; 13.10, 16.20 »Svet igrač 3 (sinhro.)«; 12.30, 16.40, 18.55, 21.05, 23.15 »Salt«; 13.00, 16.10, 18.20, 20.30, 22.40 »Plačanci«; 12.00, 15.10, 17.10, 19.10 »Marma-duke«; 11.05, 13.05, 15.05, 17.05, 19.05 »Mačke in psi 3D«; 21.10, 23.50 »Mati in hči«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Baaria«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Shrek e vissero felici e contenti«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'apprendista stregone«; Dvorana 3: 16.30 »Sansone«; 18.15, 20.15, 22.15 »Indovina chi sposa Sally«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Nightmare«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. Nocoj film Fish Tank V parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu se nadaljuje filmski niz Mlade zgodbe, mlade strasti, ki ga zadruga Bonawentura in Cappella Underground prirejata v sodelovanju s Pokrajino Trst. Film vrtijo na prostem, ob slabem vremenu pa se dogajanje preseli v gledališče zakoncev Basaglia. Vstop je prost. Danes (ob 21. uri) bodo zavrteli film Fish Tank (2009), ki ga je posnela angleška režiserka Andrea Arnold. Film je zmagal nagrado žirije na kanskem filmskem festivalu in bil proglašen za najboljši angleški film. Gre za zgodbo 15-letne Mie, ki ima težave z vrstniki in alkoholom: interes pri njej vzbuja samo ples hip-hop, vse dokler v njeno življenje ne vstopi Connor, nov partner njene mame ■ V ( • Začenja se niz Kino in periferija 2010 Od danes do torka bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji italijanske komedije. Ob nekdanjem kinu v Škednju (Ul. Soncini) se namreč začenja niz Kino in periferija, ki ga tržaška občina in Cappella Underground prirejata v sodelovanju z državno kinoteko. Vsi filmi se bodo pričeli ob 21. uri, vstop je prost; ob slabem vremenu bodo projekcijo prestavili. V sklopu letošnjega niza, ki nosi naslov Ridere all'italiana, bodo zavrteli štiri filme, ki so se zapisali v zgodovino italijanske kinematografije. Nocoj bo na sporedu film Dina Risija I mostri, jutri Mo-nicellijev Risate di gioia, v ponedeljek Tutti a casa (režiser Luigi Comencini), v torek pa C'eravamo tanto amati (r. Ettore Scola). TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »L'apprendista stregone«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »Shrek e vissero felici e contenti -3D«; Dvorana 3: 17.30, 19.00 »San-sone«; 20.40 »Qualcosa di speciale«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.10 »Nightmare«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.10 »Letters to Juliet«. S Izleti Kavarni Gruden v Nabrežini in v trgovini Kosmina. Info: Vera Tuta (040-299632 ali 339-5281729). SDGZ sporoča, da bo v petek, 10. septembra, na sporedu tradicionalni izlet na 43. MOS - Mednarodni Obrtni Sejem v Celju za včlanjene obrtnike ter druge podjetnike in morebitne interesente. Avtobus bo odpotoval ob 7. uri izpred bara »G« na italijanski strani prehoda Fernetiči. Število mest je omejeno, prijave pa zbira tajništvo SDGZ v Trstu na tel. št. 0406724824/23 vključno do torka 7. septembra. OBČINA DEVIN-NABREŽINA v sodelovanju z zadrugo La Quercia vabi na enodnevni izlet v park Gulli-verlandia (Lignano) v sredo, 8. septembra. Info in vpis na tel. št. 3357611598 (Monica) od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Danes se poročita Sara in Claudio Svetoivanski cerkveni pevski zbor vošči svoji dolgoletni pevki, da bi v zakonski zvezi ne bilo nobene razglašene note. Danes stopata na skupno življenjsko pot Sara in Claudio Vsi pri društvu Marij Kogoj voščimo naši tajnici in njenemu izvoljencu obilo sreče in medsebojnega razumevanja. ¿j Čestitke KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da je odhod avtobusa danes, 28. avgusta, ob 6. uri iz Sesljana (avtobusna postaja/bencinska črpalka), ob 6.30 iz Trsta (trg Oberdan/de-želna palača) in ob 6.45 iz Bazovice (stara pošta). Prosimo za točnost! SKD VIGRED prireja v torek, 31. avgusta, za otroke in spremljevalce, izlet v deželo Rdeče kapice. Odhod iz Šempolaja ob 8.30. Informacije in prijave do nedelje, 29. avgusta, na tel. št. 380-3584580 ali na e-mail: tajnistvo@skdvigred.org. MEPZ LIPA iz Bazovice bo sodeloval na XXIV. mednarodnem Festivalu v Dorogu na Madžarskem. Ob tej priliki organizira izlet v Budimpešto 24., 25. in 26. septembra. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijave in informacije (do 31. avgusta) na tel. št. 3387590016 (Walter) ali 328-9563272 (Magda). IZLET SPDT - V četrtek, 2. septembra, bodo planinci SPDT odpotovali na devetdnevno planinarjenje po Črni Gori. Zadnji sestanek pred odhodom bo v ponedeljek, 30. avgusta, ob 19.00 v društvenih prostorih v Boljuncu. Avtobus bo odpeljal točno ob 20.00 izpred hotela Danev na Opčinah proti Ljubljani, kjer se nam bodo pridružili še ostali izletniki. Morebitne informacije lahko dobite tel. št. 3384913458 (Franc). SKD IGO GRUDEN sporoča, da bo društveni izlet v nedeljo, 5. septembra, v Ziljsko dolino na Koroškem. Odhod ob 8. uri iz Nabreži-ne, povratek okrog 20. ure. V ceni izleta (35,00 evrov) je všteto kosilo v slovenski gostilni. Vpisovanje v Velik praznik je danes na št. 49 v Zgoniku, saj IVICA svoj okrogli jubilej slavi. Žlahta iz Lonjerja ji iz srca čestita in veliko zdravja in lepega želi. »Metuljček sekinček« nam sladko prepeva, da njen glas po celem Zgoniku odmeva, če tudi jih IVICA danes 60 ima, ostane vedno brhka in lepa gospa. Vse najboljše ji želijo Noemi in Ayrin ter Fabio, Ingrid z Dariom in Erminio. Naši SARI in njenemu izvoljencu CLAUDIJU ob pomembni odločitvi iz srca čestitamo in želimo obilo sreče. Skupina 35-55 in telovadke Pilatesa. 0 Mali oglasi DOMAČE SLIVE za marmelado prodajam po ugodni ceni. Tel. št.: 040420604 (v večernih urah). KUPIM sod za vino inox za 300 oz. 400 litrov z zračnico. Tel. št. 3283125531. NUJNO IŠČEMO dr. Teodora La-vrenčiča in ga vljudno naprošamo, da se javi družini Strain (Dolina) na tel. št. 040 - 228390 ali 3388645381. PODARIM ljubitelju živali male mucke. Tel. št.: 040-220333. PRODAJAM knjige za prvi, drugi in tretji letnik srednje šole. Tel. 040226702. PRODAM Isuzu Trooper LS, 3000 cc, 159 cv, prevoženih 160.000 km, 7.500,00 evrov. Tel. št.: 3488865580. PRODAM domač krompir. Tel. št. 040 - 2024228. PRODAM knjige od prvega do petega letnika Družboslovnega liceja. Tel. 349-5068604. PRODAM po znižani ceni vstopnico za današnji Bregovičev koncert v Portorožu (28.08.2010) Tel. 340-9336374. PRODAM posodo za grozdje (10 kvintalov). Cena po dogovoru. Tel. 040 - 814212. PRODAM rabljeno opremo za fitness. Tel. 347-1796350. PRODAM vespo GTV 250, letnik 2007, prevoženih le 2.340 km, v SKD Orač ŠflGRA POD KOSTAMI PRI BARIH DfiflES odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. št. 335-5702717 ali 040 -227034, ob uradnih urah. SONČNO S POGLEDOM NA MORJE: pri Sv. Jakobu prodajamo stanovanje v zelo dobrem stanju (72 kv. m., balkon, dvigalo). Tel: 040 - 44171 ali 327 - 6950659. VIŠJEŠOLSKA SUPLENTKA pomaga pri učenju srednješolcem in višje-šolcem na območju zahodnega Krasa. Tel. 348-4643850. ŠTUDENTKA FIZIKE pomaga pri učenju dijakom nižjih in višjih srednjih šol. Tel. št. 320 - 2842698. S Poslovni oglasi GROZDJE SORTE sauvignon, chardonay, rizling, rebulo in mer-lot ter cabernet sauvignon prodam. Možna dostava. Tel. 00386-(0)51-325199 HTTI Osmke BORIS PERNARČIČ Medja Vas št. 7, je odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-208375. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18. KMETIJA KOMAR ima v Logu osmico. Toči belo in črno vino, nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040 -299435. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št. 040 - 327240. OSMICO sta odprla Igor in Roberta v Gabrovcu št. 27. Tel. 040 - 229424. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhi-njah na Punkišči odprla osmico. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križman. Toplo vabljeni! STANKO je na Opčinah odprl osmi-co. Tel. 040-211454. V PRAPROTU je odprla osmico družina Briščak. Frančko in Robi (Bobo) bosta vam točila rujno kapljico. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 28. avgusta 2010 9 9 Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno danes, 28. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bodo letne suplence učnega osebja za pokrajini Trst in Gorica ter za vse stopnje in vrste šol s slovenskim učnim jezikom za š. l. 2010/2011 podeljene 31. avgusta na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah pri Trstu (Bazoviška ul. št. 7), in sicer: ob 9.30 za otroški vrtec in osnovno šolo iz prvih treh pasov pokrajinskih lestvic; ob 11.30 za nižjo in višjo srednjo šolo iz prvih treh pasov pokrajinskih lestvic; ob 14.30 bodo podeljene suplence na podlagi t.i. »repov« lestvic, ki se nanašajo na kandidate, vključene v lestvice druge pokrajine. Na oglasni deski tega urada (bodisi na sedežu v Trstu bodisi na goriškem oddelku) bodo vsaj 24 ur pred imenovanji objavljeni seznami razpoložljivih mest in sklopov ur. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bili na oglasni deski Urada za slovenske šole, Ul. SS. Martiri 3, objavljene razpoložljivosti za letne su-plence na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini. Omenjene razpoložljivosti so objavljene tudi na spletni strani Urada www.scuola.fvg.it. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO IZ NA-BREŽINE sporoča, da bodo zbori učnega osebja na OŠ v Nabrežini v sredo, 1. septembra, s sledečim razporedom: otroški vrtci ob 10. uri, osnovne šole ob 11. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo seja zbora učnega osebja v sredo, 1. septembra, ob 9. uri. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA v Dolini obvešča, da bo prva seja profesorskega zbora v sredo, 1. septembra, ob 8.30. NIŽJA SREDNJA S. KOSOVELA na Opčinah in na Proseku sporoča, da bo prva seja profesorskega zbora v sredo, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu na Op-činah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI obvešča, da bo prva seja enotnega zbora učnega osebja v sredo, 1. septembra, ob 11. uri na sedežu v Ul. Caravaggio 4. ZDRUŽENJE STARŠEV SREDNJE ŠOLE SV. CIRILA IN METODA obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek, 30. avgusta, ob 8.30. Zbirališče v veži TTZ Žige Zoisa, Ul. Weiss št. 15, ob 8.15, da uredijo formalnosti. Otroci naj imajo s seboj malico. Kdor se ni prijavil, se lahko prvi dan vseeno pridruži. Sporočamo tudi, da bo od 6. do 10. septembra potekala fotografsko - biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in info do 3. septembra na tel. št. 320-2717508 (Tanja) ali zscirilmetod@gmail.com. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v š. l. 2010/11 začel v petek, 10. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bo redni pouk za šolsko leto 2010/11 začel 13. septembra. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLO SIMONA GREGORČIČA v Dolini se bo pouk v šolskem letu 2010/11 začel v ponedeljek, 13. septembra, ob 7.45. □ Obvestila TIGR - Tržaška področna enota Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR toplo vabi člane in somišljenike, da se udeležijo vseh skorajšnjih manifestacij, ki bodo posvečene Bazoviškim junakom. 11. MEDNARODNO VESPISTIČNO SREČANJE bo v organizaciji združenja Vespa Club Trst in Gatti randagi potekalo od petka, 27. (od 16. ure dalje), do nedelje, 29. avgusta, na športnem igrišču v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski in poskrbljeno bo tudi za glasbo. Vstop prost. Vljudno vabljeni! ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD: sporočamo, da delavnice se zaključijo danes, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. SKD GRAD BANI vabi na Šagro pod kostanji, ki bo danes, 28. in 29. avgusta ter 4. in 5. septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi na praznovanje zavetnika Svetega Jerneja v nedeljo, 29. avgusta. Ob 9.30 bo v mačkoljanski cerkvi slovesna sveta maša, ki jo bo daroval dr. Stanko Ja-nežič, prelat mariborske nadškofije. To bo obenem tudi ponovitev njegove diamantne maše ob 65.letnici mašniške-ga posvečenja. Ob 17.00 se bodo iz zvonika oglasile melodije pritrkovalcev, ki so se odzvali vabilu domače pritrko-valske skupine »Turn«. Ob 18.00, bo pesem zvonov spremljala tudi procesijo po vasi s tradicionalnim blagoslovom vozil in voznikov. Praznovanje bo sklenila prijetna družabnost na prostem ob cerkvi. Nedeljsko praznovanje bo že večer prej, v soboto 28. avgusta, ob 20.00 v prostorih »Stare šole«, uvedlo srečanje z dr. Stankom Janežičem. Prisrčno vabljeni v Mačkolje! VZPI-ANPI OPČINE-BANI-FERLUGI-PIŠČANCI - v nedeljo, 29. avgusta, se bomo poklonili 9 tovarišem, ki so jih Nemci pred 66. leti ustrelili v kraški dolinici na Mandriji. Zbrali se bomo ob 11. uri na openskem pokopališču, kjer počivajo trije tovariši v skupni grobnici padlih partizanov v bitki za Opčine. Sodelovali bodo: Katerina Iscra (taborniki), Matia Mosenich (skavti), mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad in MoPZ Tabor. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. GLASBENA MATICA - Šola Marij Kogoj sporoča, da se bo odvijala glasbena delavnica v Dijaškem domu v Trstu od 30. avgusta do 3. septembra. Prihod otrok od 8.00 do 9.00, odhod od 16.00 do 16.30. Prostih je še nekaj mest, pokličite med 9. in 12. uro v tajništvo šole na tel. št. 040 - 418605. O.P.Z. SLOMŠEK IN ML.P.S. SLOMŠEK prirejata v Slomškovem domu v Bazovici od 30. avgusta do 3. septembra med 8.30 in 12.30 poletni pevski teden. Posebna pozornost bo namenjena petju otrok od 5.leta starosti dalje. Poleg malice bo čas za igro in za ustvarjalno delavnico. Info in vpisovanje na tel. št. 040-226480 (g. Zdenka) in 3496688759 (Anna Maria). Vljudno vabljeni novi pevci in pevke! OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo s ponedeljkom, 30. avgustom, delovala spet po zimskem urniku in sicer: ponedeljek in sreda od 9. do 12. ure in od 14.30 do 17.30, torek in četrtek samo zjutraj med 9. in 12. uro. ČASNIKARSKA DELAVNICA na Festivalu mladinske ustvarjalnosti v Fin-žgarjevem domu na Opčinah bo v torek, 31. avgusta, ob 18.30 (do 20.15). Te zanima pisati o glasbi, športu, umetnosti, modi, mladinskih vprašanjih, in-tervjuvati znane in manj zane ljudi, fotografirati, itd? Pridruži se obnovljenemu uredništvu mladinske revije Rast. Delavnico bosta vodili Julija Ber-don in Breda Susič. Za informacije, mosp-skk@hotmail.it ali Mosp-Skk na Facebooku! ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTI-RANCEV V NACISTIČNA TABORIŠČA obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yccupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča starše otrok, ki so zahajali v poletni center v Devin, da so v uradu za šolstvo (Trg Sv. Roka) na razpolago predmeti, ki so jih otroci tam pozabili. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3 bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040661088. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. ČUSTVENA DELAVNICA na Festivalu mladinske ustvarjalnosti v Finžgarje-vem domu na Opčinah bo v sredo in četrtek, 1. in 2. septembra, ob 15.00 (možna sprememba urnika). Delavnico z naslovom "Čutim, čutiš, čuti-mo...koliko je to res v današnji družbi?" - uvajanje v svet notranjih vzgibov - bosta vodila socialna delavca Kristina Martelanc in Adam Selj. Mladi toplo vabljeni! Za informacije, mosp-skk@hotmail.it ali Mosp-Skk na Face-booku! VADBA YOGE - SKD F. Prešeren obvešča, da bomo ponovno začeli z vadbo yoge v sredo, 1. septembra, ob 18.30 v zgornjih prostorih gledališča v Bo-ljuncu. Vabljeni vsi stari in novi tečajniki. Tečaj je primeren za začetnike in nadaljevalce. MEDNARODNA DELAVNICA na Festivalu mladinske ustvarjalnosti v Fin-žgarjevem domu na Opčinah bo v četrtek, 2. septembra, ob 20.00. Te zanima potovati, spoznavati druge evropske manjšine, nove prijatelje in kraje itd? Pridruži se Mednarodnemu krožku MOSP. Delavnico bo vodila Mirjam Malalan. Za informacije, mosp-skk@hotmail.it ali Mosp-Skk na Face-booku! MEPZ SLOVENEC-SLAVEC obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v četrtek, 2. septembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 45. študijske dneve »Draga 2010« v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu (Dunajska cesta 35). V petek, 3. septembra, bo ob 16.30 okrogla miza na temo Odnosi med generacijami: sodelujejo dr. Hektor Jogan, dr. Damijan Paulin, Julija Berdon, Neža Kravos, Jernej Šček in prof. Joži Pe-terlin. Ob 20.30 bo na prireditvenem prostoru koncert skupine »Perpetuum Jazzile«. V soboto, 4. septembra, bo ob 16.30 okrogla miza z naslovom Koroški Slovenci 90 let po plebiscitu: sodelujejo dr. Zdravko Inzko, dr. Karel Hren, dr. Jože Marketz in dr. Janko Zer-zer. V nedeljo, 5. septembra, bo ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri, bo predavala dr. Mateja Pevec Rozman na temo Etika in sodobni človek - kaj vodi v srečno življenje? Zaključno predavanje ob 16. uri bo imel pisatelj Drago Jančar na temo Pisatelj med umetnostjo in an-gažmajem. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori do 5. septembra delovali s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. MEPZ IGO GRUDEN sporoča, da bo prva vaja nove sezone v ponedeljek, 6. septembra, ob 20.30. V soboto, 11. septembra, pa bo že prvi nastop ob 110-letnici nabrežinskega prapora. Zborovodja je letos Mikela Šimac. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija. Rok za predstavitev prijave zapade v petek, 10. septembra. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, ne glede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do torka, 7. septembra. OBVESTILO VINOGRADNIKOM: Kmečka zveza vabi svoje člane in vinogradnike na predavanje, ki ga prireja v sodelovanju z Zadružno kraško banko dne 8. septembra ob 19.30 v razstavni dvorani banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, na temo: »Trgatev, predelava grozdja in nega mošta«. Predavala bo enologinja Tamara Rusjan, strokovnjakinja Svetovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV pri Narodni in študijski knjižnici vabi ženske in moške, da se v narodni noši udeležijo letošnje osrednje slovesnosti v Bazovici v nedeljo, 12. septembra. Letos je 80-letnica ustreli-tve štirih junakov 1930-2010. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se v ponedeljek, 13. septembra, začenjajo treningi za vse starostne skupine: 1. skupina-Palčki (3-6 let): pon 16.30-17.30 na Opčinah in pet 16.3017.30 v Gropadi; 2. skupina-Zajčki (714 let): pon in pet od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina-Škrati (od 15. leta dalje): pon in pet od 19.00 do 21.00 na Opčinah. Za 2. in 3. skupino je predvidena tudi gimnastika pri Brišči-ki ob sobotah. Za vpis in informacije: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Ni-kol ali na info@cheerdancemille-nium.com PLESNA SEZONA pri AŠD Cheerdance Millenium se začenja! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi bodo potekali ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00 v Gropadi. Namenjeno je vsem dekletom od 15. leta dalje. Prvo srečanje bo v torek, 14. septembra. Za informacije in vpis: 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tridnevno rezidenčno delavnico o »sanjah«, ki se bo vršila od četrtka, 23. septembra popoldne do nedelje 26. septembra v agriturizmu v Bačvi (HR). Delavnico bo vodila psihologinja-psi-hoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 347-4437922. NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev sprejema do 30. septembra 2010 najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativi-tas. Včlanjen zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Za informacije pokličite na 040-635626. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. 0 Prireditve PRAZNOVANJE FARNEGA ZAVETNIKA NA OPČINAH: Openska župnija vabi na 10. večdnevno praznovanje farnega zavetnika sv. Jerneja. Spored: danes, 28. avgusta: Ob 19. uri sv. maša, po maši kratek orgelski koncert najmlajših or-ganistov (Niko Trento in Rok Dolenc) in pevski nastop Moške pevske skupine Sv. Jernej. Nedelja, 29. avgusta: procesija okoli cerkve in slovesna sv. maša; popoldne ob 17. uri veselo družabno srečanje z bogatim srečolovom pod lipami za cerkvijo. ZAKLJUČNA PRIREDITEV 12. otroških poletnih delavnic ZSKD bo danes, 28. avgusta, ob 11. uri v domu »La Fine-stra« v Gornjem Tarbiju. OBČINA ZGONIK sporoča, da bo v četrtek, 2. septembra, na razstaviščnem prostoru v Zgoniku, od 17.30 do 19.00 seminar »Civilni posegi za mir«, ob 19.00 na Županstvu, otvoritev razstave »Nekoč je bila meja«. Ob 21.00 v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu, predvajanje dokumentarnega filma »Domani torno a casa«. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vaje združenih mešanih pevskih zborov in mladinskega pevskega zbora bodo 2., 3., 8., 9.in 10. septembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Letos bodo združeni mešani pevski zbori zapeli pesmi Žrtvam, Vstajenje Primorske in Lipa. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. SKD VIGRED vabi v četrtek 2. septembra, na prostor pod vrtcem v Šempo-laju ob 20.30 na nastop dramskega odseka PD Štandrež z veseloigro »Gu-galnik«. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 3. septembra, ob 21. uri v Park Finžgarjevega doma (Dunajska 35) na koncert največje slovenske pop in jazz vokalne skupine »Perpetuum Jazzile« - vokalna ekstaza! Zbor vodi Tomaž Kozlevčar. OBČINA ZGONIK vabi v petek, 3. septembra, od 19. ure dalje, na »Koncert za mir«, ki bo na razstaviščnem prostoru v Zgoniku. Nastopile bodo skupine: Grinders (Kras Ita), Wondernois Land (Kras - Slo), Black Mamba Rock Explosion (Ts), Wooden Legs (Ts), Zibba E Al-melibre (Ita). Vstop prost. Ob 18.uri v sejni dvorani Županstva v Zgoniku okrogla miza, sledi dviganje zastave miru. Koncert prireja Občina Zgonik s podporo in pokroviteljstvom Pokrajine Trst ter v sodelovanju s krajevnimi društvi Trst ter Omizjem za mir FJ-k. Pokroviteljstvo koncertu so dale Pokrajini Trst in Gorica, Občine Repentabor, Milje, Dolina, Doberdob, Sovodnje ob Soči, Sežana, Komen, Miren-Kostanjevi-ca, Hrpelje - Kozina, Koper (SLO), Buje, Bertonigla in Novigrad (HR). KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Ko-vačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. Prispevki V spomin na bratranca Zvonkota Ter-čiča darujejo Irenka, Vesna, Darko in Sergij 100,00 evrov za KD Prosek Kon-tovel. V spomin na dragega Mariota Bartola daruje Tončka z družino (Gročana št. 4) 20,00 evrov za vaške potrebe. V spomin na dragega Marka Bitežnika darujeta Neva in Oskar Grgič 40,00 evrov za Glasbeno matico. V spomin na Norkino mamo daruje Neva Ferluga 15,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na Marka Bitežnika darujeta Olga in Ninko 50,00 evrov za Glasbeno matico. V spomin na sina Milana daruje Marjan Starc 50,00 evrov za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Zvonka Terči-ča daruje podjetje Velox 50,00 evrov za MPZ Vesna iz Križa. Dan se nagnil je v mrak in tebe je pokrila temna noč. V srcih naših boš ostal kot sončen, svetel dan. Dne 25. avgusta je preminil naš Stanislav Volčič Žalostno vest sporočajo žena Pavla, sin Saša z ženo Maro, hčerka Tatjana ter vnuki Niko, Marko, Katy in Andrej Na izrecno željo dragega očeta se bomo od njega poslovili v ožjem družinskem krogu. Iskreno se zahvaljujemo dr. Marku Jevnikarju za dolgoletno zdravniško pomoč. Ferlugi, 28. avgusta 2010 Žalovanju se pridružujemo družine Volčič Mitja, Aljoša, Jan in Robert Prijatelju Saši in vsem svojcem izrekajo iskreno sožalje družine Ferluga, Gergolet, Križnič, Manola, Vidoni in Žerjal 10 Sobota, 28. avgusta 2010 KULTURA koper - portorož - Galerija Loža in Skladišče soli Monfort Svojstvena likovna govorica Sandra Chie Njegova dela si je mogoče ogledati še do konca meseca Sandra Chio uvrščamo v umetniško gibanje, poznano kot transa-vantgarda. Ta izraz si je izmislil italijanski kritik Achille Bonito Oliva leta 1978, ko je nastopil kot teoretik skupine, ki so jo sestavljali Chia, Francesco Clemente, Mimmo Palladino, Enzo Cucchi in Nicola de Maria. Skupina se je prvič javno predstavila leta 1980 na beneškem Bienalu. V takratnem obdobju je zagovarjala ponovno obujanje predvsem figurativnega slikarstva, ki so ga konceptualne težnje prejšnjih desetletij potisnile ob stran. Te težnje niso upoštevale pretekle umetniške tradicije in preprečevale razvoj jezikovne govorice, s katero bi se izražalo osebna stališča. Predstavniki transavantgarde so pa nasprotno podpirali prosto uporabo vseh prvin preteklih avantgard, ki naj bi bile potrebne za izdelavo nove izvirne umetnine. Njihov poseben in neobičajen umetniški pristop je v kratkem vzbudil veliko pozornost v mednarodnem umetniškem okviru. Avtor se je rodil leta 1946 v Firencah, kjer je najprej zaključil umetnostni inštitut nato pa likovno akademijo. Po potovanjih po Turčiji, Indiji ter Evropi se je leta 1970 nastanil v Rimu. Med letoma 1980 in 1981 se je študijsko izpopolnjeval v Monchenglad-bachu v Nemčiji. Zatem je več kot dvajset let živel v New Yorku in pogosto potoval po ZDA ter Italiji. Trenutno sta njegovo življenje in delo razpeta med Miamijem, Rimom in Montalcinom. Razstava na slovenski obali se odvija v dveh razstaviščih, in sicer v koprski galeriji Loža in v Skladišču soli Monfort v Portorožu. V Kopru je predstavljenih dvajset monotipij, v Portorožu pa so pripravili prostorno postavitev, katero sestavljajo skulptu-re iz terakote, video-projekcija in slike v mešani tehniki. V galeriji Loža se natecaj Na zgornji sliki razstava v Portorožu, spodaj v Kopru lahko soočamo z motivom in slikarskim pristopom, ki sta najbolj značilna za avtorja. To sta predstavitev človeške figure, ki ni podvržena upoštevanju realnih proporcij telesa, ter uporabo živih barv, ki se oddaljujejo od realnosti. Barva in slikarski pristop zasedata glavno vlogo tudi v Portorožu. V skladišču soli je avtor postavil kipe Sanjam zgodbo Planet 9 in založba Sanje razpisujeta natečaj za izvirno še neobjavljeno kratko zgodbo. Natečaj Sanjam zgodbo je odprt do 8. oktobra. Avtorji treh najboljših zgodb po izboru strokovne komisije bodo prejeli denarne nagrade, prav tako pisec zgodbe, ki bo prejela največ glasov obiskovalcev portala SiOL.net. Vsaka poslana kratka zgodba bo objavljena na portalu SiOL.net. Tema natečaja je poljubna. Dolžina zgodbe je omejena na 10.000 znakov. Upoštevajo se dela, napisana v slovenskem jeziku, vsak avtor pa lahko prispeva neomejeno število kratkih zgodb. Strokovna komisija v sestavi Boštjan Gorenc - Pižama, Manca Čujež in Franci Valjavec bo izbrala najboljše zgodbe, ki jih bo organizator objavil v samostojni knjigi. Vsi avtorji najboljših zgodb, ki bodo objavljene v knjigi, ta bo izšla ob koncu natečaja, bodo za nagrado prejeli vsak po tri izvode omenjene knjige. Avtorji treh najboljših zgodb po izboru komisije bodo prejeli tudi denarne nagrade v skupni vrednosti 1000 evrov bruto, prvonagrajeni 500, drugonagrajeni 300 in tretjenagrajeni 200 evrov bruto. Nagrajenci bodo znani do 5. novembra in objavljeni na portalu SiOL.net. Med objavljenimi zgodbami bodo za najboljšo kratko zgodbo po svojem izboru lahko glasovali tudi obiskovalci tega portala. Avtor zgodbe z največ glasov spletnih uporabnikov bo prejel 100 evrov in knjigo Roalda Dahla Zbrane kratke zgodbe, ki jo prispeva Založba Sanje. Natečaj je objavljen na spletnem portalu SiOL, spletnem portalu Planet in na Mobitelovem mobilnem portalu Planet. Kratke zgodbe naj avtorji pošljejo izključno po elektronski pošti na naslov sanjam-zgodbo@siol.net. (STA) benetke Galerija A+A: Vsi odtenki zelene Vlogo slovenskega nacionalnega paviljona je na 12. arhitekturnem bienalu v Benetkah prevzela slovenska Galerija A+A, kjer so sinoči odprli razstavo »All Shades of Green« / Vsi odtenki zelene. Projekt sta zasnovala studio AKKA in studio-botas. Tema letošnjega bienala je Ljudje srečujejo arhitekturo. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedala Ana Kučan iz studia AKKA, projekt Vsi odtenki zelene obravnava sodoben odnos družb in slehernika do narave, predvsem kakor se kaže v mestnem javnem prostoru. Eden od pomembnih gradnikov mestnega javnega prostora je tudi mestna krajina, katere sestavni del je narava v vseh svojih pojavnih oblikah. Projekt raziskuje vključevanje narave v človekovo bivalno okolje z namenom, da bi dvignili kakovost bivanja, in hkrati išče načine, kako ta prispevek narave v urbanih okoljih predstaviti in udejanjiti. Pri projektu so sodelovali še fotograf Peter Koštrun, avtor zvokov Sašo Kalan in ilustrator Urh Sobo-čan. Razstavo spremlja knjiga Vsi odtenki zelene s prispevki Prostor in mesto - opombe k tradiciji v slovenski arhitekturni kulturi zgodovinarja arhitekture Luke Skansija ter Kaj nam pomeni koncept javno/zasebno urbanega sociologa in antropologa Edwarda Robbinsa. Njuna stališča so podprta s primeri iz aktualne krajinsko arhitekturne prakse studia AKKA. (STA) oziroma kopije kitajskih bojevnikov iz terakote, ki so jih našli v Xsianu. Sestavljali so vojsko, ki je na drugi svet pospremila cesarja Quin Shihuanga, približno dve stoletji pred Kristu-suom. Ob človeških figurah se nahajajo še figura konja in glave bojevnikov. Vse skulpture je avtor poslikal s svojo osebno slikarsko govorico. Ta označuje tudi vsebino video-projekcijo in seveda slikarska dela, in sicer risbe ter pobarvane fotografije, v katerih je Chia predstavil bojevnike. Tako video-projekcija kot tudi kipi in fotografije so v resnici za avtorja le sredstva oziroma površine za slikarsko izražanje. Lahko torej rečemo, da razstavo lahko doživljamo kot poveličevanje barve in predvsem slikarstva, saj sta namreč za umetnika oba bistvenega pomena za izražanje osebnih trenutnih občutkov in čustev. Razstavo, ki bo kasneje predstavljena še v Muzeju savremene umetnosti v Novem Sadu in Muzeju savremene umetnosti Istre v Pulju, si je mogoče ogledati do 31. avgusta, vsak dan od 17. do 22. ure, ob nedeljah od 20. do 22. ure. Štefan Turk TOMIZZEV DUH Eurospray Milan Rakovac Sad samo kako da čekamo da niki pritisne botun computera »RESET«, eli pak deodorant euro-spray, i cila struktura nacionalne države če se ra-spasti, in Evropa bo naša skupna domovina, kakor je to govoril Vaclav Havel enkrat v Bundestagu. Se opravičujem, ljubi moji bralci, ali ste že utrujeni od mojih pridig? Nič ne skrbite, sem tudi jaz, pero no molo e no molero mai! Percheh »non mi arrendo« (grafiti a Milano, anni fa...), d'avanti de 'sta stpu-dita globale! Bauk separatizma kruži Europom; ma ča da je separatizam propio babau z kojin su strašili dicu pasano sto-litje???!!! Ossia; separatizam more biti formula za kreiranje Nove Europe???!!! A ki je reka da Gruzija more biti država, a Abhazija i Osetija ne? I Fran-cuska da, a Bretanja i Korzika ne? E rifar el Regno delle Due Sicilie, altroche Nord e el Veneto? I Katalonija če biti država, a ne samo Baskija. Italija se federalizira jur lita i lita, ma to je retorična zadeva. Zid-Tiroleri se tuču za bilingvizam, kako i Slovenci u Italiji i Austriji... Istra je eu-ro-regija jur čuda vrimena, z ambasa-dom EU u Brtonigli (Vertenglio); samo ča nismo kapaci vrči skupa njanke Trst, Koper i Pulu, altroke transfrontierizam! OK, razbijanje Države more biti i ra-zorno, ter smo to vidili u balkanskin kla-njima. Purtropo; čak i negativna de-eta-tizacija koja se dešava na Balkanu - ipak je deetatizacija; tako da ni balkanski vrag ni propio sve toliko črn kako ča nan se para: Na Balkanu tranzicija gre naprid, malo nan je ča smo načinili, sada bi se otkinuli, potle Kosova, i Republika Srpska i Sandžak. Integracija Europe kroz dezintegraciju? Why not? Če čakamo da se eattizem premeni v evro-peizem, bomo čakali še stoletja! V eni humoreski pred razpadom Juge za beograjski »Jež« sem pisal, kako se je formirala mednarodna skupnost na Balkanu, in vsi evropski narodi in države čakajo u vrsti, kdaj bodo sprejeti. V romanu»Snovid«, pisanem v istem času, moji rockerji in rollerji ato-miziraju Evropo; z razbijanjem države do evropske države. Ma ne, ne pensan ja danas se ukvarjati z koninetalnim štuorijan, gledan samo kapiti ča se to kuha na Balkanu i okolo njega. Prešidente bosanskega govierna Nikola Špirič sad govori kako i Milorad Dodik, da če se La Srpska odcipiti od BeHa: »Špirič je za podgoriški DAN izjavil, da bi OZN s potrditvijo neodvisnosti Kosova lahko naredili prvi korak na poti k osamosvojitvi Republike srbske ... Na Špiričevo zaostrovanje vprašanja o osamosvojitvi so se prav tako ostro odzvali v ZDA in opozorili, da bi osamosvojitev povzročila nov spor«, piše Zdravko Latal v Delu 21. avgusta. Na isti strani Dela Vili Einspieler javlja o gibanju za avtonomijo Sandža-ka: »Bošnjaški sabor (na Sandžaku, M.R.) je deklaracijo o avtonomiji sprejel na pobudo glavnega muftija islamske skupnosti Muamerja Zukorliča ... Iedja o obnovitvi avtonomije ali Na-rodnegha sveta Sandžaka se zgleduje na ZAVNOS (Pokrajinski protifašsitični svet za narodno osvoboditev Sandža-ka) iz obdobja 1943-1945, ko je imel Sandžak partizansko avtonomijo. Avtonomno območje Sandžak bi na ozemlju Črne Gore obsegalo mesta Pljevlja, Bijelo Polje, Berane, Andrije-vico, Plav in Rožaj, v Srbiji pa Novi Pa-zar, Tutin, Sjenico, Prijepolje, Novo Va-roš in Priboj« ... Na drugi strani, po osamosvojitvi Kosova, so Albanci še najmodrejši. Seveda, da je normalan pojav aktualiziranje Prizrenske lige, programa integracije vseh albanskih pokrajin, kar pomeni, razen Albanije in Kosova, še pokrajine v Črni Gori, Makedoniji in Grčiji. Pero! Albanci, kolegi pisatelji in novinarji, ampak tudi moderni politiki, katere poznam (v Zagrebu, Tirani, Skoplju...) mi pravijo inteligentno; Pri-zrenska liga, vsekakor, samo - ta program bo realiziran sam po sebi, ko bodo vse države, v katerih živijo Albanci, sprejete v EU!!! Ciaro e tondo! Zašto sličnog hi-storijski mudrog rezona nema i kod Južnih Slavena? Zašto tvrdokorno repla-siramo ideje Ottocenta, i pritom oče-kujemo da če nas Zapad u tome po-duprijeti? Mislimo li da strpljenu Zapada nema kraja? Ili možda prije da ka-da smo več razbili Jugolsaviju možemo i dalje mirno razbijati i ove patetične državice da bismo stvorili još nekoliko ništa manje antihistorijskih tvorevina? No 'rivo capir 'sto nostro »pensiero sto-rico«. Ma zašto alora špekuliran da je dobra tendencija deetatizacije, ako ona, kao ove balkanske pojave, vodi u novi kaos, prijetnje i opasnosti? Zato što je sama ideja Države danas anakronistična, i svaka grožnja upe-rena protiv te sakrosantne Napoleonove tvorevine je dobrodošla. Zato san škercajuči spominja države Molo 7, Ankaran i Savudrija. A ex-Juga rodena je za neku hipotetčnu antietatističnu »etatizaciju«; svaku sadašnju državu lipo valja rascipiti na tri-četiri mini-drža-ve. In to bo konec in lep pirmer za celo Ervropo! Zakaj pa potem ne predlagam nove države Brkine, Prekmurje, Medimur-je, Koroško, Porabje, Krajino? Ter znate zašto; zato ča naši i vaši gorinjci ne škercaju na svoj račun. Kako ni Talija-ni ossia Austriachi. To moremo mi, njihove marginalne enklave ob morju... sony - Jeseni demo posnetki in mono albumi Zgodnji Bob Dylan Prvič bodo dostopni domači posnetki, »Witmark Demos«, narejeni pred 50 leti, na voljo pa bo tudi prvih osem Dylanovih albumov Mladi Bob Dylan se bo pri Sonyju jeseni pojavil v dveh izdajah. V okviru »Bootleg Series« bodo ljubiteljem njegove ustvarjalnosti prvič uradno dostopni domači posnetki, »Witmark Demos«, narejeni pred 50 leti. Poleg tega bo naprodaj prvih osem Dylanovih albumov v izvirni mono-mix tehniki na CD in vinilu v lični škatli. Izdaji izideta 15. oktobra.»Witmark Demos« so nastali med letoma 1962 in 1964 za obe prvi Dylanovi glasbeni založbi. Prvotno so te pesmi ponudili drugim izvajalcem. Peter, Paul and Mary so tako iz pesmi »Blowin' In The Wind«, The Byrds pa iz komada »Mr. Tambourine Man« naredili pravi uspešnici. Mnoge od teh pesmi so pozneje pristale med Dy-lanovimi komadi, kajpada v drugih verzijah kot na demo posnetkih. Zdaj bo 47 skladb iz tega obdobja objavljenih na »The Bootleg Series Volume 9 - The Whitmark Demos«, med njimi je nekaj delno obskurnih pesmi, ki so obležale v arhivih in jih do danes ni nihče izvajal. In kaj bo na kompilaciji? Klasike »Masters Of War«, »Girl From The North Country«, »A Hard Rain's a Gonna Fall«, »Don't Think Twice« in seveda »Blowin' In The Wind«. Te temeljne kamne svoje ustvarjalne poti je Dylan v prvotni verziji posnel pri 24 letih. Njegovi oboževalci jim bodo prisluhnili s spoštovanjem, ostali utegnejo imeti pri poslušanju nekaj težav, saj je bila na primer »Blowin' In The Wind« sprva posneta le v klavirski izvedbi. Izdaja »Witmark Demos« bo dostojno dokumentirala Dylano-ve glasbene začetke. Dodali ji bodo informativno knjižico. V izdaji »The Original Mono Recordings« pa bo prvič v kompletu naprodaj prvih osem Dylanovih albumov iz 60. let, in to v prvotni mono verziji, kakor si jih je zamislil Dylan. Vsaka plošča bo v originalnem ovitku z originalnimi nalepkami, ki so jih reproducirali na podlagi originalnih izdaj. V dodani knjižici bodo redke fotografije in esej ameriškega glasbenega novinarja Grei-la Marcusa. Zbiralci vinilnih plošč bodo pri nakupu dobili ustrezno večjo knjižico. (STA) / SVET Sobota, 28. avgusta 2010 1 1 priština - Obisk nemškega zunanjega ministra Westerwelleja mm V« t V« | «V • • Nemčija za cim hitrejše priznanje Kosova v vseh članicah EU Obiskal je tudi Srbe na Kosovu - Pred tem je v Sarajevu BiH pozval k vzpostavitvi učinkovite države PRIŠTINA, SARAJEVO - Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je včeraj med obiskom v Prištini pozval članice Evropske unije, ki še niso priznale Kosova, naj to storijo. Kosovske oblasti pa je Westerwelle ob prvem obisku v najmlajši evropski državi pozval k odločnemu boju proti kriminalu in korupciji ter nadaljnjim reformam. Kosovske neodvisnosti doslej ni priznalo pet članic sedemindvajseterice -Španija, Grčija, Slovaška, Romunija in Ciper. Vodja nemške diplomacije jih je pozval, naj po razsodbi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) prejšnji mesec sledijo večini v uniji. Kot je poudaril, je neodvisnost Kosova "realnost", Kosovo pa je označil za poseben primer v mednarodni politiki. Tako kot pred tem v BiH je Westerwelle tudi na Kosovu izrazil podporo približevanju države Evropski uniji. Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu in premier Hashim Thaci sta v pogovoru poudarila voljo za uresničevanje reform in pripravljenost zaščititi manjšine, kot so kosovski Srbi in Romi. Vodja nemške diplomacije je zatem obiskal samostan Gračanica. Tam se je sešel z episkopom Srbske pravoslavne cerkve Teodozijem, ki je v pogovorih izpostavil zaskrbljenost zaradi "kronično nestabilnih razmer" na Kosovu. Pojasnil je, da sta enajst let po vojni na Kosovu še vedno razseljeni dve tretjini srbskega prebivalstva, ki je pred vojno živelo na Kosovu. Po njegovih besedah je to posledica večletnega nasilja in etnične diskriminacije. Teodozije je ob tem zahteval, naj se vsem Srbom, ki še živijo na Kosovu, omogoči mirno življenje, razseljenim pa vrnitev na Kosovo. Pred prihodom v Prištino je v Sarajevu izrazil podporo približevanju Bosne in Hercegovine Evropski uniji, kot nujen pogoj za uresničitev tega cilja pa izpostavil ustavne reforme, ki bodo privedle do učinkovite države, do funkcionalnega federalizma. BiH ima v EU prihodnost samo kot enotna država, je še poudaril Westerwelle in izrazil podporo Nemčije ozemeljski celovitosti in enotnosti BiH. V četrtek je ob prihodu v Sarajevu že poudaril, da enotna BiH ni pomembna samo zanjo, ampak za stabilnost celotne Evrope. Westerwelle se je v Sarajevu v četrtek zvečer ločeno sestal s člani predsedstva BiH in visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Valentinom Inzkom ter voditelji pomembnejših političnih strank. Čeprav je bil na srečanje povabljen, pa premiera Republike srbske Milorada Dodika ni bilo. (STA) Nemški zunanji minister Guido Westerwelle se je v okviru obiska na Kosovu v samostanu Gračanica srečal tudi z episkopom srbske pravoslavne cerkve Teodozijem ansa V Gradcu zabeležili dve okužbi s "super bakterijo" GRADEC - V Gradcu na avstrijskem Štajerskem so zabeležili dve okužbi s "super bakterijo" z genom NDM-1, ki ji daje odpornost na praktično vse doslej znane antibiotike. Univerzitetni medicinski center v Gradcu je okužbo potrdil pri dveh ljudeh; eden naj bi prišel iz Pakistana, drugi pa s Kosova. Bolnika, ki naj bi se okužil v Pakistanu, so medtem iz bolnišnice že odpustili, ker je v dobrem zdravstvenem stanju. Bolnik s Kosova pa je še na opazovanju, so sporočili s kliničnega centra v Gradcu. Kje naj bi se Kosovec okužil, za zdaj ni znano. Gen NDM-1, ki daje "super odpornost" bakterijam, je že precej razširjen v Indiji in Pakistanu, okužbe pa so se začele pojavljati tudi v Evropi; zlasti med ljudmi, ki so odšli v Indijo in Pakistan na cenejše plastične operacije. Nove super bakterije so zaradi gena NDM-1 odporne tudi na karbape-neme, najmočnejše doslej znane antibiotike. Bakterija lahko ta gen z medceličnim prenosom plazmida hitro prenese naprej v drugo bakterijo, zaradi česar se strokovnjaki bojijo, da bi se odporni encim pojavil v bakterijah, ki se zlahka prenašajo med ljudmi. pakistan - Razmere v pokrajini Sind vse slabše Množični beg pred naraslim Indom Po ocenah ZN je moralo svoje domove zapustiti približno milijon ljudi - Mnoga območja še nedostopna - Število žrtev bo naraslo KARAČI - Na tisoče ljudi je moralo včeraj zbežati, potem ko je reka Ind v pokrajini Sind na jugu Pakistana prestopila bregove in poplavila številna nova območja. Kot ocenjujejo Združeni narodi, je moralo samo od srede svoje domove na jugu Pakistana zapustiti približno milijon ljudi, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po pakistanskih podatkih je moralo samo v mestu Tata, ki ima okoli 175.000 prebivalcev, minulo noč svoje domove zapustiti okoli 70 odstotkov prebivalcev. Oblasti si medtem prizadevajo utrditi rečne nasipe, prebivalcem pa pomagajo tudi pri urejanju transporta. Gre sicer za približne ocene nastalih razmer, saj so mnoga območja zaradi poplavljenosti težko dostopna. Številni ljudje pa naj bi domove zapustili, še preden so pakistanske oblasti izdale odlok o evakuaciji. Agencije ZN si ob pomoči številnih drugih organizacij prizadevajo čim prej priti do ljudi, ki so jih prizadele te najhujše poplave v zgodovini Pakistana, in jim dostaviti prepo-trebno pomoč. Razmere na jugu Pakistana se slabšajo. Kot je opozoril tiskovni predstavnik ZN Maurizio Giuliano, so se razmere v pokrajini Sind "iz že tako slabih spremenile v še slabše". Pakistanske oblasti pa so včeraj tudi izrazile bojazen, da se utegne število smrtnih žrtev z dosedanjih 1600 še povečati. Po besedah nacionalnega urada za upravljanje s katastrofami bo število mrtvih najverjetneje še poskočilo, ko se bodo narasle vode umaknile. Narasli Ind je z domov pregnal približno milijon ljudi ansa turčija - Po četrtkovih obilnih padavinah Poplave in zemeljski plazovi zahtevali enajst življenj Severovzhod Turčije so prizadele obilne padavine, ki so povzročile poplave in zemeljske plazove. Po zadnjih podatkih je pri tem umrlo najmanj enajst ljudi, dva še pogrešajo. Pod vodo pa so tudi številne ceste. Gasilci in reševalci si prizadevajo pomagati prebivalcem, ki so zaradi nastalih razmer ostali ujeti na svojih domovih ansa človekove pravice Poziv ZN Franciji, naj se izogiba izgonu Romov ŽENEVA - Odbor ZN za boj proti rasni diskriminaciji je včeraj pozval Francijo, naj se izogne množičnim de-portacijam Romov, in izrazil zaskrbljenost nad diskriminatornim političnim govorom. Romunija pa je napovedala, da bo vzpostavila organ za pomoč manjšim skupnostim pri integraciji Romov. 18-članski odbor ZN je po zasedanju v Ženevi izdal vrsto priporočil, v katerih je med drugim pozval Francijo, naj se še posebej izogiba kolektivnim repa-triacijam in svetoval, naj namesto tega raje išče trajnostne rešitve. Kot je pojasnil član odbora Pierre-Richard Prospert, odbor skrbi, da je bilo vračanje Romov iz Francije v domovino kolektivno in da niso preučili posameznikov, s čimer je Francija dala vtis, da je za določene stvari kriva romska skupnost in ne njeni posamezni člani. Romunski državni sekretar Valentin Mocanu pa je včeraj napovedal, da bo romunska vlada vzpostavila or- gan za pomoč pri integraciji Romov v manjše skupnosti. Katere občine bodo potrebovale tovrstno pomoč, bodo v Bukarešti odločili po posvetih na lokalni ravni. Francija Romuniji očita, da ni v zadostni meri izkoristila evropskih sredstev, ki jih je dobila za integracijo Romov. Po uradnih podatkih je Bukarešta sodelovala ali še sodeluje v 26 projektih, ki jih sofinancira EU in katerih skupna vrednost je 85 milijonov evrov. V Romuniji glede na zadnji popis prebivalstva živi 530.000 Romov, po ocenah nevladnih organizacij pa 2,5 milijona. Francoska vlada pa bo skušala prepričati Evropsko komisijo, da je vračanje več tisoč Romov v Romunijo in Bolgarijo zakonito. Francoski premier Francois Fillon se je s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom po telefonu dogovoril, da se bodo v torek v Bruslju na to temo sešli pristojni francoski ministri in evropski komisarji. 1 2 Sobota, 28. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - nova gorica - Predlog župana Mirka Brulca S subvencijami bi pritegnili »zamejske« otroke v vrtce Obenem pomoč za novogoriške gojence v slovenskih glasbenih šolah v Gorici goriška - Čezmejni kriminal narašča Na delu italijanske kriminalne združbe V novogoriški občini je bilo v obdobju zadnjega pol leta nekaj primerov kriminalnih dejanj, ki so jih zakrivile organizirane skupine iz Italije. Na vesti imajo tatvino bankomata v Qlandii, poskus razstrelitve bankomata na enem izmed bencinskih servisov, vlome v podjetja in druga dejanja, za katerimi - po navajanju policije - stojijo italijanske združbe. Sicer pa je čezmejna kriminaliteta povezana predvsem z igralniškim turizmom, premoženjsko in organizirano kriminaliteto. »Rezultat na bolje v zvezi s stanjem varnosti na območju novogoriške mestne občine je viden,« je polletne podatke, ki jih je posredovala policija, včeraj komentiral novogoriški župan Mirko Brulc. Upad prekrškov je na področju mejnih zadev in tujcev, za četrtino je padlo število prometnih nesreč, rahel porast beležijo le na področju kaznivih dejanj (4 odstotke) in javnega reda (8 odstotkov). Čezmejna kriminaliteta na omenjenem območju je povezana predvsem z igralniškim turizmom, del pa tudi s klasično premoženjsko in organizirano kriminaliteto. Na novogoriški policijski upravi ocenjujejo, da stanje čezmejne kriminalitete zaenkrat še ni problematično. »Pričakovati pa je, da se bo tovrstna kriminaliteta, glede na to, da je mejna kontrola odpravljena že nekaj let ter glede na razpredene številne cestne povezave z Italijo, verjetno povečevala,« dodajajo na policiji, kjer opažajo, da poleg skupin iz Italije, ki so že zakrivile nekatera kriminalna dejanja v občini - tatvina bankomata v Qlandii, vlom v podjetje Peloz in tatvina kombija z mesninami, poskus raz-strelitve bankomata na bencinskem servisu v Lokah, vlomi in tatvine iz bencinskega servisa OMV v Vipolžah ter v bivši Free Shop v Neblem -, nekatera kazniva dejanja izvršujejo tudi drugi tuji državljani, ki pa prihajajo iz Italije ali samo prehajajo skozi Italijo in Slovenijo. Takšen je bil primer nedavnih štirih vlomov v stanovanja v Novi Gorici; zakrivila sta jih Romuna, ki sta se iz Italije preko Slovenije vračala v Romunijo. Kriminaliteta, povezana z igralniškim turizmom, je največkrat v zvezi s ponarejanjem denarja oziroma unovčevanjem ponarejenih evrskih bankovcev - takih primerov je bilo 137 -ter uporabo ponarejenih osebnih dokumentov in ukradenih bančnih kartic. »Problematika razpečevanja mamil se izkazuje predvsem v tem, da iz sosednje Italije prihajajo k nam tudi odvisniki z namenom nakupa drog, pri čemer lahko rečemo, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti, predvsem zaradi ukrepov policije, prisotnost le-teh zmanjšala,« dodajajo na policiji. Sicer pa v prvih šestih mesecih letošnjega leta v novogoriški mestni občini na področju varnosti v cestnem prometu beležijo za četrtino manj prometnih nesreč. Najpogostejši vzrok zanje je prehitra vožnja. Zanimivo je, da se največ prometnih nesreč zgodi v naseljih z uličnim sistemom. Smrtni primer v prometnih nesrečah je bil v obravnavanem obdobju eden; gre za pešca, ki ga je v mestu na zebrah zbil avtomobil. Novogoriška policija je obravnavala še 854 kaznivih dejanj, kar je za 4 odstotke več kot lani, njihova preiskanost pa je za 6 odstotkov boljša. Obravnavali so še 514 kršitev javnega reda in miru, kar je za 7 odstotkov več kot v lanskem letu, na področju državne meje in tujcev pa je obravnavala skupno trinajst kršitev, kar je 23 odstotkov manj kot lani. (km) Razstreljeni bankomat pri Ajševici n.n. Da bi pritegnili večje število otrok v vrtce v Novi Gorici, predvsem iz slovenskih družin, ki živijo v »zamejstvu«, je novogoriški župan Mirko Brulc mnenja, da bi kazalo uvesti subvencije tudi zanje. Otroci, ki obiskujejo vrtce v matični občini, imajo pravico do subvencioniranja plačila cene vrtcev, kar se določi na podlagi materialnega stanja družine. Ker so novogoriški vrtci precej dražji kot italijanski, se zelo redke družine iz Gorice odločajo za vpis otrok v vrtce v kateri od obmejnih slovenskih občin. Po drugi strani pa bi po Brulčevem mnenju kazalo razmisliti tudi o tem, da bi novogori-škim otrokom, ki zaradi prevelikega vpisa in drugih kriterijev niso bili sprejeti na no-vogoriško glasbeno šolo in zato obiskujejo katero od dveh slovenskih glasbenih šol v Gorici, tako Glasbeno matico, kjer je med 150 učenci vsaj 30 takih, ki jih prihaja iz Slovenije, kot Center za glasbeno vzgojo Emil Komel, kjer je od 400 učencev sto iz Slovenije, s pomočjo subvencij pomagali do znižanega plačila za glasbeno izobraževanje. Glede na majhen vpis iz zamejstva v vrtce v obmejnih slovenskih občinah Brulc pravi: »Naše vrtce bi bilo treba "odpreti" za tiste iz zamejstva, ki bi to želeli. Z ministrstvom za šolstvo se bo treba pogovoriti o načinu, kako tem otrokom nekaj prispevati, da bi hodili k nam na predšolsko vzgojo. Ti niso deležni nobene finančne pomoči od države ali lokalne skupnosti. Te razgovore bo treba nadalje intenzivno voditi in na tem področju kaj spremeniti.« (km) gorica - V Ulici Morelli Od novembra univerzitetni konzorcij z novim sedežem Ziberna ni potrdil, da bo kandidat desne sredine za župana ali predsednika pokrajine Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola bo dobil nov sedež. Ustanova, ki ima od 6. avgusta novega predsednika in obnovljen upravni svet, se bo predvidoma jeseni selila iz Ulice Diaz, kjer je v zadnjih letih imela upravni sedež, v Ulico Morelli. »Prostori, ki jih je konzorcij zasedal do danes, niso bili primerni. Zato sem se obrnil na vodstvo goriške Trgovinske zbornice in vprašal za ureditev sedeža v hiši Morelli,« tržič Obnovljivi viri namesto nuklearke »Nuklearka stane čez pet milijard evrov in ustvarja zelo malo delovnih mest. Ta denar bi vlada ne smela vlagati v "zastarele" jedrske centrale, pač pa v razvoj sektorja obnovljivih virov energije. S temi bi družine goriške pokrajine postale samozadostne, pridobili pa bi tudi na tisoče novih delovnih mest, ki smo jih zaradi gospodarske krize izgubili.« Proti gradnji nuklearke v Tržiču se je izrekel načelnik skupine Demokratske stranke v goriškem pokrajinskem svetu Paolo Mezzo-rana, ki je opozoril, da rimska vlada še vedno išče lokacije za gradnjo nukleark ter da se deželni odbor FJK doslej še ni jasno izrekel proti hipotezi, da bi tovrsten obrat zrasel na območju Furlanije-Julisjke krajine. »Jedrska energija pa ni prava rešitev za energetsko neodvisnost Italije. Odločiti bi se morali za vlaganje v sončno energijo,« pravi načelnik Demokratske stranke. u Kulturni center Lojze Bratuž Združenje fotoklubov goriške pokrajine vabita na odprtje fotografske razstave 6 za eno... razstavo Črnobela tehnika Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 28. avgusta 2010, ob 18.30 V novogoriškem vrtcu fotok.m. tržič - Smrt otroka Preiskava čaka na obdukcijo Jamstvena obvestila dolžnostno dejanje Goriška sodnica za predhodne preiskave Valentina Bossi je naročila obdukcijo na truplu novorojenčka, ki je umrl v porodnišnici bolnišnice San Polo v Tržiču. Izsledki obdukcije bodo odločilni za nadaljnjo preiskavo, ki naj bi pojasnila morebitne odgovornosti za otrokovo smrt. Preiskava je že v teku, po razpoložljivih informacijah pa nihče od teh, ki so bili prisotni v porodniški sobi, ni še prejel sodnega obvestila. Do tega naj bi prišlo v kratkem, morda že danes, saj gre za dolžnostno dejanje, v kolikor bo omogočilo preiskanim osebam, da imenujejo svoje predstavnike, ki bodo spremljali potek obdukcije. Hkrati poteka notranja preiskava, ki jo je med osebjem tržiške porodnišnice uvedlo zdravstveno podjetje. Pri rekonstrukciji tragičnega dogajanja v porodniški sobi sodeluje tudi osebje, ki je priskočilo na pomoč iz tržaške pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo, zlasti viceprimarij za intenzivno nego v neona-tološkem oddelku. Zdravstveno podjetje naj bi zastopal odvetnik Riccardo Cattarini, ki včeraj še ni bil seznanjen z morebitno izdajo jamstvenih obvestil, meni pa, da bo preiskane zelo verjetno bremenil sum nenamernega umora, v kolikor je bil otročič nekaj ur pri življenju. Vsebina obtožnice bo vsekakor odvisna od ugotovitev z obdukcije. Medtem so pricurljale v javnost še nekatere podrobnosti o okoliščinah otrokove smrti. Mamico so v bolnišnici sprejeli v torek eno minuto po polnoči, popadki pa so se začeli ob 14. uri. Na videz je vse potekalo brez zapletov do poroda. Zaradi preozkega materničnega vratu so morali otroku pomagati priti na svet. Smrt naj bi nastopila zaradi dihalne insuficience, ki je privedla do zastoja malega srca. Izdihnil je štiri ure po porodu v noči na sredo. pravi predsednik konzorcija za razvoj goriške univerze Rodolfo Ziberna. V poslopje na hišni številki 39 se bo konzorcij preselil novembra, dodaja predsednik in napoveduje še druge novosti, in sicer obnovo spletne strani www.consunigo.it, ankete med univerzitetnimi študenti in njihovi starši ter večjo soudeležbo univerzitetnikov pri sprejemanju odločitev, ki jih zadevajo. »Statuta konzorcija ne nameravam spreminjati, bom pa vabil predstavnike študentov na srečanja upravnega sveta. V mislih imam številne druge pobude, zato da bi študentje začutili spremembo v odnosu do njih. Želim si, da bi začutili, da jih mesto hoče, ne pa samo toleri-ra,« je podčrtal Ziberna, o katerem se že šu-šlja, da bi ga lahko desna sredina izbrala za županskega kandidata v Gorici ali pa za predsedniškega kandidata na pokrajini. »Nikakor ne,« je včeraj odvrnil Ziberna. (Ale) nova gorica - Veleposlanik na obisku Rusom ponujajo pisarne Eda centra in stanovanja na Majskih poljanah Novogoriški župan Mirko Brulc se zavzema, da bi sedež »slovenskega« dela plinovoda Južni tok umestili v nastajajoči Eda center sredi Nove Gorice. S to svojo idejo je včeraj seznanil ruskega veleposlanika Dokuja Zagajeva, ki je obiskal mestno občino, pogovori pa so tekli predvsem okrog možnosti gospodarskih sinergij med državama in so že obrodili nastavke za prihodnje sodelovanje: pripravljen bo skupen dokument, v katerem bodo naštete vse možnosti sodelovanja, ki bi zajemale tako gospodarsko, turistično, kulturno in izobraževalno področje. Zagajev pa je včeraj no-vogoriškemu območnemu združenju borcev za vrednote NOB v imenu ruskega organizacijskega odbora Zmaga izročil spominsko plaketo in medaljo. Brulc je gostu predstavil podjetja na Goriškem, ki bi lahko poglobila ali pa na novo vzpostavila sodelovanje z Rusijo. Novi Gorici je pri pritegovanju ruskih partnerjev v prid njena strateška lega v bližini večjih letališč, morja in hribov ter večjih evropskih mest. Gost je pokazal tudi veliko zanimanje za inkubator novogoriške univerze in solkansko podjetje Instrumentation Technologies. Župan pa je posebej izpostavil svojo idejo o sedežu slovenskega dela plinovoda Južni tok v nastajajočem Eda centru. »Za to imamo velik interes. V Edi lahko ponudimo pisarne, na Majskih poljanah pa stanovanja za ruske strokovnjake. Imamo tudi lastne strokovnjake, ki bi lahko sodelovali pri tem projektu, in znanje družbe Primorje. Pomembna je tudi strateška lega Nove Gorice ob meji z Italijo,« pravi Brulc, ki upa, da bo tudi slovenska vlada imela posluh za to idejo. Plinovod Južni tok bo po zadnjih informacijah sicer tekel od ruske kompresorske postaje Beregovaja do Bolgarije pod Črnim morjem; v skladu z načrti bo od bolgarske Varne po ju- gozahodnem kraku tekel skozi Grčijo do južne Italije, severozahodni krak pa bo šel v Italijo ali čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo ali čez Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Zagajev je ob vsem tem povedal, da so rusko-slovenski odnosi na visoki ravni tako kot tudi politični dialog med državama. Kljub svetovni finančni krizi se je gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Slovenijo v zadnjem času povečalo kar za 56 odstotkov. »Takih primerov v svetu ni veliko. Zatrjujem vam, da se bomo kar najbolj potrudili, da bomo okrepili sodelovanje z vašo regijo,« je dejal Zagajev, ki je mesto veleposlanika prevzel pred dobrega pol leta in je bil včeraj prvič na Goriškem. Ob obisku na mestni občini je pred predstavniki združenja borcev NOB poudaril ogromno vlogo, ki sta jo v boju proti fašizmu odigrala Primorska in Goriška. Zahvalil se je, da omenjena organizacija zgledno skrbi za grobišča ruskih vojakov v Sloveniji, kar v Rusiji visoko cenijo. Po nalogu predsednika države Dmitrija Med-vedjeva pa je v imenu ruskega organizacijskega odbora Zmaga predsedniku novogoriških borcev Vladimirju Krpanu izročil medaljo in plaketo v spomin na 65. obletnico zmage v domovinski vojni 1941-1945, s katero je organizacijo odlikoval za aktivno delo z borci, sodelovanje pri domoljubni vzgoji državljanov ter prispevek k pripravam in praznovanju jubileja zmage. Zagajev je včeraj obiskal še spominski park na Trnovem, kjer so pokopani ruski vojaki, ki so se med drugo svetovno vojno borili v vrstah IX. Korpusa, mudil pa se je tudi v Hitovi Perli. Hit je namreč pred kratkim podpisal pomemben dogovor o sodelovanju z ruskim partnerjem o svetovanju na področju razvoja igralništva v sibirskem zveznem okrožju. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 26. avgusta 2010 493 avtocesta vileš-gorica - S ponedeljkom gre zares Gradbena dela se začenjajo na odseku med Štandrežem in Faro Vozna pasova ožja, ponoči popolno zaprtje - Z oktobrom prometna »revolucija« zaradi del na štandreškem krožišču Gradbena dela za prekvalifikacijo hitre ceste Vileš-Gorica se bodo začela v ponedeljek. Po pripravljalnem obdobju, v teku katerega so poskrbeli za razlastitve, odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev, okoljske meritve, premaknitev plinovoda in druge nujne posege, bo zdaj na vrsti faza širitve hitre ceste, ki bo zahtevala več sprememb v prometu in kar nekaj potrpežljivosti s strani voznikov. O prvi fazi gradnje, ki bo potekala med Gorico in Faro, je tekla beseda na včerajšnjem srečanju, ki so se ga na sedežu dežele Furlanije-Julijske krajine v Gorici udeležili podkomisar za avtocesto A4 Ric-cardo Riccardi, goriški župan Ettore Ro-moli, sovodenjska županja Alenka Flo-renin, župan iz Gradišča Franco Tommasini, predstavnik občine Fara ter predsednika Autovie Venete in Emilio Terpin in Giorgio Santuz. Dela se bodo po Riccardijevih besedah začela v ponedeljek z nameščanjem nove prometne signalizacije in premestitvijo pregrad »new jersey« med Štan-drežem in Faro, s katerimi bodo označili vozna pasova, ki bosta v času gradnje ožja od današnjih. »Gradbišče bo organizirano tako, da bo hitre cesta ostala vedno odprta prometu. S tem bomo omejili učinke težkega prometa po naseljih. Izjema bo le prihodnji teden, ko bodo zaradi premeščanja pregrad zaprli prometnico v nočnih urah,« je povedal Riccar-di. Po navedbah deželne agencije bo odsek hitre ceste med Gorico in Faro ter med Gradiščem in Gorico zaprt v torek, sredo in četrtek med 22. in 6. uro, v noči med ponedeljkom in torkom pa bo zaprt prometu vozni pas v smeri Vileša. Prava prometna »revolucija« bo na vrsti oktobra, ko se bodo začela dela na štandreškem krožišču. Vhod in izhod s hitre ceste so nameravali zapreti 30. septembra, na zahtevo goriškega župana Ettoreja Romolija pa bodo pred tem verjetno počakali na odprtje Ulice Stupa-rich - le to je predvideno sredi oktobra -, ki jo obnavljajo v okviru preurejanja južnega vhoda v mesto. »Računamo, da bo inženir Vittori poskrbel za uskladitev posegov, da bi se izognili prometni zmešnjavi,« je povedal Romoli. S kro-žišča v Štandrežu bo tudi po zaprtju vhoda in izhoda iz hitre ceste omogočena vožnja v vse smeri, je pojasnil Ric-cardi, razen proti Vilešu, ta faza pa bo trajala šest mesecev. Kot je razvidno iz posnetkov na desni strani, bodo v okviru štandreškega krožnega križišča uredili dve začasni mali krožišči - eno bo med krožiščem in državno cesto št. 55, S. ANDREA / ŠTANDREŽ MUf ^" ■ ' 5TAN&RE2 .. T In iT r ZAČASNO KROZIŠCE ■flg^ slo ■ 3 r^ 'y " - Alternativna prometna ureditev za vozila, ki prihajajo iz Trsta ZAČASNO KROŽIŠČE R k _ ' Ur ■ lMM f , i*. ___r m ■ r. r — ,- rSj;^ f f .K - \K — if F ¿T1 ■ m ^^ ' - r v-■-®-I- LEGENDA iz SLOVENIJE v GORICO iz SLOVENIJE v TRST / SS 55 iz SLOVENIJE na avtocesto A4 Alternativna prometna ureditev za vozila, ki prihajajo iz Slovenije - m y » 1C S. ANDREA I StanUREz BffBgB H r.'/ H ■ . -r* ,.r Alternativna prometna ureditev za vozila, ki prihajajo z avtoceste A4 drugo pa med krožiščem in Ulico Trie- promet,« je poudaril Riccardi, goriški žu-ste. Na polovici štandreškega krožnega pan Romoli pa je izrazil zadovoljstvo nad križišča, ki gleda proti Sloveniji, bo pro- pospešitvijo projekta gradnje avtoceste, Alternativna prometna ureditev za vozila, ki prihajajo iz Gorice met urejen dvosmerno. do katerega je prišlo s Tondovo komi- »Dela že potekajo veliko mesecev, sarsko upravo. »Za Gorico in njeno go- saj je bila pripravljalna faza zelo zapletena. Prihodnji teden se vsekakor zače- spodarstvo je ta infrastruktura nujno potrebna,« je povedal Romoli, ki pa je tu- njajo faza, ki bo imela večji učinek na di izpostavil potrebo po izgradnji izho- da pri Fari, ki so jo na zahtevo tamkajšnje občine izbrisali iz načrta. Sovodenjska županja Alenka Flo-renin je opozorila, da bo širitev hitre ceste v Sovodnjah imela hujše učinke na vsakdanje življenje kot v drugih občinah, zato je Riccardija zaprosila za posebno pozornost. Deželni odbornik za promet je povedal, da se bo skušal udeležiti informativnega srečanja s sovodenjskimi občani, ki bo na sporedu v drugem tednu septembra, v zvezi z zahtevami so-vodenjske občine po odškodnini oz. »zakonu za Sovodnje« pa je povedal le, da se bodo ravnali v skladu s pravili. Aleksija Ambrosi tržič - Ceremonija v ladjedelnici Splavili rekorderko Carnival Magic je največja ladja, ki jo je družbi Fincantieri do danes naročila družba Carnival Ladja Carnival Magic bo opremljena s 1.845 kabinami za potnike altran S tradicionalno ceremonijo so včeraj v Tržiču splovili ladjo Carnival Magic, ki jo gradi družba Fincantieri. Botra velikanke, dvojčice ladje Carnival Dream, je bila Laura Buttignon, ki dela v tržiški ladjedelnici že celih 35 let. Buttignonovo, ki je včeraj razbila steklenico penine ob bok ladje, so v ladjedelnici zaposlili, potem ko je njen oče umrl v nesreči na delovnem mestu. Ladja Carnival Magic je nastala je po naročilu družbe Carnival Cruise in se bo na prvo križarjenje odpravila prihodnjo pomlad. Gre za največjo ladjo, ki jo je do danes tržiški ladjedelnici naročila družba Carnival, saj tehta 130 tisoč ton, stala pa naj bi 565 milijonov evrov. V primerjavi z dvojčico Carnival Dream bo opremljena z večjim številom kabin za potnike (1.845), ki jim gre prišteti 746 kabin za posadko. Skupno se bo nanjo lahko vkrcalo preko šest tisoč oseb. Včerajšnjo ceremonijo je uvedel direktor tržiške ladjedelnice Carlo De Marco, ki se je zahvalil uslužbencem, tehnikom in ladjarju. Spomnil se je tudi delavcev v dopolnilni blagajni in izrazil upanje, da se bodo le-ti kmalu vrnili na svoje delovno mesto. Pozdravil je tudi manager družbe Carnival, ki je izrazil ponos in spomnil, da je ladja Carnival Magic največja, ki so jo doslej zgradili v tržiški ladjedelnici. tržič - Prelosno jezero Oktobra odprtje centra Konver Po enoletnem zaprtju bi lahko oktobra sprejemni center Konver ponovno začel delovati. Bivši vojaški objekt nedaleč od Prelosnega jezera, ki so ga na tržiškem Krasu uredili z evropskimi prispevki že pred devetimi leti, ni nikoli zaživel. V prenovitveni poseg za uresničitev centra, ki bi bil namenjen repopulaciji ptic in divjadi, nadzorovanju naravnega okolja ter okrepčevalnici, so vložili dve milijardi takratni lir. Težave so se porodile že v fazi gradnje, saj je podjetje šlo v stečaj, leta 2005 pa je upravljanje objekta za obdobje petih let prevzela tržaška zadruga Economist. Njeno delovanje je bilo porazno, menijo na trži-ški občini, ki bo spor z zadrugo rešila po sodni poti. Medtem bo uprava župana Gianfranca Pizzolitta imenovala novega upravitelja centra Konver, ki bo upravljal strukturo 15 mesecev. Občina računa, da bo delovanje strukture lahko ponovno steklo oktobra, kriteriji upravljanja pa bodo tokrat strogo določeni. Po novih pravilih, ki jih je občinski odbor sprejel na pobudo odbornika Paola Frittitte, bosta sprejemni center in okrepčevalnica od oktobra 2010 do decembra 2011 morala delovati vsaj 150 ur. Osebje bo moralo biti prisotno v centru vsaj dve uri tedensko. Center Konver je bil med drugim tudi tarča vandalov in tatov, ki so odnesli žlebove in druge bakrene dele strukture ter s tem oškodovali občino Tržič za približno 10 tisoč evrov. 1 4 Sobota, 28. avgusta 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Danes kongres, jutri parada Festival folklore se bliža vrhuncu Festival folklore bo danes potekal že dopoldne. Ob 9. uri se bo v občinski sejni dvorani v Gorici začel 36. mednarodni kongres o ljudskih tradicijah z udeležbo italijanskih strokovnjakov, zlasti antropologov, ter predstavnikov goriškega sociološkega inštituta ISIG in italijanske komisije pri Unescu. Vrhunec današnjega, tretjega festivalskega dne bo nocoj, z začetkom ob 20.30, ko bodo na odru Battistijevega trga (v dvorani UGG v primeru dežja) nastopili najprej folklorna skupina »Caprivese«, nato pa še vse gostujoče skupine, ki nastopajo na letošnjem festivalu, in sicer po vrstnem redu: »Mirče Acev« iz Makedonije, »Xochipilli - Macuilxochitl« iz Mehike, »A spiga rossa« iz italijanskega Sa-lerna, »Matija Gubec« iz hrvaškega Kar- lovca, »Bafca« iz Čileja, »Gehem« iz Turčije in »Ritmos y Raices Panameñas« iz Paname. Ob 23.30 bo med publiko glasovanje za podelitev nagrade simpatije -trofeje goriškega gradu, žirija pa bo določila dobitnike nagrade »Tullio Tentori« in oskarjev za folkloro. Jutrišnje festivalsko dogajanje se bo začelo ob 11. uri v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu z nastopom godb iz Celovca in Lienza, ob 11.30 bo pred županstvom nastop Kresnic, nakar bo delegacije folklornih skupin sprejel župan. Ob 16. uri bo tradicionalni sprevod po ulicah središča, ki bo startal s Korza Italia, pot nadaljeval po Korzu Verdi in Ulici Petrarca do Battistijevega trga, kjer bosta ob 18. uri nagrajevanje in ob 21. uri še veliki »gala« večer z udeležbo vseh folklornih skupin. Makedonci na goriškem odru bumbaca ŠEMPETER PRI GORICI Najbolj nagrajene dalmatinske klape V Šempetru pri Gorici bo drevi ob 20.30 potekal 2. festival dalmatinskih klap, na katerem bodo nastopile štiri priznane in uveljavljene dalmatinske klape: Moška klapa Kampaneli, Donja Kaštela, Mešana klapa 7 Kaštela, Kaštel Gomilica, Moška klapa Cambi, Kaštel Kambelo-vac in Svirači iz Trogirja. Festival bo v Hitovem Športnem centru, cena vstopnice je 17 evrov. V prodaji so na spletnem naslovu eventim.si, v Turistični agenciji Gea v Šempetru pri Gorici, HIT holidays, potovalni agenciji v Novi Go- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.00 »Shrek e vissero felici e contenti«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »L'ap-prendista stregone«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Urlo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »L'apprendista stregone«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.30 - 22.15 »Shrek e vissero felici e contenti« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.00 »Sansone«; 20.40 «Qualcosa di speciale«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Night-mere«, prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Letters to Juliet«. là Koncerti V OGLEJSKI BAZILIKI bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 20.45 koncert Danieleja Boccaccia (orgle) in orkestra I Came-risti Triestini; vstop prost. GLASBENI VEČERI V VILI CODELLI V MOŠU: danes, 28. avgusta, ob 21. uri bo koncert z naslovom »Sijaji z Dunaja«, nastopili bodo sopranistki Ilaria Zanetti in Maria Giovanna Michelini, tenor Andrea Binetti ter bariton Nicolo Cenam; v nedeljo, 29. avgusta, ob 21. uri bo koncert pianistke Serene Stella; vstop prost. KULTURNO DRUŠTVO SKALA IZ GA-BRIJ in sovodenjska občinska uprava v okviru koncertnega niza »V zvokih kra- rici in turistični agenciji Marco Polo v Ajdovščini. Na voljo bodo tudi uro pred koncertom na prizorišču dogajanja. V Šempeter se torej vračajo najbolj nagrajene dalmatinske klape: Klapa Cambi iz Kaštel Kambelovca, ki je letos na najprestižnejšem tekmovanju klap na Hrvaškem, Omiš 2010, osvojila vsa prva mesta in prejela zlati leut Omiša 2010 ter zlati Ščit, Klapa Kam-paneli iz Kaštel Stari in moška Klapa 7 Kaštela. Celotno glasbeno dogajanje bodo popestrili Svirači iz Trogirja, ljudske in avtorske pesmi pa bodo zaz-venele tudi ob spremljavi kitar in mandolin. Glasbeniki bodo obiskovalcem pričarali morsko vzdušje in dalmatinski temperament. (km) jev« vabita na nastop Tria Aulos v sredo, 1. septembra, ob 21. uri na gabr-skem sedežu društva Skala. Program bodo izvajale Giulia Cristante (oboa), Monia De Marco (oboa) in Cristina De Cillia (angleški rog). M Izleti KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da je odhod avtobusa danes, 28. avgusta, ob 5.30 z Majnic - Puja, s postanki v Gorici (avtobusna postaja pri glavni pošti - državni knjižnici), Štandrežu (lekarna), Sovodnjah (lekarna), Sovodnjah (cerkev), v Trstu, Sesljanu (avtobusna postaja - bencinska črpalka). SPDG organizira v nedeljo, 5. septembra, izlet s gorskimi kolesi na Učko v Istro; tura je zahtevna. Predstavitev kolesarskega izleta bo v četrtek, 2. septembra, ob 21. uri na sedežu kluba CAI v Ulici Rossini v Gorici; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). SPDG priredi v nedeljo, 5. septembra, izlet v Ribnico: ogled sejma suhe robe in vzpon do planinske postojanke Sv. Ana. Predviden prevoz z mini avtobusom. Skupna hoja 4 ure. Informacije in prijave: 0481-882079 v večernem času (Vlado). PD ŠTANDREŽ prireja dvodnevni avtobusni izlet »Salzkamergut, Bavarska in lepa modra Donava« 11. in 12. septembra; informacije po tel. 0481-20678 (Božo med 12. in 14. uro) in tel. 3479748704 (Vanja). Ü3 Obvestila AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na društvenem sedežu na Peči kotalkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta med 30. avgustom in 3. septembrom; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena). OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. DESMO OWNERS CLUB z Gorice prireja 1. Ducati Fest na kartodromu Gas Poletje v Vrtojbi danes, 28. avgusta. Informacije so na voljo na spletni strani www.ducatigorizia.it in na tel. št. 00386-41-694630. POHOD v spomin na prenos ranjencev IX. Korpusa iz Franje in Pavle na Do- univerza - Goriški podvig Laboratorij oživlja glasove pisateljev Pogovori Fernande Pivano s Hemingwayem, Bukowskim, Irvingom in drugimi Laboratorij Mirage, ki deluje v okviru glasbene smeri DAMS na goriškem sedežu Videmske univerze, je oživil glas Er-nesta Hemingwaya, Dona DeLilla, Raya Bradburyja, Charlesa Bukowskega in John Irvinga, ki ga je na trak posnela Fernanda Pivano med svojim srečevanjem osednjih ameriških pisateljev novejšega časa. Goriška ekipa, ki jo vodi raziskovalec Luca Cossettini, je namreč zaključila restavra- torski poseg na novem delu avdio-arhiva Fernande Pivani, v katerem je 400 posnetkov, ki jih je zbrala pisateljica in novinarka iz Genove. Podvig Goričanov sodi v projekt ovrednotenja Fonda Pivano, ki ga je leta 2004 Fundacija Benetton Studi Ri-cerche zaupala laboratoriju Mirage. Re-stavrirani posnetki bodo premierno predstavljeni na književnem festivalu v Man-tovi med 8. in 12. septembrom. lenjsko. Danes, 28. avgusta, na trasi: Že-lin - Jagršče - Idrijske krnice - Oblakov vrh - Vojščica - Vojsko. Trajanje: devet ur. Za informacije tel. 348 - 5298655. ZAKLJUČNA PRIREDITEV 12. otroških poletnih delavnic ZSKD bo v danes, 28. avgusta, ob 11. uri v domu »La Fine-stra« v Gornjem Tarbiju. LETNIKI 1960 Z GORIŠKE prirejajo 9. oktobra celodnevni izlet; informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, v večernih urah po tel. 340-5182969 (Pa-trizia), 333-8852535 (Alida), 3475453272 (Livio), 329-0703958 (Mirjam). OBČINA SOVODNJE IN KMEČKA ZVEZA iz Gorice prirejata v ponedeljek, 30. avgusta, ob 20.30 v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah informativno srečanje na temo: »Razlastitveni postopek in izplačevanje odškodnine«. Vabljeni razlaščenci zaradi gradnje avtoceste Vi-leš-Gorica. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaradi počitnic zaprt do 31. avgusta. MLADINSKI DOM v Ul. Don Bosco v Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 31. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo do konca avgusta v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad do 31. avgusta odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih zaprto. NA PLOŠČI PRED TELOVADNICO AŠZ OLYMPIA v Gorici se bo v sredo, 1. septembra, ponovno začela »Skateboard šola«; informacije pri trenerju Mihi Vo-grinčiču na tel. 00386-40-177380 ali po elektronski pošti na naslov miha-vog@yahoo.com. OBČINSKA UPRAVA IN AŠD SOVODNJE vabita na predajo novega nogometnega igrišča v sredo, 1. septembra, ob 18. uri v Sovodnjah. DRUŠTVA SKRD Jadro, SKRŠD Tržič in Združenje Staršev Slovenskih Šol v Romjanu vabijo na večer z naslovom »Pesmi, slike, pričevanja« ob izidu knjige »Projekt Živeti z ladjedelnico« na trgu Piazzetta v Pancanu (Tržič) v četrtek, 2. septembra, ob 20.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 int. v Gorici bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure. SLOVENSKA KNJIŽNICA D. FEIGEL obvešča svoje obiskovalce da bo z 6. sep- tembrom stopil ponovno v veljavo zimski urnik. Knjižnica bo odprta od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev sprejema do 30. septembra 2010 najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Na-tivitas. Včlanjen zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Za informacije pokličite na 040-635626. H Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ« vabi danes, 28. avgusta, ob 18.30 na odprtje skupinske fotografske razstave in 12. srečanje klubov »6 za eno razstavo«. PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU: danes, 28. avgusta, ob 19. uri v telovadnici osnove šole Ivana Roba zaključni nastop udeležencev Plesnega poletja »Odmev barvitih ritmov«. LITERARNI VEČER Z BORISOM PAHORJEM v okviru mednarodnega festivala Vilenica bo v ateljeju Negovana Nemca v Biljah v torek, 31. avgusta, ob 19. uri; pogovor s pisateljem bo vodil Mirt Komel, pozdravni nagovor bo imel Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Odprli bodo razstavo del udeležencev 5. likovne kolonije, nastopil bo kitarist Bor Zuljan. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vaje združenih mešanih pevskih zborov in mladinskega pevskega zbora bodo 2., 3., 8., 9. in 10. septembra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Letos bodo združeni mešani pevski zbori zapeli pesmi Žrtvam, Vstajenje Primorske in Lipa. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. 0 Mali oglasi ODLIČEN KROMPIR prodajamo v So-vodnjah ob Soči po 0,60 evrov na kg. Tel. 0481-882413. »Kras 2014: obrazi Krasa« Še samo do torka, 31. avgusta, je čas za sodelovanje na fotografskem natečaju z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine, ki ga sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti). Na voljo je vpisna pola na spletni strani www.car-so.it, fotografije je treba odposlati do 31. avgusta; dodatne informacije nudijo na tel. 0481-547120 ali po elektronski pošti na naslov europa@provincia.it. Narečno gledališče v Štmavru Jutri ob 21. uri bo vinarsko podjetje Ca-stel San Mauro iz Štmavra gostilo skupino narečnega teatra Gianfranca Sa-lette. Gledališčniki bodo uprizorili predstavo »Se no i xe mati no li vole-mo«, ki v ironičnem, a vedno spoštljivem tonu, obravnava zgodovino tržaške in goriške umobolnice. Goriško poživlja Festivalgo Današnji del novogoriškega glasbenega festivala festivalgo začenja ob 17. uri v Splendid baru na Bevkovem trgu z otroško glasbeno pravljico o Pedenj-pedu. Ob 21. uri bo tam še koncert Da-laj Eegola, v okviru poletne scene KGŠ se bosta od 20. ure vrtela filma »Sevdah« in »X-Sajeta«, sledi koncert Elemental ob 23. uri. V baru Center pa bo od 24. ure afterparty z DJ Green-groovom in DJ Alexem. (km) Lutke v Gradežu in Ogleju Danes ob 18.30 bodo v parku gradeškega županstva v okviru lutkovnega festivala Puppet odprli razstavo »Octopu's garden«, ki je sad delavnic, ki jih je v prejšnjih dneh vodil umetnik Cris Gilmour. Ob 21. uri bo v kraju Campo Patriarca Elia na ogled spektakel »The shocking puppet show«. V soboto in nedeljo bo lutkovni festival prvič potekal v Ogleju. OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije zaprto do 4. septembra 2010 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure). Pogrebi DANES IZ GORICE: 10.00, Norina Mon-tina vd. Rocchetto iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Bor-gnanu pri Krminu. DANES IZ TRŽIČA 10.05, Giovanni Sain iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Marka (ob 10.30) in na glavno pokopališče v Fossalonu pri Gradežu. DANES V SOVODNJAH: 10.00, Romano Butkovic (ob 9.50 iz splošne bolnišnice v Gorici) v cerkvi Sv. Martina in na glavno pokopališče. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 / RADIO IN TV SPORED Sobota, 28. avgusta 2010 15 SLOVENIJA TA TEDEN Šest milijard za 4800 evrov Vojko Flegar Služba je takšna, da republika bolj mogočne skorajda ne more ponuditi. Šest milijard evrov (približno) je vreden naložbeni portfelj, s katerim bo upravljal izbranec, v njem pa so deleži podjetij, ki ustvarijo slabo polovico slovenskega bruto družbenega proizvoda. Nacionalna srebrnina skratka oziroma lastnina vseh davkoplačevalcev. Po maja sprejetem zakonu (s katerim si je Slovenija zagotovila vstopnico v klub najbolj razvitih držav OECD) bo s tem državnim premoženjem, točneje kapitalskimi naložbami države, upravljala posebna agencija. A čeprav je zakonski rok že potekel, agencija še ni v celoti konstituirana. Vlada se je ta teden odločila predlagati imena za njen svet in dva člana uprave, ne pa tudi za predsednika uprave oziroma prvega upravljavca državnih lastniških deležev. Ne, ker bi bila s kandidati, prijavljenimi na razpis, zadovoljna, premier Borut Pahor je konec julija dejal »navdušena«, temveč navzlic temu, verjetno tudi iz prepričanja, da bi ponovitev razpisa za vsa mesta preveč zavlekla začetek dela agencije. No, če vlada ni bila navdušena nad naborom, ki ga je dobila z razpisom, pa potencialni kandidati oziroma tisti, ki bi bili po strokovnih in drugih referencah prepričljivi tako za vlado kot javnost očitno niso bili navdušeni nad plačo, ki jo za tako vplivna in predvsem odgovorna mesta, ki bodo neprestano na očeh javnosti, ponuja vlada. Država bi namreč prvega upravljavca nacionalne srebrni-ne plačala s 4.800 evri bruto na mesec; delovno mesto predsednika uprave je pač razporejeno v 60. tarifni razred; pet razredov višje so vrhunske državne funkcije, medtem ko je plače mened-žerjev v državnih podjetjih, torej tistih, o katerih morebitni prodaji bo odločal predsednik uprave agencije, vlada pred dobrim letom omejila na največ 12.000 evrov bruto. Ne sliši se prav logično in premišljeno, toda sistem nagrajevanja zanesljivo ni odločilno vplival na to, da so mi-lijardni državni portfelj pripravljeni upravljati le javnosti (tudi ožji poslovni) skoraj neznani kandidati in kandidatke. Bistvena okoliščina, zaradi katerih je bila vlada razočarana nad izbiro, je razvidna že iz samega zakona, s katerim je bila agencija ustanovljena. Strategijo razpolaganja z državnimi kapitalskimi naložbami mora vlada parlamentu namreč predlagati do konca letošnjega leta. Drugače rečeno, vlada je iskala upravljavce svojega premoženja, ne da bi jim znala in mogla povedati, kaj od njih pričakuje oziroma kakšne dolgoročne načrte ima s svojimi naložbami. Jih namerava, in katere, prodati? Spet druge povečati? Bi rada prodajala v celoti ali morda tu in tam zadržala zlato delnico? Naj agencija za podjetja išče strateške partnerje ali naj jih razpršeno prodaja na borzi? In tako naprej. Na tiskovni konferenci po četrtkovi seji vlade je premier Pahor izjavil celo, da od predsednika uprave agencije pričakuje, da bo vlado in državni zbor prepričal s - strategijo. Kot da ne bi vedel, da se niti njegov lastni finančni minister Franci Križanič (povrh iz iste, največje vladne stranke) ne strinja z njim glede, denimo, privatizacije največje slovenske banke NLB. Tudi med ministri glede tega, kako močna naj bo država kot lastnica, ni soglasja: eni za določene državne deleže želijo in iščejo kupce, drugi navijajo in napovedujejo »domače rešitve« (recimo z dav-koplačevalskimi dokapitalizacijami), tretji bi malo obojega ... Povsem različna stališča so tudi med koalicijskimi strankami in, ne nazadnje, znotraj posameznih vladnih strank, zlasti nemara največje in - premierove. Strategija bo »ohlapna«, še preden bo prišla v parlament, poslanci pa bodo iz nje naredili še manj dosleden in uporaben dokument. Biti upravljavec premoženja lastnika, ki ne ve, kaj hoče ali iz dneva v dan spreminja svoja stališča, pa ni prav hvaležno opravilo, ki bi pametne ljudi navdajalo z navdušenjem. Predsednik uprave z vodstvom agencije teh nesoglasij in konceptualnih razlik gotovo ne bo mogel zgladiti; ne strokovno in še manj politično v Sloveniji ni takšnega kalibra in vlada ga tudi s podaljšanim oziroma ponovnim razpisom ne bo našla. Toliko bolj, ker je tiste, ki jih je že predlagala parlamentu v potrditev, za »težko nalogo« v »prepo-membni agenciji« (Pahor) mimogrede opremila z najslabšo možno popotnico - lastnim nezaupanjem v njihove sposobnosti. Kako naj jim potem zaupajo »pravi lastniki« - davkoplačevalci? PISMA UREDNIŠTVU 80. obletnica ustrelitve bazoviških junakov Verjetno bi bilo prepozno povabiti na proslavo bazoviških junakov ob 80. obletnici ustrelitve predsednika Italijanske republike. Mogoče je prepozno tudi za vabilo predsedniku senata in predsedniku poslanske zbornice. Še vedno pa je čas, da se vsem trem pošlje strnjeno poročilo o prispevku Slovencev h padcu fašizma. Sicer verjetno tudi marsikdo med Slovenci ne ve, da je bilo med obsojenimi na smrt pred Posebnim sodišče za zaščito države 78,5% Slovencev in Hrvatov, čeprav jih je bilo za en odstotek prebivalstva Kraljevine Italije; da je bilo Slovencev in Hrvatov 9,6% vseh obtožencev in 10,3% vseh obsojencev in je prišlo v povprečju na vsakega obsojenega Slovenca in Hrvata skoraj 9 let zapora, medtem ko je prišlo v povprečju na vsakega obsojenega Italijana le dobrih 6 let zapora. Šele v novejših publikacijah o delovanju Posebnega sodišča za zaščito države pa dobimo podatke o tem, da je to sodišče pred številom slovenskih in hrvaških obtožencev obnemoglo in je na koncu predalo več stotin Slovencev in Hrvatov vojaškemu sodišču v Trstu. Gotovo pa ni prepozno, da bi predsednik republike poslal svoj venec. Seveda bi ne smelo biti prepozno, da se povabi na proslavo ob 80. obletnici ustrelitve vladnega komisarja v deželi in njegovo namestnico, predsednika deželnega odbora, kvestorja in pokrajinska poveljnika orožnikov in finančne straže, da o tržaškem in drugih županih niti ne govorimo. In seveda ne bi smelo izosta-ti vabilo tržaškemu škofu. Nadvse primerno bi bilo, da bi bila prisotna vsaj dva orožnika v slavnostni uniformi, če je že prepozno za častni vod italijanske vojske. Ko bi se odgovorni Slovenci pravočasno zbudili, bi lahko evropskim junakom izkazal čast častni vod madžarsko-slovensko-italijanske »Multinational Land Force« s poveljstvom v Vidmu (madžarski 1. mehanizirani bataljon, 132. slovenski pehotni bataljon in deli italijanske gorske divizije Julia). Če smo Slovenci enakopravni državljani in pripadniki naroda, ki je večinsko pristopil h koaliciji, ki je prema- NIA gala fašizem in nacizem, bi moralo biti tako. In ko bi Italijanska država spoštovala svojo ustavo, bi bilo tako. Če pa ne bo tako, bomo lahko razmišljali ali so Italijanska republika, Republika Slovenija in slovenska manjšina v italijanski državi zrele za življenje v Evropski zvezi. Samo Pahor Ni vse zlato kar se sveti Spoštovana gospa Vlasta Bernard! V članku, ki je bil objavljen 28. 08. 2010 se zgražate nad tržaškimi trgovci, ki preteklo nedeljo, ob priliki prihoda potniške ladje, niso odprli njihovih trgovin. V preteklosti so trgovci večkrat držali odprte njihove obrate, ko je v tržaško pristanišče priplula kakšna morska velikanka, toda se jim ni obrestovalo. Odprtje trgovine, predvsem v prazničnem času pomeni dvojni strošek kot po navadi, da ne govorimo o zasluženem tedenskem počitku. Če potniki imajo že rezervirane avtobuse, ki jih popeljejo na ogled Postojnske jame, kobilarne v Lipici ali v Benetke, jim ne ostane časa za nakupe v Trstu. Glede kategorije zlatarn, v katero tudi mi spadamo, bi še povedala, da mnoge še obstajajo, ker imajo dolgoletno družinsko tradicijo, sad izkušenj, veliko požrtvovalnosti in ljubezni do tega dela. Tisti pa, ki so se za ta posel odločili v „eksplozivnih sedemdesetih letih" so večinoma tudi zaprli, ker niso bili v poklicu dovolj podkovani. Še zadnja pripomba: v Trstu kriza obstaja že več let. Dovolj je, da se sprehodimo po mestu in pogledamo koliko trgovin je v zadnjih letih zaprlo. Mi vztrajamo z našo dejavnostjo, ker upamo, da se bodo časi izboljšali in ne odpiramo v nedeljah (razen v mesecu decembru, ko smo odprti vsak dan) iz že zgoraj omenjenih razlogov in ne zaradi naših polnih trebuhov. S spoštovanjem Tanja in Aleksandra Škerlavaj film - Niš Iva Krajnc najboljša tuja igralka LL Na niškem festivalu igralca, ki se je s podelitvijo nagrad končal v četrtek, je slovenska gledališka in filmska igralka Iva Krajnc (na posnetku) dobila priznanje za tujega igralca. Kot pišejo srbski spletni portali, sta takšno priznanje prejela še Nikolina Jelisavac in Rade Šerbed-žija. Kranjčeva je v filmu Besa Srdana Karanovica odigrala lik učiteljice Lee. Njen filmski partner je bil Miki Manojlovic, dobitnik nagrade car Konstantin na istem festivalu. Poleg Nebojše Glogovca, najboljšega igralca festivala, Manojlo-vica in Branke Katic, dobitnice nagrade carica Teodora, je nagrade in priznanja prejelo še nekaj igralcev. Priznanje za izjemno žensko vlogo je dobila Vladica Milosavljevic za vlogo v "Flešbeku", v moški kategoriji je to priznanje dobil Bogdan Di-klic za vlogo v filmu "70 i dva dana". Za epizodno žensko vlogo so nagradili Miro Banjac (70 i dva dana). Najboljši epizodist je Aron Balaš, nagrada za debutantsko vlogo pa je pripadla Jeleni Trkulji, oba za nastop v filmu "Medeni mesec". Iva Krajnc pa je poleg nagrade v Nišu prejela še nagrado srbske sekcije mednarodne kritike FIPRESCI. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Še pred koncem poletja Še preden se začne pouk, lahko izkoristi družina zadnje poletne dni za dejavnosti, ki so kasneje med šolskim letom teže izvedljive. Ena izmed takih pobud je pohodništvo, saj je primerno prav za vse starosti in za različno sposobne ljudi. Za hojo v naravo ali v gore, ni treba, da si včlanjen v planinsko društvo, čeprav je ob redni dejavnosti to vsekakor priporočljivo. Tudi ni treba, da pešačiš v nekatere kraje samo takrat, kadar gre za množični pohod spominske ali druge narave. Preprosto vzemi nahrbtnik, veliko pijače, dovolj hrane, pribor za prvo pomoč in zlasti veliko dobre volje, pa je hoja lahko prijetna tudi za in z otrokom, zlasti zato, ker nas popelje v naravo. Na nekatere stvari pa je le treba paziti: otrok ne sme biti preobremenjen. Zelo pomembno je preveriti težo tistega, kar bo nosil na hrbtu. Izvedenci pravijo, da ne sme biti nahrbtnik težji od desetih odstotkov celotne otrokove teže. Ta podatek je zelo važen tudi za šolske dni, ko bo odraščajoči otrok v nahrbtniku nosil dan za dnem dolgih osem mesecev knjige, zvezke in šolski pribor... Toda vrnimo se k pešačenju z nahrbtnikom na ramenih: vse kar presega deset odstotkov otrokove teže mora iz njegovega nahrbtnika v nahrbtnika njegovih staršev. Ko je otrok večji, sta lahko že v trgovini pri nakupu primernega nahrbtnika starša pozorna, kako se ta prilega otrokovemu hrbtu. Že v trgovini naj poskusno v njem nosi neko težo. Ko se odločimo za daljšo peš pot je pomembno tudi to, kako smo oblečeni. Ustrezno se moramo opremiti tako za sončno, kot za deževno ali mrzlo vreme. Nujna je vsekakor še ena preobleka in dodatne nogavice (ne glede na dolžino poti). Kajti če je človek prepoten - in to se pogosto dogaja še zlasti otrokom-, mu preti nevarnost podhladitve. Vsi priročniki svetujejo, naj bodo pohodnikova oblačila udobna in "čebulna", to se pravi v plasteh: od nepremočljive vetrovke do flisa (»felpe«) in majic s kratkimi rokavi ter spodnjih majic. Sofisticirane moderne tkanine za gornike, ki so navadno tudi drage, pa raje pustimo tistim... "profesionalcem". Nič pa ni odveč, če popazimo, da so oblačila iz blaga, ki se hitro suši, nogavice pa brez šivov. Pri hoji je namreč obutev zelo pomembna. Šivi bi nam lahko noge ožulili, prav tako pa je pomembna izbira primernih čevljev. Ne le zaradi nog, pač pa tudi zaradi varnosti pri hoji. Pri izbiri primerne obutve naj nas ne zavaja njen zunanji elegantni ali manj elegantni izgled, pač pa je bistveno, da so čevlji oblikovani tako, da se prijetno počutimo v njih, da imajo čim manj šivov in da so nepremočljivi. Vsekakor so zlasti za otroke primerni višji čevlji, ki preprečujejo, da bi se noga v gležnju zvijala. Pri izbiri obutve moramo biti prepričani, da se prsti spredaj ne zaletavajo v čevelj ali da čevelj ni prevelik, kajti v tem primeru bi nas žulil. Pri tem seveda upoštevajte še debelino nogavic. Podplat naj bo tak, da se dobro oprijema, tudi če je pot spolzka ali skalnata. Za one, ki se jim rade potijo noge, pa je pomembno, da je čevelj iz materiala, ki se hitro suši. Tudi ni primerno, da začnemo pohod s čisto novo obutvijo. Bolje je, če je že »uležana«. Kljub vsej previdnosti pa ne bo odveč, če v zavojček za prvo pomoč vtaknemo še posebne obliže proti žuljem. K pohodniški opremi spadajo še sončni naočniki, sredstvo za zaščito pred soncem, pršilo za dezinfekcijo ran, obliži, toaletni papir, žepna svetilka, daljnogled, piščalka za opozarjanje na nezgodo in kakih 20 metrov dolga tanka gorska vrv, če bi bilo treba otroka reševati iz kake nevarne pozicije. Staršem izvedenci priporočajo, naj pri hoji uporabljajo tele- skopske palice, ki znatno prispevajo k varnejši hoji in omilijo pritisk na sklepe pri prenašanju bremen. V začetku smo omenili, naj s seboj vzamemo na pot veliko pijače: ker imajo pri telesni dejavnosti otroci velikansko potrebo tekočine, strokovnjaki svetujejo vzeti s seboj na pohod z otrokom vsaj dva litra vode ali sladkanega čaja na osebo. Potrebna je slana hrana, vendar pa tudi jabolko in košček čokolade. Otroci se navadno na pohodih ne dolgočasijo. Vsekakor ne, če smo primerno izbrali kraje, ki jih mislimo prepešačiti. Če pa se odločimo, da bomo svojega otroka popeljali v gore, je zelo pomembno zelo dobro izbrati primerno turo. Ta naj ima tudi neko geslo, ki bo otroku osmislilo hojo v reber in naredilo iz gorskega vzpona pravo pustolovščino. Najbolje, da se pri tem navežete na nekaj, kar otrok o gorah že ve, na junaka iz pravljice ali iz pustolovske zgodbe. Pot, ki jo nameravate prehoditi z otrokom, vam mora biti do potankosti poznana. S seboj imejte zemljevid in kompas, da bi vas kaj ne presenetilo. Še najbolje bi bilo, da bi že prej poiskali kraj, kjer si boste odpočili in to takega, da bo varen tudi za morebitno otroško igranje. Ne pozabite: z vami je otrok, tako da nobena predolga etapa ni primerna. Otroci si ne želijo samo hoje, pač pa tudi zbiranja kamnov, igre ... Za otroke je najbolj zanimiva hoja po gozdni poti, najbolj primerno načrtovana pa je krožna pot. Seveda je dolžina izbrane poti odvisna od vašega otroka in na-treniranosti za hojo. Izvedenci in mnoge vzgojne revije priporočajo, da npr. leto dni starega malčka lahko nosite na poti v posebnem otroškem nahrbtniku, vendar ne planirajte hoje, ki bi bila daljša od dveh do treh ur z mnogimi vmesnimi premori. Otroka, ki ga nosimo, (kakor tudi onega, ki ga po ravni poti prevažamo v vozičku), lahko sonce zelo hitro pregreje ali pa se otrok ob mrazu podhladi. Pazite zato na dovolj primerna oblačila in zaščito. Štiri- do šestletniki lahko prehodijo dva do tri kilometre dnevno, kar pomeni uro hoje na dan. Za otroke, ki še ne hodijo v šolo, naj ne bodo nahrbtniki težji od kilograma. V tej starosti se otroci še čudijo vsemu, kar vidijo, zato se na poti ne dolgočasijo tako zlepa. Lahko pa jim iznajdljivi in načitani starši še dodatno pomagajo pri opazovanju narave. V starosti od sedem do enajst let se za otroka pot podaljša na pet do deset kilometrov, čas dnevne hoje pa poveča na dve do tri ure. Računati pa morate še na to, da bo otrok take starosti rad od časa do časa stekel naprej in se stalno vračal. Pot bo zanj daljša. Morebiti je zaradi tega bolje, če ima med sopotniki tudi vrstnike. Njegov nahrbtnik naj bo težak tri do pet kilogramov. Od enajstega leta dalje je priporočena pot 20 kilometrov na dan, kar odgovarja petim uram dnevne hoje. To je seveda tudi za to dejavnost najbolj problematična starost. V nahrbtniku naj ima od pet do sedem kilogramov teže. Pot v gore pa bo najverjetneje treba povezati še s kakim privlačnim pustolovskim ciljem: raftingom, gorskim kolesarjenjem in podobnim. Ob teh splošnih navodilih izvedenci opozarjajo, da je treba pot in napor prilagoditi sposobnosti posameznikov in glede na starost udeležencev ture računati tudi z najrazličnejšimi upočasnitvami. Pri načrtovanju ne bodite torej preveč optimistični, pač pa raje stvarni, saj ne iščete rekordov, pač pa sprostitev zase in za družino. (jec). 1 2 Sobota, 28. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet nogomet - Selektor Slovenije pred tekmami za nastop na Euru 2012 ASU** Kek: »Težje bo kot na kvalifikacijah za SP« Psihološko izhodišče je drugačno - Italija in Srbija favorita Madrid ugnal Inter MONTE CARLO - Duh Jo-seja Muorinha bo po sinočnjem porazu Interja v tekmi za evropski superpokal v Monaku proti Atleticu iz Madrida lebdel nad novim trenerjem milanskega moštva Rafaelom Benitezom, ki mu je usojeno, da se bo moral v Italiji ob vsakem spodrsljaju soočiti s težko dediščino, ki mu jo je naložil njegov predhodnik. Nekoliko nepričakovana zmaga Atletica z 2:0 (0:0) je povsem zaslužena, saj ni imel Inter na celi tekmi niti ene resne priložnosti za zadetek, razen enajstmetrovke, ki jo je Milito zastreljal v zadnji minuti, ko so Španci po zaslugi Reyesa in Aguera (oba zadetka sta padla v drugem polčasu, v 17. in 38. minuti) zmago že spravili na varno. Prvi polčas je bil nezanimiv, a enakovreden z dvema pol priložnositma Interja s Sneijderjem in Samuelom, v drugem delu pa so bili zmagovalci zadnje evropske lige s Forlanom na čelu dosti bolj prodorni. Čas bo pokazal, ali je šlo le za vprašanje boljše telesne kondicije. LJUBLJANA - Slovensko nogometno reprezentanco v petek, 3. septembra, v Ljudskem vrtu čaka uvodni obračun kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2012. Tekmec bo Severna Irska. Štiri dni pozneje pa izbranci Matjaža Keka gostujejo v Beogradu pri Srbiji. Za začetek kvalifikacij vas čakata kar težka tekmeca. S kakšnim izkupičkom bi bili zadovoljni? «V matematiki sem zelo slab. Te zadeve me ne zanimajo. Naš cilj je, da na vsaki tekmi zmagamo. Idealno bi bilo kvalifikacije odpreti s pozitivnim rezultatom, ampak se zavedamo, kako težak tekmec nas čaka. Spomin na zadnjo tekmo proti Severnim Ircem v Ljudskem vrtu je še svež in nas opominja, kako neugodni so. O Srbiji pa bom razmišljal šele po Severni Irski. Niti slučajno ne bom komurkoli dovolil, da že zdaj razmišlja o Srbiji. Pred seboj imamo najprej eno najpomembnejših tekem v kvalifikacijski skupini. Prav tekmi proti Severni Irski lahko na koncu odločata. Vemo pa, da moramo biti objektivni pri ocenjevanju naše in njihove kakovosti. Mi smo po uvrstitvi na SP v drugačnem položaju. Pričakovanja so velika, optimizem je vsepovsod. Zdaj moramo to upravičiti. Samo govoriti in se naslanjati na to, da 48-letni Matjaž Kek pravi, da iščejo igralca, ki bi znal izpeljati kakšno potezo zunaj predvidljivega ansa smo bili na SP in da smo mi pod 20. mestom na Fifini lestvici, oni pa okrog 50., to je brez veze. Tako ne bomo zmagali tekme.« Ogrodje ekipe je že dlje časa znano, po uspehih je tudi razumljivo, da ga ne menjate. Toda v zadnjih tednih sta za pravo evforijo na domačih tleh poskrbela Armin Bačinovic in predvsem Josip Iličic. Kaj lahko onadva prispevata v teh kvalifikacijah? Mogoče več nepredvidljivosti? »Naš kader je res znan. Včasih sem malce razočaran, ko v slovenski javnosti pri 31, 32, 33 letih igralca označimo za starega. nogomet - Začetek A-lige Bo dolgočasno? Inter še naprej za razred ali dva pred drugimi - Udinese naj ne bi ponovil lanske neuspešne sezone Mnoge skrbi, da bi se lahko letošnjega prvenstva A-lige oprijel pridevnik dolgočasno. Ekip, ki bi rade segle po naslovu, je namreč kar nekaj, vendar ima le ena prave možnosti, da osvoji »scudetto«. To je seveda Inter, ki bi tako postala prva ekipa v zgodovini italijanskega prvenstva, ki bi prevladala šest let zapovrstjo. Alternativni kandidati so prav tako običajni, v prvi vrsti Roma, Milan in Juventus, ki pa so po kakovosti posameznikov še vedno vsaj za stopničko, če ne celo dve, nižje. Ob tem se bo v letošnjem prvenstvu zelo občutil odhod Joseja Mourinha. Portugalski strateg je z Interjem osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, tako da je odšel v Madrid novim izzivom naproti. Mnogi so ga sovražili, drugi so ga neizmerno ljubili, nekaj pa je treba Mourinhu priznati: takoj je razumel, kje se je znašel in se prilagodil italijanskemu nogometnemu okolju. Provokativne izjave, ki so imele vedno velik medijski odziv, vendar v vsaki od teh izjav je Mourinho povlekel na dan kako izmed številnih negativnih točk oziroma grenkih resnic italijanskega nogometa. Zdaj se bomo vrnili nazaj na klasične izjave tipa »držala se nas je smola, zmagali smo zasluženo, čestitam nasprotniku« itd. Gotovo ne bo prevzel Mourinhove vloge Be-nitez, ki ima povsem rasličen značaj, ravno tako ne bomo slišali vročih izjav iz ust Del-nerija, Ranierija ali Allegrija, ki se bo kvečjemu moral braniti pred gotovimi napadi in opazkami predsednika Berlusconija. Morda nas bo iz sivine povlekel le Zeman, ki pa trenira Foggio v 1. diviziji... Po zelo neuspešnem svetovnem prvenstvu, ki je bil le še dokaz več, da ita- »Tako na startu« 1. vrsta: Inter in Roma 2. vrsta: Milan in Juventus 3. vrsta: Napoli in Fiorentina 4. vrsta: Sampdoria in Palermo 5. vrsta: Genoa in Udinese 6. vrsta: Lazio in Parma 7. vrsta: Bari in Chievo 8. vrsta: Cagliari in Catania 9. vrsta: Bologna in Brescia 10. vrsta: Lecce in Cesena lijanski nogomet doživlja obdobje hujše krize, se res ne zdi, da bi se lahko v tej sezoni kaj spremenilo. Prednjači ekipa, kjer je Italijanov le za vzorec, mladih talentov je na apeninskem polotoku ravno tako zelo malo, in še izmed teh mora marsikdo v tujino, ker v Italiji težje zaupajo mlajšim kot drugod po Evropi. V Angliji lahko pri 18 letih že igraš v najboljših ekipah, v Italiji pa te pošljejo v kako B-ligaško društvo, da si nabiraš izkušnje. Ob tem se nadaljujejo težave z najbolj vročimi navijači, ki so letos vso svojo jezo preusmerili na t.i. navijaško izkaznico, ki bo po vsej verjetnosti še ena zamujena priložnost, da bi se odstranilo od stadionov najbolj razgrete navijače. Seveda s takimi predpostavkami nikogar ne preseneča, da bomo tudi letos v glavnem gledali na pol prazne stadione, kjer bo stanje travnatih površin primerljivo z njivami v Furlaniji, kakovost tekem pa na dokaj nizki ravni. Italija bo skoraj gotovo izgubila enega predstavnika v ligi prvakov, saj jo bo na evropski jakostni lestvici Nemčija prehitela. Zlasti zato, ker se vse ekipe borijo za uvrstitev v evropske pokale, naslednjo sezono pa se v manj pomembnem evr-popskem pokalu sploh ne trudijo, da bi se prebile do konca. Kje je logika v vsem tem, tega nihče ne razume. Torej Inter glavni favorit. Črnomodri niso v bistvu ničesar spremenili, kar naj bi zadostovalo za nov naslov. Odšel je Balo-telli, morda pa še prihaja Mascherano, Be-nitezov ljubljenček. Manj razumljivo je, da niso ničesar spremenili pri Milanu, nakup Boatenga (in Ibrahimoviča?) pa ni(sta) dovolj za ekipo, kjer nosijo večji del bremena igralci, ki so že zdavnaj prekoračili mejo 30 let. Prav zato bi lahko še najbolj ogrozila Inter Ranierijeva Roma, čeprav glavna okrepitev Adriano se je že poškodoval in bo moral mesec dni mirovati. Za največje spremembe so se torej povsem razumljivo odločili v Juventusovem taboru. Po skrajno neuspešni sezoni so najeli novega trenerja, Delnerija, ki pa v preteklosti ni žel posebnih uspehov, ko je treniral v vrhunskih klubih. Bomo videli, če bo tudi tokrat tako. Z nakupom Quagliarelle se za »staro damo« prestopni rok ni še zaključil, saj pri Juventusu iščejo še vsaj enega branilca (Bur-disso? Capdevila?). Sledi cela serija ekip, ki bi lahko ciljale na uvrstitev nekako od tretjega do desetega mesta. Med temi je tudi Udinese, ki ohranja lansko postavo z vključitvijo Can-dreve. Seveda je za Guidolina prvi cilj izboljšati lansko uvrstitev, kar bi morala biti dokaj lahko izpeljiva naloga, zlasti po odločitvi lanskega strelca prvenstva Toto-ja Di Nataleja, da ostane v Vidmu. Nazadnje še pogled na dno razpredelnice. Glavni kandidati za takojšen po-vratek v B-ligo je ravno trojica, ki je lani napredovala iz druge lige. Obstanek v A-ligi Cesene bi bilo morda celo večje presenečenje kot zmaga v prvenstvu katerekoli druge ekipe, ki ni Inter. Iztok Furlanič To so najboljša leta. Nam pa je uspelo sestaviti dobro mešanico malo starejših igralcev s približno 30 leti in tistih zrelih s 24, 25 leti. Za njimi pa prihajajo mladi. Vesel sem, da ti mladi igrajo, da dobivajo potrebne izkušnje tudi na mednarodnih tekmah. To šteje, to je lahko nekaj, kar poveča konkurenco in da možnost večje izbire. Upam pa, da bodo prav ti mladi nadaljevali s trdim delom in se vklopili v naš sistem. Vedno sem enega ali dva mlajša povabil vsaj na širši seznam prav zaradi lažjega prehoda v člansko vrsto. Včasih se zna pri tem prehodu zna zelo zaplesti. Kar pa zadeva dodano vrednost - da, iščemo igralca s tem, da bi znal izpeljati kakšno potezo zunaj predvidljivosti. Ampak sam ne stavim dosti na strašno individualno kakovost. Izhajati moramo iz urejenega kolektiva.« Cilj v kvalifikacijah je uvrstitev na Euro 2012. Toda skupina s tremi udeleženci SP 2010 in s Severno Irsko je težka. Kdo je favorit? «Moje osebno mnenje je, da sta Italija in Srbija favorita. Italija bo pod drugim vodstvom drugačna. Kakšna? To bomo videli. Gotovo bo motiv velik po neuspehu na SP. Italijani so pač Italijani. Srbija je odigrala odlične prejšnje kvalifikacije, ima tako individualno kakovost, da je o njej brezpredmetno govoriti. O Severnih Ircih sem že govoril, zna biti, da bosta to ključni tekmi. Zagotovo pa si ne smemo dovoliti kakršnega koli podcenjevanja Estonije v Tallinnu ali Fer-skih otokov pri njih doma. To so reprezentance, ki so že znale presenetiti. Tudi Slovenija že ni zmagala proti tem ekipam. Je pa to zagotovo težja skupina, kot je bila kvalifikacijska za SP 2010. Tudi izhodišče je popolnoma drugačno.« (Leon Rosa, STA) nogomet Znane skupine evropske lige MONTE CARLO - Evropska nogometna zveza je v Monte Car-lu izžrebala skupine evropske lige. Palermo, ki je v četrtek izločil slovenskega predstavnika Maribor, bo igral v skupini F skupaj z moskovskim CSKA, praško Sparto in Lozano. Juventus se bo v skupini A pomeril z Manchestrom Cityem, Salz-burgom in Lech Poznanom. V skupina I bodo PSV Eindhoven, Sampdoria, Metalist Harkov in Debrecen, v skupina K pa Liverpool, Steaua Bukarešta, Napoli in Utrecht. Prvi krog bo 16. septembra. Ostale skupine, skupina B: Atletico Madrid, Bayer Leverkusen, Rosenborg, Aris Solun;skupina C: Sporting Lizbona, Lille, Levski Sofija, Gent;skupina D: Villarreal, Club Brugge, Dinamo Zagreb, PAOK; skupina E: Alkmaar, Dinamo Kijev, Bate Borisov, Šerif Tiraspol; skupina G: Zenit St. Peterburg, Anderlecht, AEK Atene, Hajduk Split; skupina H: Stuttgart, Getafe, Odense, Young Boys; skupina J: Sevilla, Paris Saint-Germain, Borussia Dortmund, Karpati Lvov; skupina L: Porto, Besiktas, CSKA Sofija, Rapid Dunaj. SODNIKI - Od ponedeljka do srede se bodo v Ljubljani na seminarju zbrali vsi najboljši evropski sodniki na čelu s Howardom Web-bom, Wolfgangom Starkom, Nico- 10 Rizzolijem in Pierlugijem Colli-nije,. VATERPOLO - Konec tedna se bo v Zagrebu začelo evropsko prvenstvo v vaterpolu. Večino favoritov je žreb postavil v skupino A, kjer bodo igrali branilci naslova iz Črne gore, svetovni podprvaki Španci, domačini Hrvati, Italijani, Romuni in Turki. FORMULA 1 - Pred nedeljsko VN nagrado v Belgiji je bil Ferrari-jevec Alonso najhitrejši na obeh prostih treningih, bodisi na suhi kot mokri stezi. MOTOGP - VN Indianapolisa za SP v jutri. Začetek ob 21.00. ODBOJKA - Grand prix za ženske: Japonsla - Italija 3:2 (tie-break 17:15). KOLESARSTVO - V Sevilli se danes začenja dirka po Španiji. Favoriti so Španec Carlos Sastre, luk-semburška brata Schleck, Rus Denis Menčov, Italijan Vicenzo Niba- 11 in Čeh Roman Kreuziger. nogomet - Ta teden v pokalu vse ekipe naših društev Kras pred resno oviro Juventino že drevi čaka derbi nogomet - Prestopni rok Igralca Maribora dokončno v Palermo Po napovedih naj bi podpisala petletno pogodbo MARIBOR - Državni nogometni podprvak iz Maribora je s Pa-lermom sklenil dogovor o prestopu Josipa Iličiča in Armina Bačinovi-ča, ki bosta kariero nadaljevala v italijanski serii A. Italijanska Gazzetta dello Sport je še pred kratkim o prestopu pisala, da bo Maribor samo s prodajo talentiranega 22-letnega Kranjčana Iličiča iztržil 2,3 milijona evrov, skupno za oba igralca pa 3,5 milijona evrov. Plači obeh igralcev pri njunem novem delodajalcu s Sicilije naj bi se gibali pri znesku 300.000 evrov na sezono, po napovedih pa bosta podpisala petletni pogodbi. Quagliarella za Juventus Nekdanji Udinesejev in dosedanji napadalec Napolija Fabio Qua-gliarella je prestopil v Juventus. Za posojilo je turinski klub odštel 4,5 milijona evrov, po koncu sezone pa bo moral za lastništvo odšteti še 10,5 milijona evrov. Pri Juventusu pa so se znebili Brazilca Diega, ki se seli v nemški Wolfsburg. Glavnino nogometnih ekip naših društev čaka jutri krstni uradni nastop v novi sezoni. Izjemo predstavljata Kras in Juventina. Kras bo namreč jutri stopil na igrišče že drugič (ob 16.00), po uspešnem startu proti Torvisco-si pa ga tokrat čaka nasprotnik z več izkušnjami na ravni D-lige. V drugem krogu državnega pokala se bo pomeril proti Tamaiu, ki pa bo zaradi okvare pri namakalni napravi tokrat gostil repensko ekipo v kraju Concordia Sag-gitaria blizu Portogruara. Trener Musolino bo tokrat imel na razpolago tudi Radenka Kneževiča, Dimitrija Battija in Denisa Tizianija, še vedno pa bosta zaradi poškodbe mirovala Gabriele Giacomi in Daniel Tomizza. Tamai že več let nastopa v D-ligi, v zadnjih sezonah pa je sodil vedno med boljše ekipe, tako da bo to za Krasove nogometaše prva prava preizkušnja pred začetkom prvenstva. Juventina pa, kot smo že poročali, bo pokalno sezono začela že drevi ob 20. uri, ko bo v Štandrežu gostila Pro Gorizio. Ta goriški derbi je vedno občuten. Ju-ventina se bo predstavila s svojo novo postavo, čeprav v društvu ne izključujejo, da bi lahko najeli še kakšnega igralca. V skupini N pa bo Vesna igrala jutri ob 18.00 pri San Luigiju. Vse ostale ekipe pa bodo stopile na igrišče jutro ob 16.00: Azzurra - Sovodnje, Sistiana Duino Aurisina - Breg, Primorje - Roianese, Zarja Gaja - San Vito, Begliano - Mladost, Primorec pa je prost. ŠPORT Sobota, 28. avgusta 2010 17 košarka - Od danes SP v Turčiji Led bo Slovenija prebila proti Tuniziji Trener Bečirovič opozarja na atipičnost nasprotnika - Ključno proti Hrvaški ISTANBUL - Slovenski košarkarji bodo šestnajsto svetovno prvenstvo v Turčiji odprli s tekmo proti Tuniziji danes ob 15.30. Zmaga proti eni najmanj kakovostnih ekip na prvenstvu je obvezna, če želijo varovanci Memija Bečiroviča v predtekmovalni skupini z ZDA, Hrvaško, Brazilijo in Iranom seči po najvišjih me-stih.Iz štirih predtekmovalnih skupin, ki nastopajo v štirih različnih turških mestih, bodo v osmino finala napredovale po štiri najvišjeuvrščene reprezentance, ki se bodo nato pomerile v dvobojih na izločanje. Visoka uvrstitev v skupini prinaša vsaj na papirju nekoliko lažjega tekmeca, zato bo vsaka zmaga v predtekmovanju zelo pomembna. Slovenski košarkarji in strokovno vodstvo si želijo vsaj tretje mesto, še bolje bi bilo drugo, saj se hočejo v osmini finala izogniti najboljšim ekipam iz skupine A. »Gre za čvrsto ekipo, ki igra atipično košarko. Se pravi, veliko meče za tri točke, veliko je gibanja brez žoge, toda kakovost je na naši strani in vse drugo razen zmage bi bilo veliko presenečenje,« pravi trener Memi Bečirovič. Slovenija je imela ob žrebu kar precej sreče z razporedom, saj jo v nedeljo prav tako ob 15.30 čaka nastop proti prvim favoritom prvenstva ZDA, v ponedeljek verjetno ključni » T * Na prvenstvo se v Turčiji vestno pripravljajo tudi ruske plesalke cheerleading skupine Khimki Dancers ansa obračun s Hrvaško, po dnevu premora pa še tekmi z Brazilijo in Iranom. ZDA so bile nazadnje svetovni prvak zdaj že davnega leta 1994. V Turčijo prihajajo z eno najmlajših ekip (mlajši so le mnenja - Kdo bo prvak? Kaj pa Slovenija? ZDA - Španija »4:2« Slovenija je neznanka Kdo bo letošnji svetovni prvak? Ali je »prenovljena« Slovenija dovolj konkurenčna? Na vprašanja so odgovarjali igralci in trener. Peter Lisjak, igralec Kontovela: »Zmagovalec bo Španija, ki je najbolj kompletna ekipa. Tudi Turčija bo presenetila, saj igra pred domačim občinstvom in je kvalitetna ekipa. Slovenija pa je preveč obremenjena z igralci, ki so se odpovedali nastopu na SP. Prav gotovo bo to vplivalo na njihov nastop, uvrstila pa se bo v osmino finala.« Walter Vatovec, trener Jadrana: »Glavni favorit za svetovni naslov so po vsej verjetnosti ZDA. Tako mislim tudi zato, ker igra Španija brez Calderona. Med evropskimi ekipami sodita med boljše Grčija, pa tudi Srbija, čeprav bo odvisno, koliko igralcev bodo kaznovali zaradi nedavnega pretepa v Atenah. Slovenija? Na žalost, kot vedno, so se prerekali že na prvem treningu. Kar velja za Jadran, velja za reprezentanco: če ekipa diha skupaj, lahko kaj doseže, sicer pa ne.« Albert Vončina, bivši igralec Doma: »Svetovni prvaki bodo Američani, čeprav v ekipi ni vseh šampionov. Španija brez Gasola je šibkejša, nevarni pa bosta prav gotovo tudi Grčija in Litva. O Sloveniji pa takole: pripravljalne tekme me niso navdušile. Občuti se pomanjkanje Erazma Lorbka in Matjaža Smodiša, manjka igralec na poziciji 4, Se-žančan Brezec pa me prav tako ni prepričal. Ni mi všeč, da se vsako leto nekateri igralci odpovedujejo nastopu z reprezentanco. Kljub temu pa menim, da se lahko Slovenci prebijejo do četrtfina-la, nato pa bo odvisno od izhodiščnega položaja. Dvomim pa, da bodo osvojili kolajno.« Christian Slavec, igralec Jadrana: »Zmagale bodo ZDA, čeprav bodo nastopali z mlajšimi igralci. So pa vsi zelo motivirani in so v ekipo vnesli veliko svežine. Med evropskimi državami je med glavnimi favoriti seveda Španija, vendar bo zdaj igrala brez Calderona. Upam, da bo Slovenija zapustila dober vtis. Če sodimo po posameznikih, so zelo kvalitetni, težava pa je sestaviti pravo ekipo. Z vsemi lahko igrajo enakovredno. Uvrstijo se lahko med najboljše štiri. Daniel Crevatin, igralec Bora: »Zmagovalec bo Španija ali ZDA, saj sta to ekipi, ki sta v zadnjih dveh letih zmagali in pokazali največ. Delno sem si ogledal tudi pripravljalno tekmo med Španijo in ZDA: zmagali so Američani, Španci pa so jim bili vseskozi enakovredni tekmec. Res je, da bodo Američani nastopali z mlajšimi igralci, vendar mislim, da ne bodo razočarali. To so vendarle ZDA. Slovenija pa je prava neznanka: zdi se mi, da lahko Slovenci premagajo vsakogar, istočasno pa lahko izgubijo proti šibkejšim ekipam. Vse je odvisno od njih samih. Odsotnosti ne bodo vplivale veliko, saj so glavni igralci v ekipi. Do kam se bodo prebili? Upam, da bodo osvojili medaljo, vendar bo težko. Sigurno se bodo uvrstili v finalni del, nato pa bo odvisno od nasprotnika. (V.S.) Srbi), od katere pa vsi pričakujejo najvišje mesto. Samo Chauncey Billups in Lamar Odom imata nekaj mednarodnih izkušenj, ostali fantje pa se bodo morali še dokazati in pokazati, kako se znajdejo v vlogi favoritov. Američani bodo prvenstvo začeli proti Hrvaški, ki ima dokaj osiromašeno zasedbo. Ta lahko naredi dober rezultat le z močnim moštvenim duhom. V pripravljalnih tekmah sta izstopala Bojan Bog-danovič in Ante Tomič, kot pravi selektor Josip Vrankovič, pa bi bil četrtfinale že lep uspeh. Ni dvoma, da ima Brazilija vsega spoštovanja vredno ekipo, ki je pred nekaj tedni postala tudi južnoameriški prvak. Imena, kot so Anderson Varejao iz Cle-velanda, Leandro Barbosa iz Toronta, MVP španske lige Tiago Splitter, ki je podpisal za San Antonio, ter nekoliko manj znani Marcus Vinicius, Nene in Huertas, so zagotovilo za visok dosežek, ki ga Brazilci na svetovnih prvenstvih čakajo že vse od 1978, ko so bili tretji v Manili. V zgodnjih letih svetovnih prvenstev, ko so se ta odvijala zgolj v Južni Ameriki, so bili Brazilci dvakrat prvaki in dvakrat podprvaki, na zadnjem SP na Japonskem pa so osvojili šele 17. mesto. Precejšnji neznanki sta Tunizija in Iran Prvi tekmec Slovenije v skupini ima dva igralca, ki si kruh služita v Nemčiji oziroma Španiji, nekaj jih igra še v Maroku, ostali pa so na ravni slovenskih amaterskih igralcev. Spored 1. kroga Skupina A (Kayseri): 15.30 Avstralija -Jordanija; 18.00 Angola - Srbija; 20.30 Nemčija - Argentina. Skupina B (Istanbul): 15.30 Tunizija -Slovenija; 18.00 ZDA - Hrvaška; 20.30 Iran -Brazilija. Skupina C (Ankara): 15.00 Grčija - Kitajska, 17.30 Rusija - Portoriko, 20.00 Slonokoščena obala - Turčija. Skupina D (Izmir): 15.00 Nova Zelandija -Litva, 17.30 Kanada - Libanon, 20.00 Francija - Španija. Nadaljnji spored Slovenije Jutri: 15.30 Slovenija - ZDA. Ponedeljek, 30. 8.: 15.30 Slovenija - Hrvaška. Sreda, 1. 9.: 20.30 Brazilija - Slovenija. Četrtek, 2. 9.: 18.00 Slovenija - Iran. V osmino finala se iz vsake skupine uvrstijo prve štiri uvrščene ekipe Dosedanji prvaki 1950 Argentina; 1954 ZDA; 1959 Brazilija; 1963 Brazilija; 1967 Sovjetska zveza; 1970 Jugoslavija; 1974 Sovjetska zveza; 1978 Jugoslavija; 1982 Sovjetska zveza; 1986 ZDA; 1990 Jugoslavija; 1994 ZDA; 1998 ZR Jugoslavija; 2002 Srbija in Črna gora; 2006 Španija. □ Obvestila Podobno velja tudi za Iran, ki sicer ima visokega Hameda Haddadija iz Memphies Grizzlies, ostali košarkarji pa so povsem neznani. Omenjeni ekipi se bosta po predvidevanjih borili za predzadnje mesto. AKK BOR sklicuje 1. spoznavni sestanek prihajajoče košarkarske sezone, za kategorije U14, U15, U17 in U21, v torek 31. avgusta, ob 17.30 na Stadionu 1. Maj. Sestanku bo sledil trening! V novi sezoni ekipa U14 bo trenirala v torkih (16.30-18.00 v telovadnici Caravaggio), v sredah (16.00-17.30 na Stadionu 1. Maj) in v petkih (17.00-18.30 na Stadionu 1. Maj). Ekipi U15 in U17 bosta trenirali v ponedeljkih (18.0019.30 na Stadionu 1. Maj), v torkih (16.30-18.00 na Stadionu 1. Maj) in v četrtkih (17.30-19.00 na Stadionu 1. Maj). Ekipa U21 pa bo trenirala v torkih (18.00-19.30 na Stadionu 1. Maj) in v petkih (18.30-20.00 na Stadionu 1. Maj). NK KRAS REPEN obvešča, da bo 6. septembra prvi trening za cicibane ter mlajše cicibane (letniki 2000-2005). Zbirališče ob 16.30 na športnem igrišču v Repnu. Vabljeni. AŠZ OLYMPIA obvešča, da je se bo v sredo, 1. septembra na plošči pred telovadnico ASZ Olympia ponovno pričela "skateboard šola" . Informacije nudi trener Miha Vogrinčič na tel.0038640177380 ali na e-mail mihavog@yahoo.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM - Plesna sezona se začenja! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi bodo potekali ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00 v Gropadi. Namenjeno je vsem dekletom od 15. leta dalje. Prvo srečanje bo v torek, 14. septembra. Za informacije in vpis: 349-7597763 Nastja, 3356278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se v ponedeljek, 13. septembra, začenjajo treningi za vse starostne skupine: 1. skupina-Palčki (3-6 let): pon 16.30-17.30 na Opčinah in pet 16.3017.30 v Gropadi; 2. skupina-Zajčki (7-14 let): pon in pet od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina-Skrati (od 15. leta dalje): pon in pet od 19.00 do 21.00 na Opčinah. Za 2. in 3. skupino je predvidena tudi gimnastika pri Briščiki ob sobotah. Za vpis in informacije: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com AŠD SOKOL obvešča, da se v ponedeljek 30. avgusta ob 16.30, začenjajo treningi MINIBASKETA za letnike 2000/01/02 na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini. Info: 340 8556304 (Marko) AŠD POLET - kotalkarska sekcija - organizira intenzivni kotalkarski tečaj, ki bo potekal od 1. do 16. septembra ob torkih, sredah in četrtkih od 17. do 18. ure. Toplo vabljeni vsi ljubitelji tega športa! Za informacije 339/1224161 (Mara) . NOGOMETNO DRUŠTVO ZARJA GAJA obvešča vse mlade simpatizerje in ljubitelje nogometa letnikov 2000-2005, da bo prvi trening v četrtek, 9. septembra ob 17.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. ŠD VESNA - mladinski sektor, vabi dečke in deklice, ki so rojeni od leta 2000 do 2005 (dopolnjenih 5 let starosti), da se pridružijo naši nogometni šoli. Za vse informacije pokličite na 040220871 ali na 3293515480. Treningi se bodo začeli 1. septembra. ŠD KONTOVEL organizira v sodelovanju z ZSŠDI odbojkarski kamp od 30.8. do 10.9., za deklice od letnika 1998 do 2003. Vadba od ponedeljka do petka, od 8.30 do 16.00. Vpisovanje v ponedeljek, 30.8., v telovadnici na Kontovelu. Info: 3383277407. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira na sedežu društva na Peči kotalkarski kamp za otroke od 5. do 11. leta starosti med 30. avgustom in 3. septembrom; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena). NK KRAS vabi vse mlade ljubitelje nogometa, letnike od 1994 do 1999 (naraščajniki, najmlajši in začetniki), ki bi se radi nam pridružili, da čimprej pokličejo na telefonsko številko 3489246311. ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom (8.00 - 14.00). odbojka - Sloga bo letos edina naša ženska ekipa v C-ligi Obeta se prenova Od lanske garniture trenira tačas samo pet igralk - Ekipo bodo dopolnjevale mlajše - Obstanek cilj, formula neznanka Potem ko je lani združena ekipa Bor Breg izpadla iz C-lige, bo letos najvišje postavljena ženska ekipa edinole Sloga. Priprave na novo sezono so slogašice začele v ponedeljek pod vodstvom Edija Bosicha, v četrtek pa se jim je pridružil trener Martin Maver, ki je bil pred tem na pripravah z ostalimi mladinskimi ekipami v Mežici. V četrtek je bilo na treningu (le) pet igralk lanske ekipe: Karin Crissani, Alice in Michela Spangaro, Ivana Gantar in Tanja Babudri. Staška Cvelbar je še v tujini, ostale igralke pa so (trenutno?) copate obesile na klin. Med njimi je tudi Jessica Mauro-vich, na katero pa so v klubu seveda računali, igralka pa v prvem delu prvenstva gotovo ne bo igrala. Od lanske garniture igralk ne bo več Giulie Spanio, ki je odšla k Libertasu, Chiara Fazarinc bo igrala pri Tolmassonsu, Daniela Ciocchi je prenehala, vprašljiv pa je še nastop Fanike Starec. Omejeno število razpoložljivih igralk sili trenerja Maverja, da bo ekipo dopolnil z mlajšimi igralkami. Med sezono naj bi skupaj treniralo 20 igralk: »Nekatere bodo nato Slogašice na četrtkovem treningu dobile mesto v C-ligi, čeprav dobro vem, da nimajo še dovolj izkušenj. Pravilnik dovoljuje, da lahko igralka vstopi 15-krat v igrišče v C-ligi, istočasno pa lahko nastopa v 1. diviziji. To bomo tudi izkoristili.« kroma Trener Maver si višjih ciljev torej ne zastavlja: »Objektivno vem, da bo s tako ekipo težko doseči obstanek, vendar tačas ni drugih rešitev. Igrali bomo pač z našimi igralkami. Čas je tudi, da preizkusimo mlade igralke v deželni ligi,« je pojasnil Maver, ki dobro ve, da bo predvsem začetek težek: »Upam pa, da se igralke ne bodo predale malodušju že na začetku.« Ali so druge ekipe boljše, zdaj pri Slogi še ne vedo. Ob nasprotnikih pa ostaja prava neznanka tudi prvenstvo s spremenjeno formulo. Po kvalifikacijskem delu po skupinah bodo prve tri uvrščene ekipe napredovala v skupino za napredovanje, ostale pa se bodo borile za obstanek. V B2-ligo bo napredovala ena, v D-ligo pa bodo izpadle tri ekipe. Koliko bo ekipa konkurenčna, bo sicer pokazalo šele prvenstvo. Ali bi bilo z združenimi močmi lahko kaj boljše, bo zaenkrat ostala neznanka. Želja ali le namen, da bi s Kontovelom sestavili skupno člansko ekipo, se je izjalovila že v poletnih mesecih. Vsak klub bo letos nastopal s svojimi igralkami v članskem prvenstvu, na mladinskem področju pa bosta, kot smo že poročali, kluba sestavila skupno ekipo U16 pod vodstvom Tanie Cerne in Sandre Vitez. (V.S.) 18 Sobota, 28. avgusta 2010 KULTURA ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat objavila pismo skupine zgroženih bralcev. »Vojaki v Sežani nastanjenega bataljona pešpolka št. 97 imajo navado, da vsako leto na dan cesarjevega rojstnega napravljajo pred vhodom vojašnice slavolok. Tako je bilo tudi letos. V to svrho so si izposodili od privatnikov razne zastavice, med njimi seveda tudi nekaj narodnih ter z njimi okrasili slavolok. Kaj je bolj naravno, nego to, da so slovenski fantje skoraj izključno slovenskega regimenta razobesili poleg cesarskih, črnorumenih in deželnih, tudi dve nedolžni belo-modro-rdeči zastavici: znak naroda, ki mu pripadajo!! A jima ni bilo usojeno, da bi dolgo viseli na določenem mestu. Še pred-no je bil slavolok dovršen, je pristopil k vojakom neki nadporočnik, čegar ime nam v tem trenutku še ni znano, in je v osornem tonu zapovedal sneti slovenski zastavici. Seveda so vojaki ubogali brez prigovora. Ta prizor je opazovalo več očividcev, ki so vsi z ogorčenjem obsojali postopanje nadporočnika, ki si je na ta način ohladil svojo velenemško jezico. Slavno vojaško oblast bi pa vprašali, da-li je do-tični nadporočnik storil to na njen ukaz, ali pa kar na lastno pest (kar bi bilo še hujše)?! Na vsak način pa postopanje omenjenega nadporočnika ali pa vojaške oblasti ne pomenja le žaljenja narodnega čuta podrejenih vojakov (saj slovenski fant, nadevši si vojaški suknjo, ni odložil iz prs svojega - srca!), temveč vsega sežanskega prebivalstva, ki čuti in bo čutilo narodno. Ob tej priliki naj omenimo, da so na slavoloku, prirejenem lansko leto, bile razobešene tudi slovenske trobojnice, a to po zaslugi tukajšnjega gasilnega društva, ki je zastavice posodilo le pod pogojem, da smejo bit razo-bešene tudi slovenske trobojnice. Vojaška oblast se je takrat udala in Avstrija se radi tega - ni razsula! Sežansko narodno občinstvo pozivljamo, naj ne razposojuje več vojaški oblasti zastav, ako ta ne dovoli, da se slavolok okrasi tudi z našo trobojni-co, ki je v Avstriji zakonito priznana! Žaliti se ne puščamo več, tudi od vojaške oblasti ne, ker so mi-noli časi pasje ponižnosti in pohlevnosti!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Bliža se začetek šolskega leta in Primorski dnevnik tudi letos poziva vse Slovence, naj svoje otroke vpišejo v slovenske šole. »Slovenski starši imajo posebno dolžnost pri vpisovanju otrok v šolo. Vsako leto ponavljamo, da mora slovenski otrok v slovensko šolo. To moramo ponoviti tudi pred začetkom novega šolskega leta. Žal moramo priznati, da nekateri slovenski starši se ne zavedajo svoje dolžnosti, ki jo imajo do svojih otrok in do svojega naroda. Tako v mestu, kakor tudi ponekod na podeželju se namreč dogaja, da slovenski starši vpišejo svojega otroka v italijansko šolo, čeprav sta oče in mati slovenske narodnosti. V nekaterih primerih gre za poseben pritisk ali strah za službo; včasih pa je kriva brezbrižnost, oziroma oportunizem. Nihče nima pravice in ne sme groziti slovenskemu očetu ali materi, da bo zgubil službo, če ne bo vpisal svojega otroka v italijansko šolo. Najhujši so primeri, ko odigrava važno vlogo oportunizem. Zelo grešijo starši, ki si mislijo, da bo njihov otrok laže prišel do zaslužka in da bo več veljal, če ne bo obiskoval slovenske šole. Že prva leta bodo lahko opazili, da njihovemu otroku ne bo šlo učenje tako gladko, saj bo imel težave z jezikom, ki mu ni v krvi in ki ga ne obvlada. Razen tega morajo ti starši vedeti, da se bo njihov otrok v slovenski šoli naučil slovenskega in italijanskega jezika. Star slovenski pregovor pa pravi, da človek toliko velja, kolikor jezikov pozna. Če je ta pregovor držal v starih časih, velja še bolj v sedanjih. Malomarnost, oziroma brezbrižnost, ni nikdar in v nobenem primeru koristna. Prej ali slej občutimo posledice. Marsikdo se kesa, ko je že prepozno. Kakor smo že pred leti omenili, se zdi skoraj čudno, da je treba o teh stvareh sploh govoriti, saj sploh ne bi smelo biti vprašanja, v katero šolo naj starši vpišejo svojega otroka!« FILMI PO TV Sobota, 28. avgusta, Slovenija 1, ob 20.05 Trinajst dni Režija: Roger Donaldson Igrajo: Kevin Costner, Bruce Greenwood, Steve Culp, Dylan Baker, Michael Fairman Oktobra leta 1962 so ameriška vohunska letala fotografirala namestitev sovjetskih jedrskih raket na Kubi. Jedrski arzenal zbran na otoku pred ZDA, bi lahko v nekaj minutah uničil vzhodne in južne države ameriške federacije. Bela hiša s predsednikom John F. Kennedyjem in njegovimi svetovalci mora nemudoma poskrbeti za obrambo. Pentagonski jastrebi mu svetujejo napad na Kubo. Kennedy nasprotuje takšni operaciji, saj bi se Sovjeti lahko maščevali nad Evropo. Nedelja, 29. avgusta, Slovenija 1, ob 17.15 Moja meja Scenarij: Nadja Velušček Režija: Nadja Velušček, Anja Medved Film o življenju, ki se je ustavilo. 16. septembra 1947, je produkcija goriškega Kinoatelje-ja. Pripoveduje o meji med Italijo in SFRJ, ki se je vrinila med hiše in ulice, med polja in vrtove, med ljudi - in razdelila svet na dve polovici. Postala je pregrada in izziv. Dokumentarna video novela je namenjena mlajši generaciji, ki ji meja ni nikoli predstavljala težav, ampak le povsem naravno dejstvo, kot je naravna Soča, ki teče ob njej. Namenjena je generaciji, ki se je rodila ob njej, ko so jo imenovali železna zavesa. Nedelja, 29. avgusta, Canale 5, ob 22.50 Tutti pazzi per Mary Režija: Peter in Bobby Farrelly Igrajo: Cameron Diaz, Matt Dillon, Ben Stiller in Lee Evans Cameron Diaz je tokrat simpatična a tudi povsem nora Mary, ki je s svojim šarmom očarala tudi ubogega Teda. Zakaj ubogega? Ker je on, zaradi plavolasega dekleta povsem izgubil razsodnost in prisilil celo svojega psihiatra, da se odpove njegovemu zdravljenju. Nedelja, 29. avgusta, Canale 5, ob 02.00 Hollywood ending Režija: Woody Allen Igrajo: Woody Allen, George Hamilton, Tea Leoni Allenov celovečerec se loteva hoollywoodskih krogov. Pripoved ima v središču dogajanja Vala Wax-mana, nekoč zelo uspešnega režiserja, ki pa se v določenem trenutku izpoje in mu neprizanesljiva filmska industrija noče več zaupati režije filmskih zgodb. Ko se že nekako prepusti usodi, mu njegova bivša žena in producentka Ellie ponudi direkcijo celo-večerca. Vala izredna priložnost, ki pa se lahko spremeni tudi v hud poraz tako prestraši, da oslepi. Sreda, 1. septembra, Slovenija 1 ob 20.05 Bralec Režija: Stephen Daldry Igrajo: Kate Winslet, Bruno Ganz, Ralph Fien-nes, David Kross, Lena Olin Leto 1995. Odvetnik Michael Berg se zasanja v čas, ko je bil star 15 let, v leto 1958, ko se Nemčija še ni otresla bremena bližnje zgodovine. Spominja se, kako se je bolan zatekel v vežo neke hiše, kjer je prvič srečal njo, Hanno Schmitz, ki mu je pomagala, da si je nekoliko opomogel in varno prišel domov. Pozneje se je znova vrnil v njeno stanovanje, da bi se ji zahvalil, in ko se je znova vrnil, se je začelo strastno in skrivno razmerje med najstnikom in 20 let starejšo žensko ... Četrtek, 2. septembra, Rete 4, ob 23.35 The Mexican Režija: Gore Verbinski Igrajo: Julia Roberts, Brad Pitt in Gene Hackman Mafijski kurir Jerry Walbach se znajde pred težko izbiro. Po ukazu mafijskega vodje mora odpotovati v Mehiko po nadvse dragoceno starinsko pištolo, imenovano »Mehikanka«. Če ne izpolni naloge, mu preti smrt. Njegovo dekle Samantha gleda na stvar nekoliko drugače. Obljubil ji je, da bo zaživel pošteno in jo odpeljal v Las Vegas. Če ji ne izpolni obljube, ga ne bo nikoli več pogledala.. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO Ti EDEN NAJVEČJIH TENISAČEV VSEH ČASOV (ROD) ARHIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA RENESANSA GLAVNO MESTO GRČIJE PREBIVALKA VELIKEGA ITALIJANSKEGA MESTA ITALIJANSKA DRŽAVNA TURISTIČNA SLUŽBA REKA VVZHODNI ANGLIJI SVETLEČI PLIN PRI GORENJU NAKODRANA VOLNENA TKANINA NEKDANJA ODLIČNA NEM, ATLETINJA JAHL ZAČETEK KUPČIJE RIMSKI HIŠNI BOG / IZBRANA DRUŽBA ŽVEČILEC TOBAKA ILUSTRATOR PRED PRIIMKOM SL. NARODNA HEROJINJA DEL NOGE OD GLEŽNJA DO KONCA PRSTOV NEKDANJI INTERJEV NOGOMETAŠ (GABRIELE) VRT, V KATEREM STA ŽIVELA ADAM IN EVA CIRIL ZLOBEC NAJVEČKRAT JE NA STREHI ODSTRANJEVALEC ČESA MOKREGA GL. MESTO BANGLADEŠA VERSKA LOČINA DRUGI RIMSKI PAPEŽ STRANKARSKI ČLOVEK ..., VI, ONI IME TREH PER-GAMONSKIH KRALJEV USA PO NAŠE INFLUENÇA REKA V NEMČIJI BERI PRIMORSKI DNEVNIK ITALIJANSKI ZDRAVNIK BREZ MEJA (GINO) DUMASOV MUŠKETIR STENSKA OBLOGA PREDJAMSKI VITEZ STOOKI GRŠKI VELIKAN VEČ OSTRIH RES NA KLASU POJAV OB NEVIHTI KEMIJSKI ZNAK ZA SILICIJ KRATEK MOŠKI SUKNJIČ GRŠKA BOGINJA MODROSTI OČKA NEUMEN ČLOVEK AM. PEVKA (DIANA) TOKOVNI ODJEMNIK PRI TRAMVAJU ONASSISOV VZDEVEK IZVEDENCI ZA ARAB. JEZIK RANA NA POL ANTON VODNIK NEKDANJI ITALIJANI JAPONSKI PISATELJ (SEI) POKRAJINA V GRČIJI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK NEPROFE-SIONALEC TOM CRUISE FRANCOSKI NOGOMETNI AS (ZINEDINE) ANATOLIJ KARPOV BOŽANSKO BITJE JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMIJA VISOKA IGRALNA KARTA KOFI ANAN GLASEN POLJUB ZEVSOV SIN, SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU 1 2 3 4 5 6 7 ■ 8 9 10 11 12 ■ ■ ■ 13 14 15 16 17 18 VODORAVNO: 1. sozvočje tonov, sozvok; 6. več zaporednih strelov iz avtomatskega orožja; 7. kemijski znak za iridij; 8. zavesa v sredi; 9. nekdanji odličen bosanski nogometaš Sušič; 11. klada za sekanje drv; 12. začetek otvoritve; 13. umrli italijanski pevec in kantavtor (Luigi); 17. nekdanja odlična nemška plavalka (Kornelia); 18. ličinka. NAVPIČNO: 1. grški filozof iz Sta-gi re, učitelj Aleksandra Ve I i ke-ga, Platonov učenec; 2. osamitev zaradi suma okuženosti; 3. Osvobodilna fronta; 4. naš prevajalec Kodrič ali francoski skladak elj (Maurice); 5. orodje za dolbenje; 10. začetnici ameriškega pevca in plesalca Astaira; 14. oznaka za nekdanjo Vzhodno Nemčijo; 15. del vodovoda; 16. osvežilna pijača ali mestece južno od Bocna. (lako) SLOVARČEK - ČEČ = slovenska narodna herojinja (Tončka) • EVELIN = nekdanja nemška atletinja Jahl • ITO = japonski pisatelj • LILINA = ruska igralka (Marija Petrovna) • LIN = drugi rimski papež / RADIO IN TV SPORED Sobota, 28. avgusta 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Goriške razglednice: Spodnje mesto 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 20.35 Variete: Da da da 6.20 Film: Una storia qualunque (dram., It., '02, i. N. Manfredi) 8.20 Nan.: La casa del guardaboschi 9.05 Aktualno: MyRai 9.20 Nan.: L'ispettore Derrick 10.50 17.05, 0.45 Vremenska napoved 10.55 Dok.: Dreams road 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik 14.00 Aktualno: Linea blu 15.35 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 16.10 Dok.: Overland 12 - Nel cuore dell'Africa Nera 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Nan.: Il commisario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.35 Da da da 21.20 Film: Non dire mai addio (kom., Indija, '06, r. K. Johar, i. A. Bachchan in Rani Mukherjee) 23.45 Aktualno: Premio Magna Graecia 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Cinematografo Speciale Rai Due 6.00 Dok.: In Oman lungo la via dell'in- censo 6.15 Aktualno: Tg2 mizar, sledi Tg2 Eat Parade 7.00 Nan.: Out of practice 7.40 Nan.: Le cose che amo di te 8.00 9.00, 13.00, 20.30, 23.20 Dnevnik 8.20 Nan.: La complicata vita di Christine 9.05 Nan.: Il diario di Bindi 9.30 Nan.: Chiamatemi Gio 10.05 Nan.: Tutti odiano Chris 10.25 Risanke 10.30 Dnevnik L.I.S. 10.35 Nan.: Love boat 11.15 Aktualno: Capotavola 12.10 Nan.: Il nostro amico Charly 13.25 Variete: Sereno Variabile Estate 14.00 Avtomobilizem: VN v Belgiji, vaje 15.30 Nan.: One tree hill 16.20 Nan.: 90210 17.05 Aktualno: MyRai 17.10 Film: Il sentiero di Hope Rose (western, ZDA, '04, i. L.D. Philips) 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.45 Film: La valle delle rose selvatiche - Il prezzo dell'anima (western, Nem., '07, i. F. Lahme) 20.25 Aktualno: Žrebanje lota 21.05 Film: Anna Winter -Caccia al killer (triler, Nemčija, '09, r. M. Flurin, i. A. Neldel) 22.45 Šport: Sabato Sport 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Aktualno: Tg2 mizar, sledi Si viaggiare 7.00 8.00 8.30 9.00 10.30 12.00 12.15 12.45 13.15 14.00 14.20 14.45 15.40 15.50 15.55 18.45 19.00 20.00 20.20 21.05 22.50 23.10 0.50 1.15 Aktualno: Rai educational - Crash storia Aktualno: Rai educational - D Live Aktualno: Rai educational - Lam-pi di genio in Tv Dok.: 30 anni (mai) senza Peppino; E permesso maresciallo? Risanke: Il videogiornale del Fan-tabosco Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr - L'Italia de Il setti-manale Aktualno: Okkupati Aktualno: Mini Ritratti 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Dok.: 30 anni (mai) senza Peppino; Proza: Cupido scherza e spazza Dok.: Pappagone, si sposa Dnenvik L.I.S. Šport: Lahka atletika Avtomobilizem: Vaje 0.20 Dnevnik Variete: Blob Nan.: I misteri di Murdoch Film: 2061 Un anno eccezionale (kom., It., '07, r. C Vanzina, i. D. Abatantuono) Dnevnik in Deželni dnevnik Dok.: Un giorno in pretura Aktualno: Fuori orario Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: Nonno Felice Nan.: Il principe del deserto Aktualno: Week end in Italia Aktualno: Cuochi senza frontiere Dnevnik in prometne informacije Nan.: Distretto di polizia 2 Nan.: Suor Thérèse Nan.: Monk Aktualno: Correndo per il mondo Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Renegade Film: Criminal intent Nan.: The Unit Aktualno: Il mondo in casa Password Nočni dnevnik in Pregled tiska Canale 5 9.05 11.00 13.00 13.40 14.30 16.10 18.00 20.00 20.30 21.20 0.00 1.00 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Nan.: Zoo Doctor Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Film: Qualcuno come te (kom., ZDA, '01, r. T. Goldwin, i. A. Judd) Dnevnik - kratke in morske vesti Nan.: Un ciclone in famiglia 4 Nan.: Anna e i cinque Dnevnik in vremenska napoved 1.30 Variete: Striscia la Domenica - Estate Variete: Ciao Darwin 4 - Il meglio Nan.: Damages Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.30 Nan.: La tata 7.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 7.55 Risanke 10.50 Nan.: Baywatch 11.35 Aktualno: Tv Moda 12.25 Dnevnik, športne in kratke vesti 13.40 Nan.: Til death - Per tutta la vita 14.10 Film: Osmosis Jones (kom., ZDA, '01, r. B. Farrelly, i. B. Murray) 15.05 0.00 Dnevnik - kratke in morske vesti 16.05 Film: Due gemelle on the road (kom., ZDA., '02, r. S. Purcell, i. A. Olsen) 17.05 20.00, 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.00 Nan.: Blue water high 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 18.55 Motociklizem: VN - Indianapolis, vaje 22.00 Film: The Medallion (akc., ZDA, '03, i. J. Chan) 23.50 Film: Lost in Space - Perduti nello spazio (fant., ZDA, '98, r. S. Hopkins, i. W. Hurt) 2.25 Aktualno: Poker1mania 7.00 8.05 10.05 10.55 12.00 12.05 12.45 13.10 14.00 14.10 15.05 17.00 19.10 20.00 20.05 20.30 21.00 22.35 22.55 23.35 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik Pregled tiska Nan.: Daniel Boone Dokumentarci o naravi 16.00 Dnevnik - kratke vesti Dok.: Borgo Italia Aktualno: A casa del musicista Aktualno: Seguiamo quei due Aktualno: Qui Cortina Aktualno: Hard Trek Aktualno: Tractor Pulling Risanke Aktualno: Dai nostri archivi Športne vesti Le perle dell'Istria Deželni dnevnik Film: L'ultima grande corsa (kom., '03, r.-i. R. Portilo, i. R. Bor- gnine) Aktualno: Carnia, terra d'emozioni Aktualno: Qui Tolmezzo Aktualno: Incontri al Caffe de la Versilliana LA 6.00 7.30 9.40 10.20 12.30 13.00 14.00 16.05 18.00 20.00 20.30 21.30 23.25 1.55 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Film: La battaglia dei sessi (kom., V.B., '59, i. P. Sellers) Aktualno: InnovatiOn Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Chiamata d'emergenza Film: Un delitto di classe (triler, V.B. '91, i. D. Elliott) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Odbojka: Grand Prix 1.30 Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby (i. J. Nettles) Dok.: Vivo per miracolo Variete: Poker 2007 (T Slovenija 1 6.05 7.00 7.20 9.00 10.40 12.00 13.00 13.10 14.05 15.55 16.15 17.15 17.20 17.30 17.55 18.05 18.35 18.55 19.55 20.05 22.25 23.20 0.25 2.35 Kultura, sledi Odmevi Zgodbe iz školjke Otr. nad.: Križ Kraž (pon.) Film: Kino Kekec (pon.) Polnočni klub (pon.) Dok. odd.: Valovanja usod (pon.) 17.00, 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Film: Playtime Sobotno popoldne, sledi O živalih in ljudeh Iz sobotnega popoldneva Ozare Sobotno popoldne, Poletni Zakaj pa ne Na vrtu - Oddaja Tv Maribor Popolna družina Z Damijanom Risanka Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti Gledamo naprej Film: Trinajst dni Prvi in drugi Legende velikega in malega ekrana Film: Arsene Lupin Film: Nebo nad blokom (t Slovenija 2 6.30 1.40 Zabavni infokanal 8.40 Skozi čas 8.50 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 28.08.1992 9.20 Posebna ponudba (pon.) 9.40 Minute za... 10.40 Dok. serija: Vrnitev svetopisemskih nadlog (pon.) 11.30 S poti po Maleziji, oddaja Tv Maribor 12.40 SP v aerobni gimnastiki 13.15 Vrhunci iz SP v nogometu: Urugvaj - Nemčija 15.00 Carigrad: SP v košarki: Slovenija -Tunizija 17.50 Carigrad: SP v košarki: ZDA -Hrvaška 20.00 Nogomet: Luka Koper - Maribor, tekma prve lige 22.15 Alpa - Donava - Jadran 22.40 Coldplay - Live at BBC, posnetek koncerta 23.35 Sobotno popoldne (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 14.55 Globus 15.25 Košarka: SP, Slovenija - Tunizija 17.15 Arhivksi posnetki 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.55 Primorska kronika 19.00 21.55, 23.40 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Potopisi 20.15 Srečanje z... 21.00 Folkest 2009 - Tom McConville 22.10 Košarka: SP, ZDA - Hrvaška 0.10 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 12.00 0.00 Videostrani 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura (pon.) 18.30 Izzivi mladih (pon.) 19.10 Monitor 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Celovečerni film: Vlak skrivnosti 22.45 Klapa Kumpanji, koncert v Vipavi, 1. del RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 K'rko ledi, t'rko čudi; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Grofica Marica; 11.20 Poletne melodije; 12.00 Ta roza-janski glas; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena, Boris Kobal - Boris Kobal: Prežganka - satirični kabaret; 19.25 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programa; 6.45, 19.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.20 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Ko-perground, predstavitev; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 La Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Nogometna ka-bala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Pregled dogodkov; 10.33-12.28 Radio fuori; 13.00 Punto e a capo; 13.35,19.15 Sigla single; 14.00 Slot parade - New entry; 14.40 The Chillout zone; 15.00 Sigla single; 16.0018.00 E... state freschi; 18.00 London calling; 18.45 Glasbena lestvica; 20.00-0.00 RC sera; 20.00, 23.00 Playlist; 21.00 Luoghi e sapori; 22.00-23.00 In orbita; 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kul-turomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Richard Wagner: Mojstri pevci nurnberški; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sobota' 28' avgusta 2010 VREME / i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren üü dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antiaklona vremenska slika 1010 GRADEC 15/22 CELOVEC O 14/22 m t?L/25čo TRBIŽ O 10/20 áiÍ ČEDAD O 19/26 O 14/17 KRANJSKA G. O TRŽIČ 16/19 O KRANJ 0 14/21 S. GRADEC CELJE 16/20 O MARIBOR o 16/21 PTUJ O M. SOBOTA O 15/21 19/26 O LJUBLJANA 18/27 ( O PORDENON GORIC» n O N. GORICA 17/20 T5n7A 0 20/27 POSTOJNA 19/2^ \20/27 O 16/19 ^Yy^O KOČEVJE -M ^ ^ 0 c O> J PORTOROŽ O ---«iP^Z^ CRN°MELJ 21/28 r— ^^ V—/*^ UMA= o LJUBLJANA 12/21 POSTOJNA O 9/19 KOČEVJE o 9/21 S. GRADEC CELJE 11/21 O MARIBOR O 11/21 M. SOBOTA O 10/22 PTUJ O N. MESTO 10/21 „ o ^ ZAGREB 12/22 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo le zmerno oblačno vreme. Ob morju bo dopoldne še pihala kar okrepljena burja, ki bo čez dan oslabela. Stopnja vlažnosti bo nizka in čez dan prijetno toplo. Popoldne bo lahko v hribovitem svetu nekaj več spremenljivosti. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, burja na Primorskem bo ponehala. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V ponedeljek bo oblačno, občasno bo deževalo. Hladno bo. \ OKVIRJI ON vet to 2 V avgustu smo odprti! V TRSTU (20 m od Kulturnega doma) TEL. 040 363604 TEL. 040371096