G fírapharl- Mittelfest je kraj, kjer ljudje izmenjujejo mnenja: tako je zatrdil umetniški vodja festivala Moni Ovadia ^12 V Trstu bo praznični sobotni večer uvedel obdobje razprodaj Novi sedež Fundacije Goriške hranilnice sodoben razstavni pol j. j 'M -h- Primorski PETEK, 6. JULIJA 2007 Št. 1SS (1S.941) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Slabo izpeljana dobra pobuda SandorTence Vseslovensko srečanje, ki se je odvijalo včeraj v slovenskem parlamentu, je nedvomno zelo dragocena pobuda. Koristna za Slovenijo, ki izve marsikaj zanimivega od predstavnikov manjšinskih in zdomskih organizacij, ter koristna za Slovence v zamejstvu in po svetu za tkanje novih vezi in odnosov z matično državo. Skratka lepa priložnost za vse udeležen ce. Včerajšnje srečanje pa je imelo veliko hibo. Uvodno plenarno zasedanje je bilo pač, kot se spodobi, slavnostno, zataknilo pa se je v delu po skupinah. Pisatelj Boris Pahor je namreč o slovenskih manjšinah govoril zastopnikom manjšin, Andrej Fink iz Argentine pa o Slovencih po svetu predstavnikom zdomskih organizacij. Pahor je v glavnem govoril o problematičnih odnosih med Slovenijo in Slovenci v Italiji. Njegove besede so bila namenjene Sloveniji, ki sta jo takrat v dvorani zastopala državni sekretar Zorko Pelikan, poslanec Miro Petek in morda še kdo. Škoda torej za zamujeno priložnost. Tržaški pisatelj bi moral torej govoriti na plenarnem srečanju in ne skupini manjšincev, ki njegova stališča v glavnem poznajo in cenijo. Drugače se mi zdi, daje včerajšnje srečanje dokazalo, da se vezi med Slovenci v matični državi in izven nje, kljub objektivnim težavam, krepijo in bogatijo. Veljalo bi vsekakor prisluhniti Pahorju, ko pravi, da ločeni deli Slovencev še vedno živijo v nekem nenaravnem stanju, ki se bo moralo prej ali slej spremeniti in postati normalno. LJUBLJANA - Sedmo vseslovensko srečanje Slovencev po svetu in iz zamejstva Pahor: Slovenija nima pravega odnosa do manjšin Predsednik DZ Cukjati pa je poudaril, da ima Slovenija rada svoje rojake GORICA-NOVA GORICA - Svečan začetek na simbolnem kraju Na trgu šestnajst narodov Prvič se bo Evropsko košarkarsko prvenstvo »razdvajalo« med dvema državama Ekipe med včerajšnjo parado na trgu Evrope bumbaca GORICA-NOVA GORICA -Na trgu Evrope, sredi obeh Goric, od koder se meja umika, se je včeraj svečano začelo Evropsko košarkarsko pr- venstvo za mlajSe člane do 20 Set. Simbol sodelovanja obeh mest je spet postal središče pozornosti, tokrat evropske javnosti. Tako kot sega po- lovica trga na slovensko, polovica pa na italijansko stran, tako bo potekalo tudi prvenstvo. Na 15. strani ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LETA 2014 - Odločitev MOK Slavil je ruski Soči Salzburg in Pjeongčang razočarana - Odločilna pomoč ruskega predsednika Putina CIUDAD DE GUATEMALA -Mednarodni olimpijski komite (MOK) je na zasedanju v Gvatemali odločil, da bo zimske olimpijske igre leta 2014 gostil ruski Soči. Mesto ob vznožju kavkaških gora je v odločilnem krogu z 51:47 premagalo južnokorejski Pjeongčang, ki je v prvem krogu prejel štiri glasove več kot Soči (36:34) .V prvem krogu je izpadel avstrijski Salzburg, ki je prejel 25 točk, tako da sta se v finalu pomerila Soči in Pjeongčang. Rusija bo zimske olimpijske igre gostila prvič, najboljši športniki sveta pa so se v Rusiji na največjem tekmovanju že srečali, leta 1980 je namreč poletne igre gostila Moskva. Na 21. strani ÜWÉVWf HfiNOfl PO UQOm C£N¡ p&m&mfipeaiM mwAmtz VÍ wawœoâfl w f&ewacwqi ltrv^r XÏ ÍT0 ftEiJW LJUBLJANA - Sedmo vseslovensko srečanje Slovencev po svetu in iz zamejstva v slovenskem parlamentu je včeraj zjutraj odprl predsednik državnega zbora France Cukjati, po katerem ima Slovenija rada svoje rojake v zamejstvu in po svetu, če po svoji ustavi, zakonih in celotnem pravnem sistemu v konkretnem pokaže to skrb. Med tistimi, ki so posegli v razpravo, velja posebej omeniti pisatelja Borisa Pahorja, kije bil precej kritičen do Slovenije, ki še ne obravnava svojih manjšin v Italiji in v Avstriji kot del slovenskega naroda. Kot značilen primer takšnega je odnosa navedel šolski sistem in občila. Pahor pa ni pesimist in računa, da bo Slovenija morda v roku desetih letih normalno obravnavala Slovence, ki živijo v sosednjih državah. Na 3. strani Za konec tedna napovedujejo veliko gnečo na cestah Na 4. strani Škedenjska železarna: krožek Miani in krajevni prebivalci so pripravljeni prijaviti sodstvu tržaškega župana, poleg seveda družbe Severstal-Lucchini Na 6. strani Šola iz Saleža začasno še v Zgoniku Na 7. strani Na Opčinah, Dunajska cesta 17/A lastnik Oriella Brugnera SEZONSKA RAZPRODAJA Ženska in moška oblačila: POI BZ KRZVIA, BACI&BACI, GOOD MATCH, GUI&CO, RODRIGO, GIO FERRARI... Perilo: LOVABLE, FILA, SLOGGI, TRIUMPH Izbor mer za krepkejSe postave. 2 Petek, 6. julija 2007 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Evropska unija in demokracija Adrijan Pahor Pred približno dvema tednoma je nemški kanclerki Angeli Merkel še pred predajo štafetne palice Portugalski v vodenju EU-ja vendarle uspelo rešiti ustavno krizo, ki sta jo sprožila že znana referendumska »ne« Francije in Nizozemske. Sprejetje ustavne pogodbe (kompromisa), kije predstavljala eno izmed prelomnic v zgodovini evropskih integracijskih procesov, je za zdaj arhivirano, to pa še ne pomeni, da ne bo po drugi strani možno iskati poenostavljene rešitve v obliki, kakršno sta nedavno predlagala novi francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski prvi minister Tony Blair. Ta je kot najbolj proevropsko usmerjeni britanski premier še zadnjič zastopal svojo državo na vrhu, čeprav analitiki njegove politične predloge o zmanjšanju vloge evropskega zunanjega ministra in poskuse oviranja poglabljanja evropske povezave razumejo v smislu že tradicionalne angleške evroskeptične politike. Evropsko ustavo je sicer ratificiralo osemnajst članic in ostaja odprto vprašanje, če bodo ostale pripravljene sprejeti takšno krčenje ustave, kot ga predlagata danes Francija in Velika Britanija. V Berlinu sicer ni bilo bistvenih nasprotovanj časovnemu roku reševanja ustave in z njo povezani želji po uresničitvi institucionalnih reform, po drugi strani pa doseženi kompromis ne bi smel spodbuditi reakcij v najbolj ev-roskeptičnih državah, ki bi morebiti / pomenil nove referendumske odločitve z zelo tveganim izidom. Tveganim tudi zato, ker je - po mnenju poznavalcev - Evropska unija danes (še vedno) v hudi ustavni krizi. O evropskih zadevah se na nacionalni ravni bolj malo govori, lep dokaz so bile nedavne francoske predsedniške volitve, v okviru katerih niti eden od kandidatov ni posvetil kake bistvene pozornosti Evropi. Večji delež suverenosti članic Unije je v Bruslju, kjer imajo vsa pooblastila v rokah nacionalni ministri: tem bi bilo potrebno spremeniti mandat v matični državi, zato je nujno, da postane tema o evropskih integracijskih procesih tudi tema na državni ravni, predvsem ko gre za volitve. Po mnenju Andreasa Grossa, švicarskega politika, enega največjih poznavalcev neposredne demokracije, od leta 1995 člana Sveta Evrope, je osrednji problem današnjega časa, kako zavarovati demokratične inštitucije pred dominacijo »denarja« na državni in meddržavni ravni. Danes vlada svetu in EU-ju nekakšna plutokracija, na evropski in državni ravni je vse več elitizma, se pravi politikov, ki so prepričani, da je še možno vladati brez ljudi (zgovoren je prispevek na štirih straneh, objavljen v našem dnevniku 24.6. t.l.). Takšen koncept politike seveda odvrača volil-ce od nje, o čemer priča čedalje nižji odstotek volilnih upravičencev na volitvah, posebno na tistih za evropski parlament. Največja kriza demokraci- je pa je po Grossu ta, da je družba zanjo bistveno bolje pripravljena in sposobna kot njene inštitucije, ki omejujejo in znižujejo potencial ljudi, ki so vse bolj izobraženi in informirani, vendar brez prave možnosti za realizacijo svojih socialnih perspektiv. Prava demokracija je namreč tista, v kateri so vsi akterji, ne pa tista, v kateri akterji določajo to, kar bodo delali porabniki. Poleg predstavniške demokracije bi zato morali imeti v EU-ju tudi čvrsto obliko neposrednega odločanja, definirano v evropski ustavi, ki pa še ni bila sprejeta. Gross trdi, da potrebujemo jasno ločitev vej oblasti in dvojno parlamentarno bazo: poslance, ki jih volijo ljudje, in senat, ki ga izbira parlament; oba bi morala imeti enako moč in pooblastila, oba bi morala voliti evropsko komisijo, ta pa bi morala biti odgovorna samo njima. Je vse to samo politična utopija? Demokracija sama je (še vedno) utopija, proces, ki bi se po koncu hladne vojne na Zahodu moral nadaljevati in izpopolniti v upanju, da bi nastal nov, evropski politični koncept demokratičnega vladanja. Seveda se tu samo po sebi postavlja vprašanje, koliko časa bi trajal ta proces, če bi morala vsaka članica EU-ja pripraviti ustavni referendum, na katerem bi ljudje imeli možnost spremeniti in izboljšati evropsko ustavo. Prav bi bilo, če bi bilo tako, saj ljudje lahko, če hočejo, zamenjajo politike, obratno pa ne. KULINARIČNI KOTIČEK Kaponata za vroče poletne dni Pred časom sem si belil glavo, kaj bi skuhal kot prilogo k ocvrtim kalamarom in sardonom, da se ne bi vedno zatekel k blitvi s krompirjem ali h krompirju na sopari ali čemu podobnemu, ko mi je prišlo na pamet, da sem se komaj vrnil s Sicilije, in tam pa res vedo, kaj postreči k ribam v vročih poletnih dnevih. Tako sem se odločil za kaponato (ali caponato, ne verjamem, da imamo za to jed slovensko ime). Kaponata je zelenjavna jed, ki jo na Siciliji dobimo v sleherni gostilni in tudi v boljših restavracijah. Recept, ki vam ga posredujem, izhaja iz kraja Giarre pri Catanii in je samo eden od načinov, po katerih ga lahko pripravimo. Preden se ga lotim, naj povem, da je kaponata primerna kot predjed, kot priku-ha, kot omaka za testenine, ne nazadnje pa jo lahko zaužijemo tudi kot samostojno jed, še zlasti v vročih poletnih dneh in teh na Siciliji res ne primanjkuje, saj jo lahko serviramo mlačno, toplo ali pa tudi mrzlo. Torej preidimo k stvari: za izdaten obrok kaponate, recimo za 6 oseb, potrebujemo: 4 srednje velike jajčevce (me-lanzane), 6 reber zelene, 2 večji čebuli, 4/5 srednje velikih zrelih paradižnikov, 150 gr oljk (bolje, če so zelene), dobro žlico slanih kaper, nekaj listov sveže bazilike, 1/4 kozarca vinskega kisa, žlico sladkorja, sol, poper ali pekočo papriko in seveda oljčno olje. Jajčevce zrežemo na kockice, jih osolimo in pustimo poldrugo uro, da stojijo in da se grenki sok, ki ga vsebujejo, odcedi. Nato jih preperemo, dobro posušimo s kuhinjsko cunjo in vržemo na vroče olje, da zarumenijo. Bolje, če jih razdelimo na dva ali tri dele, da se prepražijo lepše. Vzamemo jih iz maščobe in pustimo na pivniku, da izgubijo olje, ki so ga popili. Medtem kakih deset minut kuhamo narezano zeleno v osoljeni vodi. V olju, v katerem smo cvrli jajčevce, pražimo tenko narezano čebulo, oparjeno zeleno, ki jima kasneje dodamo olupljene in zre-zane paradižnike, oljke in kapre. Kuhamo kakih 10-12 minut, nakar dodamo jajčevce, jed osolimo in popopramo ter pustimo na ognju še četrt ure. Seveda je treba jed od časa do časa delikatno premešati. Nato moramo kaponato osladka-ti in okisati, okrasiti z lističi bazilike in pustiti na ognju še kakih 5 minut,da kis izhlapi et voila, naša kaponata je nared. Za tiste, ki jim jajčevci niso všeč, naj povemo, da jih lahko delno nadomestimo z bučkami ali s paprikami. Priprava kaponate je nekoliko zamudna, vendar vam bo gotovo uspela. Jed je v tej ali oni različici, prisotna na vsem območju Sredozemlja. ZANIMIVOSTI - Sobota »srečni dan« Tudi v Sloveniji • v • ■ pravi poročni »boom« LJUBLJANA - Podobno kot druge države po svetu je tudi Slovenijo zajela prava poročna mrzlica. Številni pari so namreč za sklenitev zakonske zveze izbrali to soboto, saj je to dan s kar trojnim srečnim številom sedem (7. 7. 2007), za katero upajo, da jim bo prineslo tudi srečo v zakonu. Usodni "da" bo še enkrat več parov kot na običajno poletno soboto dahnilo v Ljubljani, na Celjskem in v Novem mestu, pravi poročni "boom" pa bodo doživeli na območju Maribora in Goriške. Med več milijoni parov, ki se bodo po vsem svetu poročili na magični sedmi dan sedmega meseca v sedmem letu, na srečno številko sedem stavi tudi okrog 300 slovenskih parov. Največ se jih bo poročilo na območju mariborske upravne enote, in sicer 30, kar je skoraj dvakrat toliko kot ob običajnih sobotah. Datum v znamenju sedmice, ki je že za pitagorejce predstavljala podobo božjega oz. popolnost, bo precej parov za poroko izkoristilo tudi na severnem Primorskem. Pravi naval se obeta na Ajdovskem in Goriškem, kjer bodo v soboto namesto desetih opravili kar 28 porok. Na gradu Kromberk, kjer se bo poročilo 12 parov, tako razmišljajo o montaži dodatnih klimatski naprav, na dvorcu Zemono, kjer bo usodni "da" dahnilo 14 parov, pa bosta za izvedbo poročnih obredov skrbeli dve ekipi, saj še nikoli niso zabeležili takega zanimanja. Več kot običajno bo porok tudi na Tolminskem, in sicer pravljičnih sedem, medtem ko bosta srečne sedmice na Idrijskem izkoristila dva para. Na ljubljanskem območju lahko zanimanje parov za poroko 7. 7. 2007 primerjamo s sicer najbolj priljubljenim mesecem za poroke, majem. Tako kot vse majske sobote sta polni obe poročni dvorani na Ljubljanskem gradu. Poročilo naj bi se 23 parov, medtem ko je v poletnih mesecih sicer pol manj porok in poročni obredi potekajo le v eni poročni dvorani. Na širšem ljubljanskem območju pa bo to soboto še pet porok, kar je prav tako še enkrat toliko kot običajno. V Celju se bo na različnih lokacijah poročilo 14 parov, kar je precej več kot ostale poletne sobote, ko se po podatkih celjske upravne enote za poroko odloča v povprečju pet parov. Po devet porok pričakujejo v Laškem in Mozirju, kjer na povprečno soboto opravijo štiri do šest porok. Povečano število porok so zabeležili tudi v Šmarju pri Jelšah, kjer bo v soboto v zakonski stan prestopilo sedem parov, običajno pa se na poletno soboto poročijo štirje pari. V upravni enoti Slovenj Gradec so prav tako opazili več zanimanja za poročni obred to soboto, ko je načrtovanih šest porok, medtem ko v povprečju beležijo okoli tri na teden. Tudi na območju Dolenjske in Gorenjske med pari vlada zanimanje za to soboto. Na matičnem uradu v Novem mestu navadno ob sobotah opravijo okoli deset porok, za 7. julij pa jih imajo najavljenih 17. Na radovljiški upravni enoti, kjer je med pari zlasti priljubljen Bled, bo to soboto 15 porok. Bistvenega odstopanja od datumsko bolj običajnih sobot pa pri številu porok ne beležijo v škofjeloški upravni enoti, kjer se bo to soboto odvilo šest porok. Deset porok bodo opravili v ptujski upravni enoti, kar je sicer največ v letošnjem letu, ne odstopa za znatno povprečja, ki znaša med šest in osem parov. Tudi v Pomurju število porok ne izstopa, nekoliko večje je le na območju Upravne enote Murska Sobota, kjer je prijavljenih deset porok. Na območju Gornje Radgone bodo tri, na območju Lendave štiri in v Ljutomeru dve. Podobno je na Obali. V Izoli sta prijavljeni le dve poroki in v Piranu štiri, kar je celo nekoliko manj od povprečja. Več zanimanja za datum pa so pokazali Koprčani, ki so prijavili kar osem porok, medtem ko ponavadi v poletnih sobotah opravijo tri do štiri, poroke, letno pa okoli 160. Tako ponekod posebni datum med zaljubljenci ni zbudil pravega zanimanja. V Velenju, Metliki, Trebnjem in v Radovljici se bo v soboto na primer po ro čil le po en par. ( STA) ZGODOVINA - Čezmejni projekt v občini Žiri Muzejska zbirka vojnih utrdb ob nekdanji rapalski meji Življenje v Žireh je med obema vojnama zaznamovala rapalska meja med tedanjo Jugoslavijo in Italijo ŽIRI - Življenje v Žireh med obema vojnama je zaznamovala rapalska meja med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo. Vojne utrdbe pa za kraja ne ni so le spo mi ni na ne ko zgo do -vinsko obdobje, temveč tudi priložnost za turistični razvoj, saj mnoge za-ni ma voj na zgo do vi na. Za to se je ob -čina Žiri pred letom dni lotila čezmej-nega projekta "Pozdravljeni, ljubitelji utrdb!", s katerim želi v svoje kraje privabiti čim več obiskovalcev. Z nedavno otvoritvijo muzejske zbirke na to temo se projekt bliža koncu. Glavnino projekta, v katerem poleg občine sodelujejo še Muzejsko društvo Žiri in Turistično društvo Ži-ri ter Slo ven ski na ro do pis ni in šti tut Urban Jarnik iz Celovca, predstavlja nadaljevanje obnove Stare šole. Ob zaključku projekta so prostori v pritličju urejeni do te mere, da so lahko v njih odprli muzejsko zbirko na temo rapalske meje. To dopolnjuje multivi- zijska predstavitev. Natisnili so tudi vodnik za oglede utrdb v naravi ter zemljevid. Razstava in vodniki govorijo o tem, kako je rapalska meja vplivala na prebivalce Žirov. Kljub številnim negativnim posledicam so se z njo sprijaznili in od nje imeli tudi kakšno korist. Ta ko so na pri mer do bi li de lo pri gradnji obmejnih objektov, razvilo pa se je tu di ti ho tap stvo. V vojaškem smislu pa so Žiri imele strateški pomen za italijansko stran predvsem zaradi zavarovanja rudnika živega srebra v Idriji, zato so prav na tem delu mejo dodatno utr-je va li. Kma lu je z grad njo Rup ni ko ve linije na Žirovskem vrhu v odgovor začela mejo utrjevati tudi jugoslovanska stran. Zgrajene utrdbe niso nikoli služile svojemu namenu in so bolj ali manj neopažene samevale, posejane po oko li ci Ži rov. Vse do de set let na - zaj, ko so se krajani začeli zavedati, da jim danes ta zapuščina ponuja novo priložnost. Ostanki utrjevanja so namreč dobro ohranjeni in so zanimivi tako za ljubitelje in poznavalce utrdb kot tudi za širšo javnost. Krajani na čelu z občinsko upravo ter muzejskim in turističnim društvom so se odločili obiskovalcem, ki si bodo ogledali utrdbe na terenu, ponuditi še več informacij v zvezi z rapalsko mejo. Zato so pripravili muzejsko zbirko, sčasoma pa bo urejen tudi manjši informacijski center. V turistično ponudbo Žirov se tako kot ogledi kulturne dediščine vključujejo ogledi ostankov vojaških objektov Rupnikove linije in Alpskega zidu, pojasnjuje vodja projekta Olga Vončina. Pri projektu je slovenskim in avstrijskemu partnerju pomagala Evropska unija, saj je 276.000 evrov vreden projekt prejel 217.000 evrov iz čez mej ne ga skla da In ter reg. ( STA) / ALPE-JADRAN Petek, 6. julija 2007 3 SLOVENCI PO SVETU IN V ZAMEJSTVU - Sedmo vseslovensko srečanje v državnem zboru v Ljubljani Pisatelj Boris Pahor kritičen do odnosa Slovenije do manjšin Pahor, ki je govoril predvsem predstavnikom manjšin (!!), je izpostavil celo vrsto problemov in izzivov LJUBLJANA - Slovenija, kot prej Jugoslavija, še ne obravnava svojih manjšin v Italiji in v Avstriji kot del slovenskega naroda. V to je prepričan pisatelj Boris Pahor, ki je kot značilen primer takšnega odnosa navedel šolski sistem in občila. Šola v Sloveniji skoraj popolnoma prezira zgodovino Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, mediji zlasti v Ljubljani pa pišejo in poročajo o manjšini šele takrat, ko se v Trstu zgodi nekaj izrednega ali ko požar uniči vrtec ali šolo, medtem ko bi moralo biti poročanje o življenju tamkajšnjih Slovencev nekaj naravnega in normalnega. Pahor je v svojem značilnem neposrednem slogu na včerajšnjem vseslovenskem srečanju v ljubljanskem parlamentu postavil celo vrsto problemov in izzivov, na katere žal ni dobil odgovora. Tudi zato, ker je govoril predvsem predstavnikom manjšin, medtem ko bi morali njegove včasih tudi zelo ostre besede, s katerimi se sicer lahko strinjaš ali ne, poslušati na plenarnem zasedanju srečanja. Odnos Slovenije do Slovencev v Italiji je označil za anacionalnega, pri čemer Slovenija prevzema negativno dediščino Jugoslavije. Pahor vsekakor ni pesimist in računa, da bo Slovenija morda v roku desetih letih normalno obravnavala Slovence, ki živijo v sosednjih državah. Najbolj kritični področji sta zanj, kot rečeno, šolstvo in mediji. Dijaki v Sloveniji praktično ne poznajo zgodovine Slovencev v FJK, slabo pa so seznanjeni tudi z zgodovinskimi dogajanji na Primorskem. Če bo Slovenija omogočila mladim, da spoznajo tudi ločene dele slovenskega naroda, bo to velika pridobitev. Pahor je (ne)poročanje osrednjih slovenskih občil o življenju Slovencev v Italiji primerjal s tržaškim Piccolom, »ki ima vsak dan posebno stran o Istri in Reki in ki redno poroča o življenju Italijanov v Istri«. Da ne bi izgledalo vse skupaj pesimistično, je Pahor pozdravil odnose, ki so se med matico in manjšino razvili na področju kulture in gospodarstva. Slovenija je v trgovinskih in v splošnih ekonomskih odnosih z Italijo končno spoznala in začela stvarno ceniti vlogo zamejskega gospodarstva kot posrednika med državama, je dejal pisatelj. Zelo dragoceno povezovalno vlogo med mladimi igra pri tem tudi šport. Pahor se ni mogel izogniti zamejski politiki in slovenski zunanji politiki, V državnem zboru je včeraj potekalo sedmo vseslovensko srecanje Slovencev zunaj meja Slovenije, ki ga je odprl predsednik DZ France Cukjati (na posnetku spodaj prvi z leve) stanko gruden/sta do katere je - kot vemo - še kar kritičen. V naši manjšini po njegovem še vedno plačujemo posledice »ukaza« pokojnega Edvarda Kardelja ter nekdanje SFRJ, naj se obvezno vključimo v leve italijanske stranke, slovenska zunanja politika pa zelo šepa v odnosih z Italijo in Avstrijo. Zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu je zameril, ker ga je nekoč označil za neref-lektiranega nacionalista, Sloveniji pa, da sploh ni reagirala na izjave italijanskega predsednika Giorgia Napolitana ob spominskem dnevu na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, kar je nasprotno naredila Hrvaška. Govornik ne pričakuje velikih novosti od bližnjega slovenskega predsedovanja Evropske unije, »ki bo trajalo le šest mesecev, strategija do EU in do sosednjih držav pa je nekaj dolgoročnega in se je ne da izoblikovati v nekaj me se cih«. Pahor je citiral tudi vladnega pod-tajnika Miloša Budina, kije - tako govornik - v nekem razmišljanju v Primorskem dnevniku pozval mlade pripadnike manjšine, naj pojdejo v Ljubljano na učenje slovenščine. Poziv se mu zdi sicer na mestu, mladi pripadniki slovenske narodne skupnosti pa se morajo slovenščine učiti predvsem doma, za kar seveda potrebujejo primerne pogoje. Pisatelj je tudi povedal, da ne soglaša z zadnjim Ogledalom Aceta Mermolje v Primorskem dnevniku. V njem je razumel, da je s Slovenci na Krasu skoraj konec, medtem ko moramo tako v Trstu, kot na Krasu, Slovenci rešiti, kar se še rešiti da. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je soglašal s Pahor- jevimi kritikami medijskega poročanja v Sloveniji o naši manjšini. Sedanja slovenska vlada se mu drugače zdi pozorna do nas. Levosredinska italijanska vlada je po njegovem prepočasna, kar zadeva izvajanje zaščitnega zakona, skrbijo pa ga zadnja dogajanja v zvezi z dvojezično šolo v Benečiji. Štoka meni, da je sodelovanje med SSO in SKGZ na dobri ravni in koristno za vso manjšino, negativno pa se mu zdi, da se Slovenci še naprej vključujejo v italijanske stranke. Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, je govoril o jeziku in o gospodarstvu kot o zelo po- membnih sredstvih za razvijanje slovenske identitete v naših krajih. Glede odnosov matica-manjšina sta na potezi tako Slovenija kot tudi manjšinska skupnost, ki se po Pavšičevih besedah prepočasi pripravlja na izzive, ki jo čakajo. Slovenski zakon za manjšince in zdomce je pomemben, treba pa bo ugotoviti, kakšne so prioritete v odnosih med matico in manjšino, kjer je premalo načrtovanja. Predsedovanje EU predstavlja po njegovih besedah edinstveno priložnost tudi za slovenske manjšine v sosednjih državah. Sandor Tence Pisatelj Boris Pahor je bil v svojem posegu zelo kritičen do Slovenije stanko gruden/sta VSESLOVENSKO SREČANJE - Vsak peti Slovenec živi na tujem Cukjati: Slovenija ima rada svoje rojake LJUBLJANA - Sedmo vseslovensko srečanje v parlamentu je včeraj zjutraj odprl predsednik državnega zbora France Cukjati, po katerem ima Slovenija rada svoje rojake v zamejstvu in po svetu, če po svoji ustavi, zakonih in celotnem pravnem sistemu v konkretnem pokaže to skrb. Njihove korenine ostajajo žive skozi generacije ob dveh pogojih, da imajo radi domovino, iz katere izhajajo in da jih ima tudi domovina rada. Janez Kramberger, predsednik parlamentarne komisije, ki je srečanje pripravila, je poudaril, da lahko Slovenci čez mejo posredujejo vedenje o kulturah, v katerih živijo, in hkrati promovirajo slovensko kulturo ter tako lahko vzpostavijo mostove med različnimi narodi. Namen tega srečanja je prispevati k čim-boljšemu izkoristku možnosti za okrepitev sodelovanja med Slovenijo in Slovenci, ki živijo v drugih državah. Kot je povedal Zorko Pelikan, vodja vladnega urada za Slovence po svetu in v zamejstvu, vsak peti Slovenec živi izven meja Slovenije in ta potencial je treba povezati na sistematičen način. Z nedavno ustanovitvijo dveh svetov - za Slovence v zamejstvu in za tiste, ki živijo po svetu -želi vlada po Pelikanovih besedah doseči nov in bolj učinkovit dialog z zamejci, izseljenci in zdomci. Glede slednjih je državni sekretar v Janševi vladi izpostavil tudi pomen njihovega vračanja v Slovenijo. Odhajanje v tujino ni več neizbežno, kot je bilo nekoč, pojav vračanja pa žal še ni učinkovito re- šen, je dejal Pelikan. Napovedal je, da si bo vlada prizadevala za zmanjševanje birokratskih ovir, s katerimi se danes soočajo tisti, ki se želijo vrniti v Slovenijo. Po pozdravih Cukjatija, Kramber-gerja in Pelikana je uvodno misel na srečanju, ki se ga je udeležilo okoli 150 Slovencev iz zamejstva in tujine, podal Janez Pucelj, izseljenski duhovnik v Nemčiji. Po njegovem je Slovenija »sveta domovina, ki pa še vedno ne sliši vseh te- žav tistih, ki živijo daleč od nje«. Krovni zakon o odnosih Slovenije s Slovenci v drugih državah ostaja »nebogljen v skladišču dobrih namenov«, sebe in udeležence srečanja pa je vprašal, če smo sposobni postati subjekt, ki govori z enotnim glasom«. Zasedanje v slovenskem državnem zboru je s pesmijo in poezijo obogatila 41-članska skupina slovenske sobotne srednje šole iz Argentine. (st) 4 Petek, 6. julija 2007 ALPE-JADRAN / PROMET - Najgostejši bo promet na avtocestah A23 in A4 Za ta konec tedna pričakujejo veliko gnečo Napovedane kolone pri Moščenicah in na mejnih prehodih s Slovenijo TRST - Za ta konec tedna in še posebej za jutri družba Autovie Venete napoveduje izredno povečanje prometa na avtocestah v Furlaniji-Julijski krajini. Ob krajevnih turistih, ki se bodo za dan ali dva podali v bližnja deželna in istrska letovišča, pričakujejo tudi izredno velik naval tujih turistov, ki bodo potovali proti Sloveniji in nato naprej na Hrvaško. Promet bo povečan tako na avtocesti A23, ki od meje z Avstrijo pri Trbižu vodi proti Trstu (oziroma proti Benetkam) in naprej v Slovenijo, kot tudi na avtocesti A4 od Benetk proti Trstu. Če bo na avtocesti A23 promet potekal predvsem v smeri proti jugu, pa je na avtocesti A4 pričakovati zelo gost promet z možnimi zastoji v obeh smereh vožnje. Promet se bo pos to po ma po ve čal že da -nes po pold ne, kjer do ve čer nih ur naj -večjo gnečo pričakujejo na cestninski postaji pri Moščenicah in nato na mejnih prehodih s Slovenijo. Jutri zjutraj pa že od zgodnjih jutranjih ur pričakujejo zastoje, pri čemer naj bi bil najbolj gost promet na odseku med Palmanovo in Moščenicami. Gneča na avtocestah naj bi trajala vse dopoldne, v smeri proti Benetkam pa napovedujejo dolge kolone in zastoje predvsem pri izhodu v Latisani, nekoliko manj pa v krajih San Stino di Li-venza in San Dona di Piave. Od Mo-šče nic pro ti mej nim pre ho dom na Tr -žaškem naj bi gneča trajala od zgodnjih jutranjih ur pa vse do popoldneva, ko naj bi se promet nekoliko umiril. Pre cej bolj te koč naj bi bil pro met v nedeljo. Zaradi dobre vremenske napovedi sicer v zgodnjih dopoldanskih urah pričakujejo nekoliko večjo gnečo v smeri proti Benetkam do Latisane, pro met pa naj bi se po nov no po ve čal pro ti ve če ru, ko se bo do za če li vra ča -ti domov predvsem tako imenovani «vikendaši«, ki so si privoščili eno ali dvodnevni oddih ob morju. Verjetno se nihče, ki bo hotel te dni preživeti ob morju, ne bo mogel izogniti čakanju v bolj ali manj dolgi vrsti. Ven dar pa bo ča ka nje pre cej kraj še, če bo mo za od hod iz bra li ve čer ne ( ali zgodnje jutranje) ure, ko po predvidevanjih promet ne bo tako gost. Toda tega si ne morejo privoščiti vsi, predvsem za enodnevne ali dvodnevne turiste pa velja, da jim lahko pametna izbira odhoda ali vrnitve prihrani slabo voljo in nepotrebno razburjanje zaradi čakanja v vrstah na cesti ali na mejnih prehodih. Za ta konec tedna napovedujejo veliko gnečo na deželnih avtocestah arhiv kroma SLOVENIJA - Seja odbora DZ za zunanjo politiko Zunanji minister o odprtih vprašanjih s Hrvaško in Italijo LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj na seji odbora DZ za zunanjo politiko dejal, da je Slovenija pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško aktivna tako dvostransko kot v okviru pogajanj Hrvaške z EU in da obstajajo novi predlogi, ki pa jih je ustavila prisluškovalna afera. Povedal je še, da se bodo glede sporne uveljavitve hrvaške ekonomsko-za-ščitne cone (ERC) za članice EU pogajanja, ki na tehnični ravni v Bruslju niso bila uspešna, nadaljevala na politični ravni. Potem ko je Rupel te dni večkrat omenjal obstoj novih predlogov za rešitev slovensko-hrvaških odprtih vprašanj, so Aurelia Jurija (SD) zanimale konkretne rešitve glede meje med državama in možnosti rešitev. Minister podrobnosti ni povedal, izrazil je le upanje, da bo Slovenija kmalu odgovorila na noto Zagreba glede domnevnega prisluškovanja Sove pogovorom hrvaškega premiera Iva Sanaderja in takratne- ga vodje opozicije Janeza Janše leta 2004 o incidentih v Piranskem zalivu. Kot je dejal, podatke še zbirajo, izrazil pa je upanje, da bo ta afera "šla v arhiv", tako da se bodo "lahko vrnili k pravim vprašanjem" reševanja odprtih vprašanj. Na vprašanje Darje Lavtižar Bebler (SD), kako se MZZ odziva na kritike nekaterih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, da pri zadnjem reševanju vprašanja dvojezičnih tabel ni pomagala, je Rupel dejal, da Slovenija problematiko spremlja, "kolikor lahko", in izpostavil, da je do zapleta prišlo, ker avstrijska koalicijska ljudska stranka (OVP) zahteva spremembe predloga kanclerja Alfreda Gu-senbauerja in soglasje vseh strani na Koroškem, tudi deželnega glavarja Jorga Haiderja. Na vprašanje Jožefa Školča (LDS) o poteku pogajanj z Italijo glede vrnitve slovenskih umetnin, ki jih je Italija pred drugo svetovno vojno odtujila v Istri, je minister dejal, da se nadaljujejo aktiv- nosti MZZ, katoliške cerkve na Slovenskem in Svetega sedeža in da novih elementov ni, rešitev pa pričakujejo konec letošnjega leta ali v začetku leta 2008. Školč je pri tem MZZ ob to žil, da problematike ne spremlja dovolj natančno, pri tem pa posebej izpostavil odgovor podtajnika na italijanskem zunanjem ministrstvu Famiana Crucianelli-ja italijanskemu poslancu Robertu Me-nii, v katerem je predstavil ugotovitve ministrstva za kulturo, da so bile umetnine odtujene v Istri v času, ko je bila del Italije in da "nobeno mednarodno pravo ne sili Italije, da bi vrnila umetnine, in da vprašanje ne more biti predmet razprave". Rupel je izpostavil, da Crucianel-li na provokativno vprašanje Menie, ki je bilo namenjeno temu, da bi "spravil v zadrego svojo vlado", ni mogel odgovoriti drugače, saj je želel ustaviti tovrstno razpravo. Ponovil pa je, da novih momentov glede vprašanja ni in da si zelo prizadevajo za rešitev. (STA) SLOVENIJA Türka naj bi podprl tudi DeSUS LJUBLJANA - Predsednik DeSUS Karl Erjavec se je po včerajšnjem pogovoru s predsednikom SD Borutom Pahorjem o možnostih za skupnega predsedniškega kandidata na jesenskih volitvah predsednika Slovenije odločil, da bo podprl profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti Danila Türka. Ta po njegovih besedah tudi v stranki uživa velik ugled, zato pričakuje, da ga bodo podprli tudi organi DeSUS. Erjavec je na podlagi pogovora s Pahorjem še bolj prepričan, da je Türk pravi kandidat. Osebno bo njegovo kandidaturo podprl ter enako predlagal tudi organom stranke. O podpori predsedniškemu kandidatu naj bi strankini organi - izvršni odbor in nato svet stranke - razpravljali v najkrajšem možnem času. Erjavec sicer podporo DeSUS pričakuje, saj je po neformalnih pogovorih znotraj stranke ugotovil, da Türk uživa veliko podporo. Po Pahorjevih besedah pa sta včeraj z Erjavcem ugotovila, daje Türk kandidat, ki lahko kot povezovalna osebnost uspešno opravlja vlogo predsednika republike. Türk je sicer včeraj znova potrdil, da ima SD njegovo brezpogojno soglasje, tudi če širše podpore med ostalimi levosredinski-mi strankami ne bo. Tudi Pahor bo formalno podporo Türku predlagal organom stranke, tako naj bi 13. julija o tem odločalo predsedstvo SD. Glede načina Türkovega kandidiranja pa ocenjuje, da bi bila najbolj primerna kandidatura s podpisi volivcev ob podpori strank. Pahor bo še v prihodnjih dneh ugotavljal, ali je mogoče dobiti tudi podporo LDS in skupine nepovezanih poslancev oz. združenja Zares. Glede možnosti za skupnega kandidata levice je optimističen, saj meni, da z referencami Türka lahko prepriča sogovornike. Predsednik SD bo pogovore o možnostih za skupnega predsedniškega kandidata, ki bi se na jesenskih volitvah pomeril z neodvisnim kandidatom s podporo SDS, NSi in SLS Alojzom Peterletom, nadaljeval v petek z Zares, v ponedeljek pa se bo sestal še z LDS. V liberalni demokraciji sicer vztrajajo pri nekdanjem guvernerju Banke Slovenije Mitji Gaspariju, ki jim je dal soglasje za kandidaturo, a bodo razmišljali "o vsem, kar bo ponujeno", je včeraj pojasnil predsednik sveta LDS Aleš Gulič. V združenju Zares pa bodo glede morebitnega kandidata opravili še določene posvete. Ne izključujejo možnosti podpore kandidatu, ki bi se pojavil na novo in bi bil član združenja, tako da ni nujno, da bi imel levi blok enega samega kandidata.(STA) GLASBA IN ZABAVA - Najstarejši festival zabavne glasbe v Sloveniji bo trajal do nedelje Na idilični lokaciji za gradom ob Krki se je včeraj začel letošnji Rock Otočec 2007 OTOČEC - Sredinemu odprtju reggae festivala na Sotočju v Tolminu se je včeraj pridružil še najstarejši festival popularne glasbe v Sloveniji, Rock Otočec 2007. Druženje ob dobri glasbi in v blatni kopeli, ki je zaščitni znak festivala, bo na idilični lokaciji za gradom Otočec ob reki Krki letos prvič trajalo štiri dni, vse do nedelje. Idejni oče festivala Franci Kek je za STA potrdil, da programskih sprememb ni. Sinočnji uvodni večer je bil tako posvečen mladim, neuveljavljenim skupinam iz Slovenije in tujine. Na velikem odru so nastopile skupine 500 m, D'neeb, Little Ann, Piksna, Veto, Vikend Panksi, Firefly, Dweal, Abstrakt, Versus, Contra decorum, Funky morning in Blek panters. Gre za najboljše skupine, izbrane na regijskih predizbo-rih po Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem v okviru natečaja EURocks. Natečaj je podprlo predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Današnji program bo minil v znamenju novejšega evropskega rocka - grških poetičnih darkerjev Film, nizozem- skih tehno-rockerjiev zZz in irskih melo-punkerjev Humanzi. Krona večera bo nastop skupin Mi 2 in Mama. Jutri in v nedeljo se bodo na festivalskem odru med drugimi zvrstili legendarne skupine Buldožer, Hladno pivo, Bajaga in Pomaranča, pevec skupine Uriah Heep John Law-ton, trikratna nominiranka za nagrado Grammy Lynn Marie, bosanski raper Edo Maajka, Zoran Predin ter Avtomobili. Da obiskovalcem - pričakujejo jih med 4000 in 7000 dnevno - tudi sicer ne bo dolgčas, se bodo predstavile skupine Improleptika, Kavazu, liki z radia Ga-Ga, DJ-ji, potekali bosta jazz in foto delavnici, o svoji prihodnosti se bodo lahko pogovorili z vedeževalko, si nudili masažo, jutranjo aerobiko ali se pogovorili o podnebnih spremembah in gensko spremenjeni hrani. Poleg tega bodo lahko preverili svoje fizično stanje, se udeležili iger v blatu, sodelovali pri izboru miss in modela Rock Otočca, kopali v Krki, si ogledali Kekove skrite kamere, igrali nogomet v blatu, odbojko na mivki ter se zavihteli na veliki Fulda Bungee trampolin. (STA) Blatne kopeli so zaščitni znak festivala na idilični lokaciji za gradom Otočec na Dolenjskem / PRIMORSKA Petek, 6. julija 2007 5 SEŽANA - V Višjem in visokošolskem središču zaključujejo prvo šolsko leto Jeseni pričakujejo približno 200 študentov Ob računalništvu in informatiki še turizem - Študentski kampus na terminalu? SEŽANA - V Višjem in visokošolskem središču Sežana (VIVIS) zaključujejo prvo šolsko leto. Oktobra lani so odprli enoto in program računalništva in informatike istoimenske fakultete iz Ljubljane, v katerega se je vpisalo 79 rednih in izrednih študentov. Glede na spomladanski razpis pa se bo njihovo število v letošnjem oktobru še povečalo, saj bodo oktobra na Krasu pričeli izvajali tudi program z naslovom »Poslovni sistemi v turizmu« portoroške Turistice - Visoke šole za turizem Univerze na Primorskem. Nanj se je v prvem razpisnem roku prijavilo le 16 dijakov, a v Sežani pričakujejo, da bo zasedenih vseh 40 razpisanih mest (točen podatek bo znan 10. septembra). Tako naj bi na je sen vi so ko šol ski prag v obeh pro -gramih (dveh letnikih računalništva in informatike ter enem letniku poslovnih sistemov) prestopilo okoli 150 rednih in 35 izrednih študentov. Bolj oddaljeni, tisti, ki se zaradi oddaljenost ne morejo voziti vsak dan domov, si bodo sobo najeli pri zasebnikih. V letošnjem šolskem letu je pri zasebnikih bivalo 25 študentov. Ponudba zaenkrat zadostuje, so povedali na VIVIS-u, žal pa morajo študenti plačati polno ceno, ker so dogovori z Z novim šolskim letom si bodo študenti literaturo izposojali v knjižnici Srečka Kosovela v Sežani, kamor bosta fakulteti prenesli določen del knjižnega fonda. Iz Portoroža pa bodo v Sežano dobili v hrambo tudi 700 diplomskih del. ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za subvencionirana študentska ležišča zastali. Ko smo poizvedovali, koliko zaračunavajo študentom v Sežani, smo izvedeli le za primer, ko lastnik zahteva mesečno 125 evrov, v kar pa so vključeni tudi stroški in uporaba računalnika. Da bodo v VIVIS-u podobno kot v letu 2006 poslovali brez težav in da bodo finančni izkazi pozitivni, konec preteklega leta je bil za direktorja izbran Danijel Božič, bodo znova poskrbeli na občini s 343 tisoč evri proračunskega denarja. Ta je namenjen predvsem za izvedbo študija računalništva in informatike, manjši del pa naj bi po ra bi li tu di za na kup opre me za tre nut no dve praz ni pre -davalnici. Sicer pa, kot so povedali v VIVIS-u, so že pričeli preverjati, kakšne so možnosti pridobivanja denarja iz evropskih programov. V jeseni 2008 se bodo namreč soočili s prostorsko stisko. Takrat bodo imeli tri letnike informatike in računalništva, dva letnika poslovnih sistemov v turizmu in prvi letnik dveh novih študijskih smeri - fotografije in oblikovanja, za kar pa prostori v Poslovno inovacijskem centru, v katerem gostujejo sedaj, ne bodo zadostovali. Z novimi programi, katerih študij bo mo goč sa mo na Kra su, naj bi v Se ža -ni razvili lastno visokošolsko središče, zato so se že ozrli za prostorskimi možnostmi na območju terminala. Za predavalnice, kabinete, laboratorij, delavnice, knjižnice in pisarne za 800 študentov in profesorjev, ki jih pričakujejo v treh letih, bi namreč potrebovali okoli tri tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin. Pred tem pa, kot že re če no, naj bi pri hod njo pomlad že prvič razpisali programa fotografije in oblikovanja - smer kamen. Elaborata sta že pripravljena in čakata na potrditev na ministrstvu za šolstvo in šport. To naj bi se zgodilo do konca meseca. Prva sežanska višja šola naj bi delovala v prostorih Srednje šole Srečka Kosovela. Irena Cunja Sežana se razvija v pomembno univerzitetno središče KOPER - Gre za eno največjih svetovnih logističnih družb Švicarski Kuehne + Nagel zanika pogovore o nakupu deleža v Intereuropi KOPER - Ena največjih svetovnih logističnih družb, švicarska skupina Kuehne + Nagel, se želi kot vodilni logist uveljaviti tudi v Sloveniji. Potem ko že dve leti deluje njihova pisarna v Kranju in so jo sredi aprila s prevzemom špediterskega podjetja Cenšped odprli še v Kopru, se zanimajo za prevzem še nekaterih slovenskih družb, a o nakupu deleža v Intereuropi trenutno ni nikakršnih pogovorov, je v pogovoru za STA povedal generalni direktor Kuehne + Nagel za območje JV Evrope Friderich Macher. Informacije o zanimanju družbe Kuehne + Nagel za nakup deleža v Intereuropi je Macher, ki se je v Kortah nad Izolo udeležil slovesnosti ob uradnem odprtju koprske pisarne švicarske skupine, označil za govorice brez realne osnove. "Intereuropa je vodilni igralec na slovenskem logističnem trgu, zato jo pozorno spremljamo in proučujemo, če obstajajo posli, pri katerih bi se lahko dogovorili. Trenutno ni nikakršnih pogovorov," je poudaril. Povedal je, da želi skupina Kuehne + Nagel na slovenskem trgu postati vodilni logist na področju morskega prometa, kar jim je s prevzemom Cenšpeda, ki ustvari osem odstotkov kontejnerskega pretovora koprske luke, skoraj že uspelo, pomemben tržni delež pa želijo doseči tudi v zračnem in kopenskem prometu ter na področju skladiščenja in distribucije. Zlasti slednje bo v Sloveniji težak zalogaj, a svoje cilje nameravajo uresničevati tudi s prevzemi. "Proučujemo slovenski logistični trg. Zanimamo se za veliko slovenskih podjetij, z nekaterimi se tudi pogovarjamo in pogajamo," je pojasnil Macher. Imen podjetij ni želel izdati, po njegovih besedah pa bi kakega izmed poslov lahko zaključili v enem letu. Sicer pa Macher, po čigar besedah koprsko pristanišče pridobiva na pomenu, saj je med drugim druga najpomembnejša luka za Avstrijo, ni razkril cene, ki so jo plačali za prevzem Cenšpeda. Ta družba je po besedah nekdanjega direktorja in sedanjega vodje koprske pisarne švicarske logistične skupine Gracijana Necmeskala s 15 zaposlenimi lani ustva- rila 19 milijonov švicarskih frankov prometa. Število zaposlenih bodo v prihodnjih štirih letih podvojili, v Sloveniji pa nameravajo investirati predvsem v nove produkte, zaposlene in prevzeme, je dodal Macher. Skupina Kuehne + Nagel, ki deluje v 150 državah in ima več kot 46.000 zaposlenih se ob logistiki ukvarja tudi s sorodnimi dejavnostmi, kot je npr. zavarovalništvo. Kot piše na njihovih spletnih straneh, so lani zabeležili 18,194 milijarde švicarskih frankov (dobrih 11 milijard evrov) prihodkov, kar je za slabo tretjino več kot leto prej, in 458 milijonov švicarskih frankov (277,5 milijona evrov) čistega dobička, kar je skoraj za polovico več kot leta 2005. Med cilji skupine v prihodnosti je Macher izpostavil ohranitev vodilne pozicije v pomorskem prometu, mesta med največjimi tremi logisti na področju skladiščenja in distribucije ter letalskega transporta, pa tudi prodor s sedmega na četrto mesto v evropski železniški in cestni logistiki. (STA) V Portorožu srečanje zunanjih ministrov sredozemskih članic EU PORTOROŽ - V Portorožu se je včeraj začelo neformalno srečanje zunanjih ministrov sredozemskih članic Evropske unije. Gre za četrto tovrstno srečanje in prvo v Sloveniji, udeležujejo pa se ga ministri Francije, Portugalske, Španije, Malte, Cipra, Bolgarije, Romunije in Slovenije ter predstavnika Italije in Grčije. Osrednje teme srečanja bodo Bližnji vzhod, migracije, sosedska politika EU in prihodnost EU, Slovenija pa bo predstavila pobudo za ustanovitev Evro-sredozemske univerze. Ministri so srečanje začeli včeraj pozno popoldan, osrednja tema delovne večerje pa je bil bližnjev-zhodni mirovni proces. Na večerji je bil po navedbah diplomatskih virov predstavljen tudi francoski predlog o Sredozemski uniji. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je idejo obelodanil kmalu po majski izvolitvi na položaj, s tem pa je, znan kot odločen nasprotnik članstva Turčije v EU, sprožil številna ugibanja, ali naj bi bila Sredozemska unija nekakšno nadomestilo Ankari za članstvo v EU. Ministre je včeraj po prihodu v Slovenijo naprej čakal sprehod po mestu Piran in ogled njegovih znamenitosti, nato pa je visoke goste sprejel župan Pirana Tomaž Gantar. Vodja slovenske delegacije v Evro-sredozemski parlamentarni skupščini in poslanec DZ Marko Pavliha je ministrom ob tem predstavil pobudo za ustanovitev Evro-sredozemske univerze. Ta naj bi imela sedež prav v Piranu, Slovenija pa si prizadeva, da bi ustanova z izobraževanjem začela že v študijskem letu 2008/09. V Kopru danes slovesnost ob 20. obletnici pobratenja z občino Buzet KOPER - Danes ob 19. uri bo v dvorani Glasbene šole Koper na Gallusovi 2 slovesnost ob 20. obletnici pobratenja med Mestno občino Koper in občino Bu-zet. Čeprav sta mesti pobrateni že dve desetletji, pa sta obletnico pobratenja prvič obeležili šele leta 2004. Gostje iz Buzeta bodo v Koper prispeli jutri ob 18. uri. Vodič jih bo pospremil na ogled mesta, ob 19. uri pa se bodo udeležili svečanosti v Glasbeni šoli, na kateri si bosta podžupan Jani Bačič in župan Buzeta Valter Flego v počastitev 20. obletnice pobratenja izmenjala tudi spominski plaketi. TOMAJ - V okviru vaškega praznika Podelili tudi priznanja • I |«V* I V« • I najboljšim domačim vinogradnikom TOMAJ - Društvo Sobca, ki združuje v Tomaju predvsem mlade, je letos konec prejšnjega tedna ob praznovanju vaškega praznika organiziralo lepo prireditev z obuditvijo starega običaja - ples na flosu. Sicer pa so v dveh dneh praznovanja organizirali uspešen vaški balinarski turnir, kjer so se pomerile ženske in moške ekipe Krasa in Brkinov, podelili pa so tudi priznanja za ocenjena vina in izvedli pester kulturni program. Ves vikend je bilo zanimivo, predvsem pa veselo z veliko zabave, celotna zadeva pa se je zaključila v nedeljo zvečer z nastopom glasbene skupine Zvita feltna in plesom na flosu, ki so ga v Tomaju postavili ponovno po 40 letih in vsi plesa željni so morali za "plesni užitek" plačati pristojbino. Predsednik vaške skupnosti Tomaj Drago Černe je tudi predstavil nekaj svojih fotografij o zanimivejših dogodkih v zadnjih letih. Praznik je bil tudi priložnost, da so podelili priznanja najboljšim vinarjem in vinogradnikom. Z lanskimi terani so se najbolj izkazali Ciril Černe, kmetija Štoka Debitonto in Darko Pupis, med belimi vini je prav tako slavil Ciril Černe, drugo mesto pa je pripadalo Bogomilu Šarcu, tretje pa vinogradništvu in vinarstvu Večerina - Rončel. Priznanje za posebni sortni izbor je prejel Srečko Čevnja. Gre za prireditev, ki je ponovno združila vaščane in prispevala k temu, da so vaški praznik izpeljali v zadovoljstvo vseh. Ljubitelji terana in pršuta pa čakajo na osrednjo prireditev na Krasu, ki bo tokrat 1. in 12. avgusta v Dutovljah v okviru tradicionalnega Praznika terana in pršuta. Olga Knez V okviru praznika so podelili tudi priznanja najboljšim domačim vinogradnikom olga knez 6 Petek, 6. julija 2007 APrimorski r dnevnik 1 Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.it KROŽEK MIANI - Dodatna pobuda v boju proti zračnemu onesnaževanju Odvetnik Spazzali bo podpiral prizadevanja za zaprtje železarne Že 250 škedenjskih prebivalcev pripravljenih prijaviti sodstvu župana Dipiazzo Župan Roberto Dipiazza je po zakonu odgovoren za zdravje občanov in ima torej dolžnost takoj ustaviti delovanje škedenjske železarne, vsaj dokler ne bo koncern Severstal poskrbel za rešitev problema zračnega onesnaževanja. To je stališče Krožka Ercole Miani, združenja Servola Respira in krajevnih odborov občanov, ki so v ta namen pred nedavnim že priredili manifestacijo za zaprtje železarne po mestnih ulicah in pred županstvom med sejo občinskega sveta.Krožek Miani je zdaj šel dlje. Glede na dejstvo, da je župan izdal odredbo z zahtevo po zmanjšanju onesnaževanja - in torej ni zahteval zaprtja škedenjskega obrata - so zdaj Miani in krajevni prebivalci pripravljeni prijaviti sodstvu župana, poleg seveda družbe Severstal-Lucchini. Pri tem jim bo odslej ob boku znani odvetnik Gi-uliano Spazzali, kateremu so pred kratkim poverili to nalogo, prijavo pa je pripravljeno podpisati že 250 škedenjskih prebivalcev. Spazzalija sta predstavila včeraj na sedežu krožka Miani njegov predsednik Maurizio Fogar in glasnik združenja Servola respira ter odborov občanov Romano Pezzetta. Na srečanju so zopet poudarili, da mora Dipiazza takoj poseči in zahtevati, da se dejavnost škedenjske železarne začasno prekine. Onesnaževanje zraka, ki ga povzroča industrijski obrat in ki so ga odmerile merilne naprave deželne agencije za okolje Arpa, je namreč že večkrat krepko prekoračilo po zakonu določeno mejo. Sam župan je dejal, da je za stalno prekoračenje meje količine delcev Pm10 neposredno odgovorna železarna, je spomnil Fogar. Zato je občinska uprava primorana kaj storiti za njegovo takojšnje začasno zaprtje, prav tako kot izdaja odredbe o zaprtju mestnega središča za promet v primeru prekomerne onesnaženosti zraka. Dipiazza je torej po mnenju krožka Miani dolžan ukrepati, tudi ko onesnaženost povzroča industrijski obrat. Temu je pritrdil Spazzali. Zaprtje onesnažujočega obrata sodi namreč med pristojnosti prvega občana, je povedal. Dejstvo, daje Dipiazza prek odredbe že zahteval od vodstva železarne zmanjšanje škodljivih emisij, pa je po njegovem mnenju zelo blago dejanje. Županova odredba ne bo namreč rešila problema, ker Vrstijo se protesti zaradi onesnaževanja škedenjske železarne kroma ne bo do zmanjšanja onesnaževanja prišlo v kratkem. Glede na zastarelost škedenjskega obrata je sploh vprašanje, ali je zmanjšanje emisij mogoče, medtem ko vodstvo železarne ne namerava vlagati v novo tehnologijo, pravi Spazzali. Zato je edina rešitev začasna prekinitev delovanja železarne, ker je treba nadaljevanje onesnaževanja vsekakor preprečiti.In to vsaj dokler ne bo znano, ali so na obzor- ju nove naložbe za tehnološko posodobitev obrata. Na vprašanje, ali je v tem smislu že pripravljena kakšna prijava, pa je odvetnik odgovoril: »Bomo videli, kaj storiti.« (A.G.) VČERAJ V GRADEŽU Smrtna slabost za Tržačana Žrtev je 62-letni Giuseppe Di Martino Včeraj popoldne je pri Gradežu prišlo do tragedije, katere okoliščine še niso pojasnjene, a v kateri je izgubil življenje 62-letni Tržačan Giuseppe Di Martino. Di Martino se je nahajal na jadrnici pred gradeško obalo, ko ga j e okoli 14.15 ali 14.30 obšla slabost (morda infarkt) potem ko se je bil pognal v vodo. Pri tem naj bi umrl za posledicami slabosti, ne pa zaradi utopitve, poleg njega je bil na krovu jadrnice še majhen otrok, najbrž vnuk. Kot že rečeno, številne okoliščine smrti priletnega Tržačana ostajajo nepojasnjene: do sinoči se namreč ni vedelo, ali se je Di Martino pripeljal z barko v Gradež neposredno iz Trsta ali pa je imel svojo barko že privezano tam in se je v Gradež pripeljal z avtomobilom. Na prizorišče tragedije so prihiteli pripadniki reševalne službe 118, Civilne zaščite, obalne straže in gradeških karabinjerjev, a nesrečnemu Di Martinu ni bilo več pomoči. NA TRŽAŠKI UNIVERZI Študentom nudila lažne dokumente S ponarejenimi dokumenti je hotela zaslužiti ter omogočiti študentom, da se na protizakonit način vpišejo na univerzo, opravijo izpite in dosežejo diplomo. Z včerajšnjo aretacijo neimenovane Tržačanke se je zaključila preiskava, ki jo je finančna straža bila uvedla na prošnjo tržaškega rektorja Francesca Peronija. Aretiranko obtožujejo lažnega izdajanja in ponaredbe uradnih dokumentov. Ženski je pred časom uspelo prepričati nekaj študentov, da so se z drugih italijanskih vseučilišč prepisali na univerzo v Trstu, češ da jim bo proti plačilu omogočila prosto pot do diplome. Študentom je naštevala znance in sorodnike, ki naj bi jih imela v vrstah profesorjev in uslužbencev univerze. Nato jim je nudila ponarejene dokumente o nikoli izplačanih univerzitetnih davkih in nikoli opravljenih izpitih, pa tudi v zvezi z diplomskimi nalogami in samimi diplomami. Preiskavo je vodil javni tožilec Raffaele Tito. OKOLJE - Vode Konec srečanja mešane komisije Z razpravo o zapisniku in pregledom nekaterih projektov v Jadranskem morju se je včeraj popoldne na sedežu Izvršnega sekretariata Srednjeevropske pobude v Trstu zaključilo dvodnevno zasedanje mešane slovensko-italijan-sko-hrvaške komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij, ki se je bilo začelo v sredo. Osrednjo temo srečanja je predstavljala razglasitev Jadrana za posebej občutljivo območje, ki ga gre primerno zavarovati. Pri tem so se sodelujoči strinjali, da gre Jadransko morje razglasiti za posebej zavarovano morsko območje, kdaj pa bi lahko do tega prišlo, je težko reči. Do jeseni naj bi države pripravile svoje predloge o tem, katera območja Jadrana bi bilo treba zavarovati, vsekakor je že na sredinem srečanju padel sklep, da gre komisijo razširiti še na druge jadranske države (Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Albanijo in Grčijo). Drug glavni argument pogovora je bilo vprašanje balastnih voda (voda, ki jih ladje črpajo v določenih pristaniščih, spustijo pa jih ob prihodu v drugo pristanišče, kar vnaša v ekosisteme tujerodne vrste in bakterije). Pri tem obstajajo določena nesoglasja, saj Hrvaška nasprotuje temu, da bi ladje iz tujih morij spuščale balastne vode v Jadran, medtem ko Slovenija in Italija menita, da bi bilo treba določiti posebna območja, kjer bi bilo to moč neškodljivo storiti. Tržaško dvodnevno srečanje je bilo še posebej pomembno za Slovenijo, ki bo v prihodnje predsedovala mešani komisiji, trenutno pa predseduje tudi Barcelonski konvenciji za zaščito Sredozemlja. Slovenska stran upa, da bo glede varstva morja in obalnih območij na Jadranu prišlo do usklajenega nastopa na subregionalni ravni. Slednji bi lahko predstavljal pomemben signal na področju oblikovanja usklajenega pristopa na evropski ravni. SEZONSKI POPUSTI - Ob jutrišnjem prvem dnevu razprodaj bodo trgovine v mestnem središču odprte do poznega Noč razprodaj z glasbo in lubenico Ob nakupovanju tudi koncerti, spektakel kolesarjev, čarovnije in drugi vzporedni dogodki - Ulice v okolici Korza bodo zvečer odprte samo za pešce Obdobje znižanih cen se bo nadaljevalo do septembra kroma Jutri se bodo kupci in trgovci veselili prvega dne poletnih razprodaj, ki se bodo nadaljevale devet tednov. Otvoritveni dan bo kar dolg in pester, saj se bo ob številnih vzporednih dogodkih zavlekel pozno v noč. Za trgovce bo torej prvi dan popustov precej naporen, z upanjem, da bo vloženi trud poplačan s poslovnim uspehom. Peto izvedbo Noči razprodaj so včeraj predstavili zastopniki pokroviteljev pobude, in sicer tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Ro-vis ter podpredsednika združenja trgovcev Confcom-mercio in Fundacije CRTrieste, Franco Sterpin Ri-gutti in Giorgio Tomasetti. Trojica je izrazila upanje, da bo večer prijeten in hkrati koristen, tako za trgovce kot tudi za tržaški turizem. Pričakujejo namreč, da se bo v mestno središče podalo kar nekaj obiskovalcev iz sosednjih dežel. Rovis je pojasnil, da so se organizatorji letos odločili za širšo promocijo po slovenskih in hrvaških medijih ter v Furlaniji in Venetu. Kupci in radovedneži si bodo lahko ogledovali (in kupovali) obleke, obutev in sorodno blago vse do poznih večernih ur, med prehodom iz ene prodajalne v drugo pa jih bodo kratkočasile številne vzporedne pobude. Na Borznem trgu bodo ob 20. uri delili brezplačen sladoled, na Trgu republike pa uro pozneje lubenice (lani so mimoidočim porazdelili 2.500 kosov priljubljenega poletnega sadeža). Od 20. ure do polnoči se bodo na Drevoredu XX. septembra vrstile čarovnije za otroke in odrasle, medtem ko bo na Nabrežju zadišalo po ocvrtih ribah, saj se bo tam odvijala Šagra sardele,. Kdor bo opravil nakup v kaki trgovini in se predstavil na blagajni ša-gre z računom, bo deležen 10-odstotnega popusta. Spored prireditev v »veleblagovnici na prostem« je res natrpan. Na Velikem trgu bodo od 23. ure dalje kraljevale kolesarske akrobacije, ki jih ponuja podjetje Red Bull. Seveda ne bo manjkalo glasbenih trenutkov, ki bodo prijetno obarvali pester večer. Od 20. ure do polnoči bodo nastopile skupine Morechoice (na Trgu republike), Sotto falso nome (Trg Riborgo), Radioattivita+Band.it (Borzni trg) in Arja (Trg stare mitnice). Bari bodo medtem z mizami in stoli izkoriščali poulične prostore. Da bi omogočila reden potek prireditev, je tržaška občinska uprava odredila, da bodo nekatere ulice mestnega središča zaprte za promet. Od 20. do 2. ure bo tako nemogoče voziti po ulicah Mazzini, Imbriani, Foschiatti, Fonderia, San Maurizio in Einaudi ter Korzo Italia, Trg Tommaseo in del Ul. Roma. Avtobusi bodo vozili po omenjenih ulicah do 21. ure. (af) / TRST Petek, 6. julija 2007 7 1 DRŽAVNI IZPIT - Včeraj objavili končne izide tudi na znanstveno-fizikalni in jezikovni smeri Na liceju Prešeren so stotice kar deževale Trem že znanim odličnjakinjam se je pridružilo šest novih, od teh ena s pohvalo Letošnji zaključni državni izpit na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu se bliža koncu. Še danes bodo na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana stekla še zadnja izpraševanja, včeraj pa so malo čez poldne objavili končne izide na znanstveno-fizikalni in jezikovni smeri Liceja Franceta Prešerna (resnici na ljubo bi jih bili morali objaviti že predvčerajšnjim, a se je, kot smo izvedeli, izpraševanje zavleklo za en dan za ra di bo lez ni ene od čla nic maturitetne komisije). Če je predvče-rajš njim na Tr žaš kem pa dal dež, pa so včeraj na liceju Prešeren deževale stotice, saj smo jih našteli kar šest (dve na znanstveno-fizikalni, štiri pa na jezikovni smeri). Če k njim prištejemo še tri stotice s klasičnega liceja, imamo skupaj devet odličnjakinj, od katerih si je ena prislužila še dodatno pohvalo. Li ste z za ključ ni mi oce na mi je izobesil sam predsednik izpitne komisije prof. Igor Sancin, ki je že vnaprej odgovoril na morebitne pomisleke, češ da je bila komisija preveč radodarna: »Že 25 let sem na maturah, tako pridnih punc pa nisem še videl,« nam je po ve dal San cin, ki je do dal, da so odličnjakinje potegnile za seboj še ostale sošolce in sošolke: »Govorijo pet jezikov perfektno, kamorkoli bodo šle, bo do na re di le lep vtis,« je še dejal predsednik komisije. Resnici na ljubo si izidov niso ogledali vsi maturantje oz. maturantke, saj se jih v približno poldrugi uri časa, kolikor smo se mudili na liceju Prešeren, v šolski veži ni prikazalo prav veliko. Pa poglejmo, kakšni so končni izidi mature. Znanstveno-fizikalna smer -5.B razred: Valentina Filippi 77/100, Veronika Milic 100/100, Jana Pegan 100/100, Helena Pertot 92/100, Eva Pozzecco 96/100, Marša Sain 80/100, Andrea Skerlavaj 74/100. Jezikovna smer - 5. C razred: Nataša Balbi 100/100, Jara Colarich 80/100, Andreja Farneti 79/100, Mi-ja Kalc 87/100, Vasilij Kante 82/100, Jasna Kneipp 81/100, Jaruška Majov-ski 88/100, Anja Malalan 100/100, Olga Manzato 81/100, Federica Mi-cussi 89/100, Veronika Milic 70/100, Katia Novak 93/100, Maja Ota 83/100, Jasna Pangerc 91/100, Metka Pucer 100/100 s pohvalo, Jerica Sirk 85/100, Jessica Štoka 80/100, France-sca Vinci 91/100, Verena Zeriul 100/100. Veselje nekaterih je bilo včeraj seveda zelo veliko kroma AGRARNA SKUPNOST - Sklepna pobuda ob 80-letnici Posadili bodo lipo Slovesnost bo drevi ob 19. uri v Parku Bazoviških junakov na bazovski gmajni S posaditvijo lipe v spomin na ustanovitelje se bo drevi ob 19. uri v Parku Bazoviških junakov na bazovski gmajni zaključil niz pobud, ki jih je ob 80-letnici ustanovitve Zveze upravičenih posestnikov priredila njena naslednica, Agrarna skupnost jusov in srenj v tržaški pokrajini. Lipo bodo posadili v spomin na ustanovitelje Dragotina Čoka, Borisa Furlana, Jožeta De-klevo, Andreja Čoka in Franca Kralja, ki so aprila leta 1926 oblikovali Zvezo upravičenih posestnikov z namenom, da bi ščitila pravice in koristi upravičenih posestnikov skupnih lastnin v času, ko je italijanski fašistični režim stremel po odpravi teh imovin, kot je dokazal leto kasneje s sprejetjem temu namenjenega zakona. Ob tej priložnosti pa bo navzoče nagovoril predsednik Agrarne skupnosti Marko Legiša, medtem ko bo slovesnost oblikoval tudi nastop nabrežinske god- be na pihala. Z današnjo slovesnostjo se bo kot že rečeno zaključil niz pobud, ki jih je Agrarna skupnost priredila ob 80-letnici ustanoviteljice njene predhodnice. Srečanja, posvečena jusarski in srenjski problematiki z več zornih kotov, so se zvrstila skozi ves mesec junij, potekala pa so v Gregorčičevi in Peterlinovi dvorani ter v Narodnem domu v Trstu, na sedežu društva Primor-je na Proseku in na sedežu društva Hrast v Doberdobu, kot smo izvedeli od organizatorjev, pa se jih je skupno udeležilo nad 400 ljudi. Poleg predstavnikov Agrarne skupnosti ter domačih jusarjev oz. srenjašev in krajevnih izvedencev so se teh srečanj udeležili tudi številni gostje iz drugih krajev, kot npr. predstavniki skupnih imovin (t.i. »Regol«) iz Cortine D'Ampezzo in gostje iz Slovenije. DEŽELA Cgil o novem ustroju prevozov kroma Sindikat prevoznikov Cgil ne bo pristopil k 4-urni deželni stavki, ki so jo oklicali sindikati Cisl, Uil, Cisal in Ugl iz protesta proti zakonskemu osnutku o pre-ustroju cestnih, železniških in pomorskih prevozov v Furlaniji-Julijski krajini. Tako so sporočili voditelji sindikata na tiskovni konferenci po srečanju z deželnim odbornikom za prevoze Lodovicom So ne gom. Dokler so še v teku pogajanja, l e vsak protest odveč. Še posebej, če so pogajanja privedla do napredka pri dogovarjanju o novem ustroju prevozov v deželi, je poudaril član deželnega vodstva Cgil Renato Kneipp. Že danes bodo predstavniki sindikatov sodelovali na avdicijah, na katerih bodo iznesli svoje poglede in svoje predloge o novem deželnem zakonu o prevozih, v ponedeljek pa bo sledilo srečanje s tehniki deželnega odborništva za prevoze. Deželni tajnik sindikata prevoznikov Filt-Cgil Silvano Talotti je pod čr tal, da se je od bor nik za prevoze Sonego obvezal o okrepitvi prevoznih služb in o dražbi za bodočega edinega deželnega upravitelja cestnih in železniških prevozov. Upravitelj ne bo nujno kapitalska družba, za to mesto se bo lahko potegoval konzorcij med že obstoječimi prevoznimi podjetji. Deželna uprava se je nadalje obvezala za investicije, tako se službe javnih prevozov ne bodo skrčile. Sindikat prevoznikov Cgil je medtem potrdil, da se bo udeležil že pred časom oklicane 4-urne stavke osebja prevoznega podjetja Trieste trasporti, ki bo 13. julija. To je istega dne in ob istem terminu, ki so ga izbrali ostali sindikati za svojo deželno stavko. ZGONIŠKA OBČINA - Vprašanje svetnice Slovenske skupnosti Barbare Živec Saleška šola začasno še v Zgoniku Preselitev potrebna, ker morajo dokončati obnovitvena dela in popravila v šolskem poslopju v Saležu Na zadnji seji zgoniškega občinskega sveta je svetnica Slovenske skupnosti Barbara Živec zastavila vprašanje o bo doč nos ti osnov ne šo le Loj ze -ta Kokoravca - Gorazda v Saležu. Dala je uradni glas govoricam, po katerih naj bi bila šola preseljena v Zgonik, kamor naj bi v tamkajšnje šolsko poslopje strnili vseh pet razredov. To bi se zgo di lo dru go šol sko le to za po red, za -ra di če sar naj bi se do ma či ni zba li za na dalj nji ob stoj šo le. Preplah je povsem odveč, ji je odgovoril župan Mirko Sardoč, ki je potem pre dal be se do od bor ni ku za šol -stvo Igorju Gustinčiču, da bi podrobno pojasnil, kaj se je zgodilo, in kaj se še bo zgodilo s šolskim poslopjem v Sale žu. Gus tin čič je po tr dil, da je bi la os -novna šola iz Saleža letošnje šolsko leto le začasno preseljena v Zgonik zaradi popravil in obnove v notranjosti šolskega poslopja v Saležu. Popravila so končana, po pregledu pa so tehniki ugotovili, da so se v straniščih pojavi- Zgoniška OBČINSKA SVETNICA Slovenske skupnosti Barbara Živec kroma li veliki madeži. Zato je občinska uprava pred la ga la, naj bi učen ci os ta li še eno šolsko leto v Zgoniku, kar bi občinski upravi omogočilo saniranje šole, dokončana pa bi bila tudi dela, ki so bila že predvidena v triletnem občinskem načrtu javnih del. Sa leš ke šo le to rej ne bo do za pr li. Uprava sploh ni vzela v poštev te mož-nos ti, je po tr dil žu pan Mir ko Sar doč. Pač pa bo priredila informativni sestanek s star ši učen cev, da bi jih po drob -no seznanila s potekom del in potrditvijo začasne preselitve v šolo v Zgonik. 8 Petek, 6. julija 2007 PRIREDITVE MAREMETRAGGIO - Srečanje v sodelovanju s festivalom Strnjen oris delovanja fundacije Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin Govor je bil tudi o nagradi Luchetta, slavnostna podelitev bo v soboto,, 21. julija Začenja se pobuda Marestate Zaprtje urada v Ul. Paisiello Občina Trst sporoča, da je iz organizacijskih razlogov krajevni urad za Valmauro in Naselje sv. Sergija v Ul. Paisiello v teh dneh zaprt in bo ponovno začel delovati z običajnim urnikom v ponedeljek, 9. julija. Dokumente, ki so bili že naročeni v Ul. Pai-siello, je mogoče dvigniti na krajevnem uradu v Ul. Giotto 2 še danes med 8.30 in 12. uro. V okviru mednarodnega festivala kratkometražnega filma Maremet-raggio, ki se v teh dneh zaključuje, se je v opoldanskih urah včerajšnjega dne na trgu Sv. Antona odvijalo zanimivo in prijetno srečanje. Tokrat so pod urejenim šotorom pred Rusim mostom predstavili delo fundacije Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin, ki že četrtič pripravlja nagrado Marco Luchetta za najzaslužnejše novinarje oz. za posebne dosežke na novinarskem področju. Maremetraggio je namreč od nekdaj blizu pobudam in projektom za pomoč tistim, ki jo še posebej potrebujejo Predsednik fundacije Enzo An-giolini je maloštevilno, a zavzeto pu-bli ko uve del v sre čanje z ori som de -la humanitarne fundacije. Le ta vse od tragične smrti štirih tržaških novinarjev v Mostarju leta 1994 srčno pomaga otrokom, ki so žrtve vojaških spopadov. Poudaril je dejstvo, da organizacija sloni le na pomoči in finan-siranju privatnikov in dobrodelnikov, ne prejema pa javnih sredstev, zato se izjemno veseli njenega dosedanjega razvoja. V tem mesecu so namreč z aktivnostjo fundacije uspeli sprejeti pre ko šti risto otrok iz pre tež no vzhodnoevropskih dežel, Balkana, vedno več pa presegajo meje svojih zmožnosti s pomočjo celo nujnim bolezenskim primerom afriških otrok, ki jim mednarodne humanitarne organizacije v vojnih žariščih ne morejo ustreči. Preko triminutnega vide-oposnetka so prisotni doživeli trpljenje nesrečnih otrok in njihovih družin, An gio li ni pa je str nje no raz kazal že zelo razvejano in kompleksno strukturo organizacije, ki sprejema in ume šča ved no več ne ge potrebnih malčkov ter se povezuje s tržaškimi in mednarodnimi aktivisti. Za konec je pouda ril ple me ni to de lo vseh pro -stovoljcev, animatorjev, prevajalcev, psihologov, učiteljev in sodelavcev, ki so duša in vitalna energija organizacije Luchetta, Ota, DAngelo, Hrova-tin. Za njim je spre go vo ril predsed -nik RAI DOC Giovanni Blasi, ki je zaželel usmeriti pozornost prisotnih na potrebo po oplemenitenju etike medijskih hiš k širjenju raznobarvnih, objektivnih informacij onkraj političnih usmeritev. RAI je seveda od vsega začetka ob strani fundaciji Luchetta, z njo pa od leta 2004 prireja nagrado Marco Luchetta. Le ta je namenjena novinarjem, ki s svojim delom vrednotijo pravično in demokratično podajanje novic in kritično spremljanje svetovnih dogodkov. Ravno v tem duhu bo v sredo, 18. julij a ob 21.00 na Trgu Verdi potekala okrogla mi za o vrs tah, na či nih in potre bah moderne informatizacije. Spregovorila je tudi mlada, a izredno cenjena novinarka Chiara Pad-uano, ki je nedavno na državnem izpitu predstavila raziskavo prav o fundaciji Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. V svoji nadaljnji karieri bi rada sledila ravno plemenitim načelom štirih informatorjev, ki so preko svojega dela javnosti občutljivo in vživeto razkrivali tragične zgodbe iz vojnih žarišč. Ob kon cu je En zo An gio li ni podelil simbolično priznanje gradbe-niš ki šoli Edil mas ter ter dru žina ma Ramella in Godina, ki so z denarnimi sredstvi in ne posredno sou de le že -nostjo v delih uredile igralne površine v prostorih fundacije v ulici Valus-si. Osrednja slavnostna podelitev nagrad se bo odvijala v soboto, 21. julija ob 21.30 na prekrasnem odru Velikega trga z neposrednim prenosom po državni televiziji RAI. Poleg nagrajen cev bodo nas topi li rock sku pi na Stadio in zmagovalec letošnje izvedbe San rema Si mo ne Cris ti chi. Jernej Šček Fundacijo v glavnem podpirajo zasebniki kroma KRIŽ - Na Očarjevem borjaču »Slatke« poletne noči Od drevi do ključno petka, 13. julija, bo na sporedu Slatka jdgra ljubjdzni Na Očarjevem borjaču v Križu bo drevi le zaživela narečna komedija Slatka jagra ljubjazni: neprijazno vreme je namreč organizatorje prisililo, da so se odpovedali četrtkovi premieri, zato pa se bo niz predstav, po drevišnji premieri - začetek ob 21. uri - nadaljeval do, vključno, petka, 13. julija. Toliko o organizacijsko-vremenskih težavah, ki so bi le - kot rečeno -presežene, vsaj poimensko omembo pa si pred začet kom tokratne gledališke »pustolovščine« zaslužijo vsi oblikovalci in soudeleženi. Za priredbo po beneški Venexiani in režijo je poskrbel Mario Uršič, posamezne vloge pa interpretirajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec, Vesna Hrovatin, Andrej Rismondo, Kat rin Sed mak, Mai rim Che ber in Jara Košuta (na sliki); luč: Rafael Cavar ra, ton ski moj ster: Di e go Sedmak, koreografija: Jana Rado- Nocoj se ob 21. uri na vrtu Pomorskega muzeja v Ul. Campo Marzio 5 s koncertom skupine First Aid Shadows začenja poletna pobuda Marestate 2007, v okviru katere bodo do 7. septembra vsak petek zvečer potekala srečanja na najrazličnejše tematike. Manifestacijo prirejata odbor-ništvo za kulturo Občine Trst in Pomorski muzej. Dogovor o programu teritorialnega marketinga Znanstveni park na Padričah in posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice Trieste On-line sta sklenila dveletni dogovor za oblikovanje skupnega programa teritorialnega marketinga. Med cilji so promocija in vlaganja v oblikovanje podjetniškega okolja, ki se zaveda izzivov, potreb in priložnosti globalnega trga; spodbujanje povezovanja in sodelovanja med strukturami znanja, gospodarskimi realnostmi in krajevnimi upravami; podpiranje kompetitivnosti in inova-tivnosti; promocija informacijskih in komunikacijskih tehnologij; promocija in spodbujanje trajnostne uporabe resursov; promocija ekološke ino-vativnosti in okoljskih tehnologij; promocija in podpiranje programov in vlaganj v obnovljive energetske vire in v energetsko učinkovitost; promocija in spodbujanje meddržavnega in čezmejnega sodelovanja. Psihiatrična ekspertiza za Maurizia Stanovicha Tržaški sodnik za predhodne obravnave Raffaele Morvay je odredil psihiatrično ekspertizo za Maurizia Sta-novicha, ki je 16. novembra lani na tovornem postajališču pri Fernetičih z devetimi streli iz pištole umoril ženo Victorio Fourmanovo in potem sam poklical karabinjerje. Ekspertizo bo opravil prof. Mario Novello, o njej pa bo tekla razprava 13. novembra. Popravek V včerajšnji kratki informaciji o prvem openskem prazniku cvetja je prišlo do neljube napake: umetnika Claudia Carlija so organizatorji preimenovali v Cermelija, kar smo mi povzeli. CERKEV - Tradicionalna pobuda Slovenskega pastoralnega središča v Trstu Občutena maša v Rižarni Daroval jo je vikar za slovenske vernike tržaške škofije msgr. Franc Vončina ob somaševanju msgr. Marija Gerdola Slovensko pastoralno središče je tudi letos v nedeljo organiziralo spominsko bogoslužje v Rižarni pri Sv. Soboti v Trstu, s katerim so se poklonili spominu na žrtve mučeniškega taborišča. Nemško koncentracijsko taborišče je bilo za 3.000 - 5.000 žrtev usodno, saj so tam za vedno ugasnila njihova življenja, za mnoge druge pa postaja na poti v še večje trpljenje v drugih taboriščih. Bogoslužje je vodil generalni vikar za Slovence na Tržaškem msgr. Franc Vončina ob somaševanju msgr. Marija Gerdola. Msgr. Vončina je ob nedeljskem evangeliju (Prim Lk9, 51,62) iskal odgovore na vprašanje »Zakaj je Bog dopustil trpljenje tolikih ljudi?« in puščal prostor prepričanju, da so mnogi smisel neizogibni usodi našli v pritrdilnem odgovoru na Jezusovo povabilo »Hodi za menoj«. Najdene svetinjice in drugi nabožni predmeti pričajo o tem, da so ob trpljenju molili zase in za svoje, ki so jih morali zapustiti, pa tudi za preganjalce. Tako je moč na tem kraju neizprosnega sovraštva zaslutiti tudi dobroto in usmiljenje. Ti, ki so tu trpeli, so trpeli kot Odrešenik Kristus in hodili za njim v svojem ponižanju. Vončina je spomnil tudi na zgled sv. Maksimilijana Kolbeja, ki je mučeništvo dotrpel v Auschwitzu 14. avgusta 1941. Iz bunkerja smrti je pričeval o Jezusu in zapovedih, ki osvobajajo. Blagor tistim, ki si prizadevajo za pravičnost, ker bodo izpolnili svoje poslanstvo. Globokemu in zbranemu doživljanju bogoslužja je prispeval tudi Združeni zbor ZCPZ iz Trsta, ki je prepričljivo sodeloval pri bogoslužju. Pesem »Jaz sem Vstajenje in življenje« je prostor trpljenja napolnila z mirom in upanjem. Bogoslužje se je sklenilo z molitvijo, ki jo je ponovil msgr. Vončina in je bila prvič prebrana 25. aprila ob uradni mestni komemoraciji. / TRST Petek, 6. julija 2007 9 1 ŠOLA - Pedagoški licej Slomšek Skupina dijakov zadnjih dveh razredov navdušena nad plavalnim tečajem Dijakinje 4. in 5. razreda Pedagoškega liceja A. M. Slomška smo bile od aprila do konca šolskega leta deležne plavalnega tečaja, ki se je odvijal v bazenu pri sv. Ivanu. Profesorica telesne vzgoje Loredana Kralj je z velikim veseljem in navdušenjem organizirala in ponudila tečaj v sklopu šolskih ur. Pod njenim mentorstvom se je tečaj začel s prilagajanjem na vodo. Marsikatera izmed nas sprva ni razumela, zakaj je to potrebno, saj smo vse ža znale plavati. Ko pa smo izvajale te vaje, smo imele težave z močenjem obraza, še posebno oči, z vdihom in izdihom pod vodo, zaradi tega smo požirale vodo, z odpiranjem oči pod vodo in tudi s plovnostjo ni bilo tako enostavno. S temi vajami nam je profesorica prikazala, kako lahko prilagodimo predšolske otroke oz. začetnike na vodo. Postopoma smo usvajale osnove plavanja v kravlu, hrbtnem in prsnem stilu s pomočjo didaktičnih pripomočkov (deščice, žoge ipd.). Ravno uporaba teh materialov je vadbo popestrila, da smo se obenem sprostile in razvedrile. Mnenje nekaterih udeleženk tečaja: Emanuela: »Menim, da je bil tečaj plavanja zelo koristen in zabaven. Pobuda me je že od vsega začetka pritegnila, saj sem se tudi sama do pred kratkim ukvarjala s to športno panogo. Mislim, da je stik z vodo zelo pomemben, še posebno sedaj, ko se pripravljam na maturo, saj so razne študije dokazale, da voda »vpija« negativno energijo in sprošča telo na fizični in duševni ravni. Predlagam, da se pobuda obnovi, saj je pomembno ohraniti kontakt z vodo. Poleg tega pa se še marsikaj novega naučimo.« Maddalena: »Srečanj je bilo premalo, pa čeprav smo veliko pridobile. Na začetku mi je bilo težko, potem pa sem se prilagodila novim nalogam. Vse smo se po svoje potrudile in skušale izvajati vaje na čimboljši način. Zame je bilo najtežje koordinirati zavesljaj z dihanjem. Najlepše pa je bilo, ko nam je profesorica dala na razpolago več materialov, ki smo ga morale uporabljati na raznoraz-ne načine in se prepustiti fantaziji ter iznajdljivosti. Zadovoljna sem z dosežki plavalnega tečaja, kajti ko grem sedaj z glavo pod vodo mi ni treba zamašiti nosu... « Sara: »Ob razpisu tečaja so bile nekatere nasprotne, zaradi izkušenj v zvezi s plavanjem v otroških letih. Vendar odločile smo se, da moramo ta negativni pristop premagati. Prvi stik res ni bil zadovoljiv, saj sem imela grde spomine iz osnovne šole. Ko pa smo začeli z vajami, sem se zabavala in potolažila sem se, ko sem opazila, da imajo tudi sošolke nekatere težave z... vodo. Pri vajah za prilagajanje na vodo, ki so se mi zdele na začetku odvečne, sem opazila, da nisem povsem prilagojena na vodo. Voda me je Skupina dijakinj v bazenu motila po obrazu in tudi pri plovnosti sem se počutila zelo težko.« Emma: »Do plavanja imam dober odnos, do vode in morja tudi, vendar sem imela negativno izkušnjo v osnovnošolskih letih. Takrat sem plavanje doživljala kot prisilo. Veliko sem se trudila, ne da bi od tega kaj odnesla, ne da bi se pri tej dejavnosti zabavala. Ker pa imam običajno pozitiven odnos do sveta in ker se spreminjamo, vem, da je lahko vsaka dejavnost prijetna, kajti odvisno je od nas samih, kakšen odnos imamo do »okolja«. Imela sem možnost, da vadim in izboljšam svoj plavalni stil, da se sproščeno soočim s svojimi zmožnostmi in nezmožnostmi ter da se zabavam skupaj s svojimi sošolkami v drugačnem okolju. Ni bilo zadrege, ni bilo kompe-titivnosti in niti prisiljenih dejavnosti. Delala sem po svoji zmožnosti in se potrudila, da bi si dokazala, da zmorem. Zavedala sem se, da plavam boljše in bolj fluidno, da diham bolj umirjeno in usklajeno, ko se tudi miselno sprostim. Uspešno se mi je zdelo, da se pri takem tečaju tudi »odraslejše« osebe na koncu ure sprostijo in zabavajo z igrami, ki so sicer namenjene otrokom. To krepi skupino, socialne odnose in ustvarjalno mišljenje (pri prostih oz. polstrukturira-nih vajah) ter pomaga pri ustvarjanju prijetne klime.« Dijakinje 4. in 5. razreda Pedagoškega liceja A. M. Slomška OPČINE - Na Dunajski cesti Prenovili in posodobili pekarno Čok V soboto so stranke in prijatelji dobesedno napolnili komaj otvorjene, nanovo urejene prostore openske pekarne Čok, ki se nahaja na osrednji Dunajski 3, zraven plačilnega avtomata Zadružne kraške banke. Lastnika Jana Martelanc, ki je za prodajnim pultom, in mož Peter Štoka, ki skrbi za peko (na sliki skupaj s sodelavkami, KROMA), sta s ponosom pokazala nove izložbe s svežim dišečim kruhom in tradicionalnimi slaščicami priljubljenega obrata, ki ga obiskujejo tako krajani kot mimoidoči obiskovalci Opčin. Ob otvoritvi so tudi postavili napis z letnico ustanovitve 1871, saj sega družinska pekarna, ki jo je odprl Janin prapraded Edvard Drašček, že v četrti rod. Njegova hči Zora se je poročila z Andrejem Čokom, učiteljem, ki je bil obsojen na drugem tržaškem procesu in je v zaporu preminil. Odtod tudi naziv pekarne, ki je ostal do danes. Po Zori Drašček je obrat prevzela nečakinja Etka (Marjetka), žena živinodzdravni-ka Edvarda Križniča. Po Etki pa je prišla na vrsto sedanja lastnica, vnukinja Jana Martelanc. Po kratki izkušnji v tajništvu SDGZ se je konec 80.let prejšnjega stoletja najprej zaposlila v pekarni in jo potem kmalu prevzela. Sredi 90.let pa sta skupaj z možem Petrom ustanovila družbo, ki upravlja pekarno. Leta 1989 so prvič obnovili prodajalno, sredi 90.let so preuredili, z novimi pečmi in stroji, tudi prostore za prodajalno (na 150 m2 površine). Sedaj pa je prišla na vrsto spet temeljita posodobitev prodajalne. Na otvoritvi so bili tudi številni sosedje in kolegi, pa tudi predstavniki vodstva SDGZ in Servisa, saj je Peter Što-ka član novega odbora obrtnikov pri Združenju in skupaj z ženo Jano tudi eden od aktivnih operaterjev, ki si prizadevajo za gospodarsko oživitev Opčin; sodeloval je tudi pri lanskih Okusih Krasa, za čimboljšo povezavo med gostinci in peki. Pekarna Čok, ki ob lastnikih zaposluje še sedem sodelavcev, posluje od ponedeljka do sobote, od 7.40 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Ob ponedeljkih in sredah popoldne je zaprto. Za informacije: tel. 040213645. Davorin Devetak MILJE - Na zgornjem Cereju nastaja mali čezmejni rezervat avtohtonih domačih živali Postavili temelje za minipark Skupna pobuda miljske in koprske občinske uprave na terenu Jurija Vodopivca - Park bo namenjen predvsem šolam Nad Miljami naj bi v kratkem nastal mali čezmejni park avtohtonih domačih živali, ki bo namenjen zlasti obiskom šolarjev. Glavna nosilca projekta sta miljska in koprska občinska uprava, delo pa bodo izpeljali prostovoljci in navdušenci z obeh strani meje. Na zgornjem Cereju ob Hrvatinskih grižah so člani Prostovoljnega gasilskega društva s Hrvatinov pred kakim tednom začeli čistiti teren, ki ga v ta namen daje na razpolago Jurij Vodopivec. Barkovljan, ki se je pred 37 leti preselil na miljske vzpetine, nam je razložil, da je zamisel za park imel predsednik krožka Istria Livio Dorigo, o zadevi pa sta se nato pozitivno izrekla miljski in koprski župan. Za naravoslovno plat pobude bo skrbel izvedenec David Ciacchi iz Bazovice. Minipark bo nastal na terenu, sredi katerega se je bila leta 1954 zarezala meja, slednja pa bo s 1. januarjem spet izginila. Zaenkrat naj bi obsegal kakih dva tisoč kvadratnih metrov, po potrebi pa bi se njegovo površino lahko podvojilo. Po Vodopivčevih besedah bodo na kraju zbrali čimveč tipičnih domačih živali. Sam ima dva osla, pripeljali bodo drobnico in čebele (panje naj bi prispeval konzorcij čebelarjev), velik izziv pa predstavlja istrski vol: za pomembno pridobitev bo nujen dogovor z društvom Boškarin, ki v Hrastovljah skrbi za zaščito tega tipičnega istrskega goveda. Ko bo park nared se bodo lahko šolarji in drugi obiskovalci ukvarjali tudi z botaniko, obrezovali trte ter spoznavali tipična drevesa in zdravilne rastline. (af) Na zgornjem Cereju se bodo osličkom pridružile še druge tipične domače živali kroma LONJER - Arteden Od nedelje pester program V Lonjerju se začenja Ar-teden07 - mednarodna likovna delavnica. Program pa je sledeč: nedelja, 8. julija ob 19.30, dobrodošlica umetnikom z nastopom mladinske lonjerske pevske skupine pod vodstvom Manuela Purgerja, od ponedeljka, 9. julija dalje ustvarjanje umetnikov v ateljejih; sreda, 11. julija, ob 20. uri, At Musicart (likovna delavnica odprta vsem) pod vodstvom Andreja Carlija; četrtek, 12. julija, ob 20. uri družabnost z glasbeno skupino Veseljaki; petek, 13. julij a, ob 20. uri, At Dance Performance - Daša Gr-gič in Luca Zampar, režija Luca Quaia; sobota, 14. julija, ob 19.30, At Vernissage - Razstava nastalih del na Artednu, predstavitev Klavdij Palčič, nastop pevke Teje Saksida in glasbenika Maria Babojeliča. Vabi Skd Lonjer-Katinara. 10 Petek, 6. julija 2007 OPČINE - Društvo Tabor Tamburaši za začetek Poletja pod kostanjem Tudi letos bo mesec julij na Opčinah v znamenju prireditve SKD Tabor Poletje pod kostanjem. Opensko društvo je to pobudo prvič priredilo leta 2005, do tedaj je namreč potekala tradicionalna šagra ob velikem šmarnu. Pobuda Poletje pod kostanjem stopa torej letos v svojo že tretjo izvedbo. O letošnji poletni openski kulturno-glasbeni ponudbi smo se pogovorili s predsednico SKD Tabor Živko Persič (f. KROMA). Kako je pred tremi leti sploh prišlo do zamisli, da bi tradicionalni Tabor ob velikem šmarnu zamenjali z julijsko pobudo Poletje pod kostanjem? Povedati moram, da je bila prva izvedba Poletja pod kostanjem poskusnega značaja. Pri SKD Tabor smo namreč uvideli, da šagra ob 15. avgustu ne privabi veliko ljudi. V zadnjem času smo namreč lahko priča pravi inflaciji vaških in društvenih praznikov. Poleg tega je tedaj veliko ljudi na dopustu, zato je bil obisk nezadovoljiv. S to pobudo pa smo hoteli tudi pre-drugačiti našo ponudbo.Obiskovalcem smo hoteli ponuditi več kot le samo zabavo ob glasbi ansambla in sedenja ob obloženi mizi. Zaenkrat smo se torej odpovedali tradicionalni šagri, čeprav kiosk s pijačo seveda ne more zmanjkati. Nam lahko malce podrobneje predstavite letošnji spored Poletja pod kostanjem? Vse se bo začelo to soboto, in sicer z nastopom tamburaškega orkestra iz kraja Breganze pri Vicenzi. Do njih smo prišli preko svojih članov, ki so z njimi gojili stike preko sindikata upokojencev SPI CGIL. Naši člani so se pred časom odpravili tja na enodneven izlet, ob sprejemu na županstvu pa jim je zaigral tudi dotični orkester. V skupini nastopa vsega skupaj petindvajset glasbenikov, izvajajo pa glasbo italijanske tradicije. Raziskujejo in eksperimentirajo pa seveda tudi bogato kulturno zakladnico svojih krajev. Teden kasneje (četrtek, 12. julija) bo, če se ne motim, nastopila glasbena skupina Atlantic Roar, ki prihaja z Irske. Letos smo v našo kulturno ponudbo vključili tudi točko festivala Fol-kest, ki se odvija v mesecu juliju na različnih prizoriščih v naši deželi in tudi onkraj meje. V deželo pridejo svetovna imena folk glasbe. Eden od manjših koncertov Folkesta, nastop skupine Atlantic Roar, bo potekal na dvorišču našega Prosvetnega doma. Na sporedu pa bo seveda tudi film (četrtek, 19.julija). Tako je.Predvajali bomo film Ga-brieleja Muccina z naslovom La ricerca della felicita, ki je bil na ogledu v kinod-voranah pred nekaj meseci. Za konec pa še nastop skupine Jararaja (petek, 27. julija). Gre za slovensko folk-etno-jazz skupino, ki sledi izvajanju skupine Terra folk.Skupina ima v svojem repertoarju veliko priredb slovenskih ljudskih pesmi, ki pa imajo za spoznanje veselejši pridih od tistega, ki smo ga navajeni ponavadi. Katera je ciljna publika sklopa prireditev Poletje pod kostanjem? K pobudi skušamo privabiti čimveč občinstva.Pomembno je namreč, da Opčine zaživijo ne le kot spalno naselje, ampak kot prava skupnost. Poletje pod kostanjem torej ni tradicionalna društvena prireditev, kakršne potekajo med letom. Zato so k poletnemu dogajanju vabljeni vsi, brez kakršnekoli razlike, niti narodnostne. Kakšni so bili odzivi na prireditev Poletje pod kostanjem v prejšnjih letih? Na dvorišču Prosvetnega doma se je zbralo kakih dvesto ali tristo ljudi, kar seveda ni malo.Veliko truda je treba seveda vložiti v oglaševanje. Pomembno pa je tudi dejstvo, da pobudo gmotno podpirajo domači trgovci. To seveda niso samo Slovenci, saj imajo vsi interes, da se na Opčinah nekaj dogaja in to še posebno v poletnih mesecih.Poudariti moram, da je letos na dvorišču Prosvetnega doma prenovljen asfaltni tlak, s cvetjem in grmičevjem pa bomo prostor naredili še prijetnejši. Je organizacija takega sklopa prireditev zahtevna, kajne? Reči moram, da je stvar po treh letih že precej vpeljana. Pohvaliti moram odbor društva, saj si je vsakdo zadal svojo nalogo in jo tudi uspešno opravil. Bralce pa naj spomnim, da je mogoče vse informacije o sklopu Poletje pod kostanjem dobiti na naši spletni strani http://www.skdtabor.it/. Primož Sturman š/H■ GODBENEGA DRLfSTVA PROSEK prosek6 8. lalrovali vdi bodo s-lrdri ■ or>pambli rrtiv W ■ »M tj lift* -J-V- « An ■ 1 Ankambrl Ml I MLMiH KJHA&KIrt ^RlfrK" {»Tli v sodelovanju s kulturnim društvom RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Primorja in s slovenskim kulturnim društvom VESNA Režija: Mario Uršič Igrajo Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča ^ Andrej Rismondo, Vesna Hrovatin, Mairim Cheber, 1 Katrin Sedmak in Jara Košuta Danes, 6. julija, premiera samo z vabilom V Križu na "SRENJSKEM Ponovitve od 7. do 13. julija 2007 BORJAČU PRI OČARJEVIH" ob 21:00 Ob priliki bo v Ribiški hiši odprta razstava o igralcu in režiserju Justu Košuti. Včeraj danes Danes, PETEK, 6. julija 2007 BOGOMILA Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57 -Dolžina dneva 15.50 - luna vzide ob 24.04 in zatone ob 11.56. Jutri, SOBOTA, 7. julija 2007 CIRIL IN METOD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,7 stopinje C, zračni tlak 1011,1 mb pada, veter 11 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,3 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 2. julija, do sobote, 7. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Val-maura (040 812308). Opčine - Nanoški Trg 3 (tel. 040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, trg Valmaura 11, Sv. Jakob 1. Opčine - Nanoški Trg (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Sv. Jakob 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. PRIREDITVE Kino ALCIONE - 19.00, 21.10 »II destino nel no-me«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Transformers«. ARISTON - (niz filmov v okviru Mare-metraggio) 20.00 »Fratelli di sangue«; 21.30 »Ma che ci faccio qui«. CINECITY - 16.00 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 16.15 »The Reef amici per la pinne«; 16.00, 17.55, 22.10 »Hostel: parte 2«; 16.30, 19.45, 22.00 »Stepping dalla strada al pal-coscenico«; 19.10, 22.00 »Il destino di un guerriero«; 16.15, 17.45, 19.15, 20.30, 22.00 »Transformers«; 19.50 »Ocean's thirteen«; 18.00, 20.00, 22.00 »The messenger«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Il viaggio con Evie-Driving lessons« FELLINI - 16.20 »TMNT: Teenage Mutant Ninja Turtles«; 17.45, 22.10 »Il destino di un guerriero«; 20.00 «Le vite degli al-tri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.50, 21.30 »I pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Stepping -Dalla srada al palcoscenico«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 19.30, 21.20, 23.10 »Avtoštopar«; 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca«; 19.00, 21.50 »Zajtrk na Plutonu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 2: 16.30 »The Reef - Amici per la pinne«; 18.15, 20.15, 22.15 »Ocean's thirteen«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »The messenger«; 18.20, 22.15 »Hostel: parte 2«; Dvorana 4: 16.30 »Porky college 2«; 18.30 »Io e Beethoven«; 20.10 22.15 »Giovani aquile«. SUPER - Prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.20 »Transformers«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.20 »Stepping - Dalla strada al palcosceni-co«; Dvorana 4: 16.50, 18.15 »The Reef: Amici per la pinne«; 20.15, 22.20 »The messenger«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Ocean's thrteen«. 0 Prireditve SKD TABOR prireja TABOR 2007-P0-LETJE POD KOSTANJEM: v soboto, 7. julija, ob 21. uri tamburaški orkester BREGANZE (Vicenza); v četrtek, 12. julija, ob 21.15, v sklopu festivala Folkest, irska skupina ATLANTIC ROAR; v četrtek, 19. julija, ob 21.15 celovečerni film LA RICERCA DELLA FELICITA' (R.Gabriele Muccino); v petek, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Vse prireditve bodo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na praznovanja ob priliki 110. letnice ustanovitve, v petek, 13. julija 2007, na sedežu društva, ob 20.30 poimenovanje dvorane po Stanku Misleju in predstavitev spletne strani godbe; v soboto, 14. julija, na igrišču Sokola, ob 19.30 slavnostni koncert godbe, sledi ples z ansamblom Kraški Kvintet; v nedeljo, 15. julija na igrišču Sokola, ob 17.00 po-vorka godb iz Nabrežinskega trga na igrišče Sokola; sledi kratek koncert vsake godbe ter ples z ansamblom Modri val. 9 Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile 4. julija, v prostorih Deželnega šolskega urada v Ul. S. Anastasio 12, objavljene pokrajinske (bivše permanentne) lestvice učnega osebja slovenskih sol vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini. Rok za vložitev morebitnih ugovorov je 5 dni. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzio-ne.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. S Izleti KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 29. julija 2007, tradicionalni članski izlet na kmečki praznik na koroškem, ki ga »SKUPNOST južnokoroških kmetov« organizira v Šentprimožu v Podjuni. Cena izleta je 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Vpisovanje v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada. H Čestitke Dragi ERIK! En poljubček na vsako stran prejmi za tvoj drugi rojstni dan, srček moj pa ti želi še veliko rojstnih dni. Tvoj Samuel. Ob rojstnem dnevu ti želimo, da sreča ne odšla bi mimo, da spremljala bi te ves čas, hura hura ERIK 2 leti imaš!!! Bisnona Marija, nono Zdravko in nona Ada. Dragi ERIK! Kar je bilo dobrega, naj se nadaljuje, vse, kar je bilo slabega naj se oddaljuje! Naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravje ti v očeh žarita! Ob tvojem rojstnem dnevu to so najine želje, ki v resničnosti naj ti usoda jih izpelje! Teta Bla Bla in stric Mak. Danes praznuje v Bazovici DANILO okroglo obletnico. Iz vsega srca mu voščijo mnogo zdravja in veselja ter nešteto takih dni Marija, Argeo, Viviana, Andro in Nikolas. DANILO KRIŽMANČIČ praznuje. Da bi slavil še mnogo okroglih obletnic v zdravju in veselju, v družbi svoje družine, prijateljev in zveste kitare mu želimo sosedovi z južne strani. Na fakulteti za družbene vede v Ljubljani je diplomiral ZORAN BAN-DELJ. Ob tem pomembnem uspehu mu čestitajo vsi najbližji. VASILIJ Kante, ANJA Malalan, HELENA Pertot, JERNEJ Šček in VANJA Veljak so uspešno zaključili višješolski študij. Iskreno jim čestita AŠZ Sloga. HI Osmice KMETIJA SLAVEC je odprla vrata svoje osmice v Mačkovljah na št. 133. Toplo vabljeni! NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi (družina Gabrovec). Tel. št.: 040299806. OSMICA je v Dolini, pri Mariju Žerjalu. OSMICO sta odprla Stanko in Alma v Sa- matorci. Toplo vabljeni! OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-jevasi št 14. V BORŠTU sta odprla osmico Bruno in Marija. V SLIVNEM je Iztok odprl osmico. Tel. 040-200634. Loterija 5. julija 2007 Bari 84 35 23 78 13 Cagliari 4 37 14 86 79 Firence 86 53 73 62 30 Genova 81 6 51 42 5 Milan 52 50 5 86 74 Neapelj 8 67 1 57 84 Palermo 73 58 28 12 7 Rim 24 4 59 47 51 Turin 77 88 83 71 14 Benetke 51 13 59 9 63 Nazionale 11 34 30 45 41 Super Enalotto Št. 80 8 24 52 73 84 8 6 jolly 51 Nagradni sklad 2.878.681,96 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 9.960.236,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 13 dobitnikov s 5 točkami 44.287,42 € 1.248 dobitnikov s 4 točkami 461,33 € 44.447 dobitnikov s 3 točkami 11,64 € Superstar 11 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 46.132,00 € 162 dobitnikov s 3 točkami 1.164,00 € 2.402 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.758 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 33.349 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 6. julija 2007 1 1 B športni center Gala danes6.DfIJPa0 revival '60-70 i Tí0ASI w> ODPRTJE KIOSKOV OB 17.00 ORI Ü3 Obvestila ŠD VESNA ŠD MLADINA SKD VESNA vabijo na v/iftr pmm v mžu {pe-ait bodo: Danes 8. julija Ofc&SGAteS Jutri 9. julija FAiTGASS . Delovali bodo dobro založeni kisoki. AGRARNA SKUPNOST jusov - srenj v tržaški pokrajini zaključuje vrsto srečanj o skupni lastnini ob 80. letnici Ustanovitve Zveze Upravičenih Posestnikov naslednice današnje Agrarne skupnosti. Ob tej priložnosti vabi na zaključno osrednjo prireditev: »Posaditev drevesa v spomin Ustanoviteljev Zveze Upravičenih Posestnikov« ob nastopu Godbe na pihala iz Nabrežine danes, 6. julija 2007, ob 19. uri, v Parku Bazoviških junakov v Bazovici. AŠZ JADRAN obvešča, da bo občni zbor društva drevi ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo tudi odločali o spremembi sedeža društva. DANES, 6. JULIJA, OB 18.30: KNJIŽNICA DIVAČA KUBANSKI RITMI: dokumentarni film, fotografija in glasba. Vabljeni na zaključno srečanje krožka filmske umetnosti 35 mm, v katerem se bomo popeljali na Kubo. Fotografije s potepanja po Kubi nam bosta predstavila Tina Ban, absolventka umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti, ter Aleksander Svetina, kamnosek in ljubiteljski fotograf. Kubansko vzdušje bo izzval tudi večkrat nagrajeni dokumentarni film Wima Werndrsa Buena Vista Social Club, v katerem ne manjka odlične kubanske glasbe. K srečanjem filmske umetnosti v naslednjem letu nas bo povabila mentorica Irena Bezlaj. OB PRAZNIKU SV. IVANA PRI BANIH VABI SKD GRAD od Banov na zabavni večer z »Vanco in Tonco«. Prireditev bo danes, 6. julija 2007, ob 20.30, v dulenjem brjaču (p'r Čuka-veh). V slučaju slabega vremena bo prireditev v društvenih prostorih. Toplo vabljeni. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in ostale filateliste na redno mesečno srečanje ter izmenjavo misli danes 6. julija, ob 19. uri. Istočasno javljamo, da v mesecu avgustu NE bo srečanja. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE »KROŽEK PESCATORI« vabi v ljudski dom v naselju sv. Sergija, v Ul. Di Peco 7, v soboto 7. in v nedeljo 8. julija, na Praznik komunističnega tiska. V soboto: ob 19.30 govor Gior-gia Vesnaverja, sledi plesna glasba z duom Melody. V nedeljo: ob 17. uri Primorski dnevnik Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu) Sprejema Agencija TMEDIA - TRST: ul. Montecchi, 6-1. nadstropje URNIK: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Brezplačna številka FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. msm m MA^ogmd^BB Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300 faks 040 772418 e-mail: oglasni@primorski.it) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00 ure ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure odprtje kioskov, sledi ples z duom Melody. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v nedeljo, 8. julija, ob 18. uri na zadnji nastop v sezoni v Gostinski šoli v Izoli. V TRŽAŠKI KNJIGARNI promocija mladinskih in otroških knjig s popusti. ZPG BREG bo ta konec tedna praznovalo svojo 30. obletnico ustanovitve z gasilsko veselico. Praznovanja se bodo začela v soboto 7. julija zjutraj z »nenapovedano« mednarodno gasilsko vajo na Malem Krasu. Zvečer bo ples s Tramontano. V nedeljo, 8. julija, bo ob 16. uri vaja poklicnih in prostovoljnih gasilcev na parkirišču pred Wartsilo, sledili bodo pozdravi in podelitev priznanj, zvečer bo ples z ansamblom Malibu. V ponedeljek bodo igrali Trije prašički. Gasilska veselica se bo odvijala pri športnem objektu pri Domju, vsak dan bodo obratovali kioski s hrano in pijačo. Toplo vabljeni vsi! OPZ LADJICA prireja poletno šolo angleščine za začetnike od 9. do 13. julija 2007, in sicer za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Za informacije kličite na tel. št. 040-209023. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v Nabrežini nadaljujejo poletne delavnice. Oblikovanje usnja za odrasle: 9. in 10. julija, od 20. do 22. ure. Tel. št.: 333-8980166 (Erika Kojanec). Šivanje bleščic za otroke: 9., 10. in 11. julija ter 16., 17. in 18. julija, od 9.30 do 11.30. Tel št.: 338-8475906 (Sandra Poljšak). AŠD-SK BRDINA vabi člane in starše na informativni sestanek za priprave na tekmovalno sezono 2007/08, ki bo v torek 10. julija, ob 20.30, na sedežu društva v Merčedolu (Repen-taborska ulica, 38-Opčine). Za informacije lahkokličete na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni! ZSKD, Unione societá corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furla-nija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Predprodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040-635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure KRUT vabi na 7-dnevno počitniko-vanje v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040-360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča svoje bralce, da bo zaradi dopusta zaprta od 1. do 15. julija. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. Tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA sta prešli na poletni urnik in bosta do konca avgusta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 11-18, Knjižnica Kozina, ponedeljek 7-14 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik. KRUT obvešča, da bo od ponedeljka, 25. junija 2007, pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Mari-janišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljan-skem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo tajništvo od ponedeljka, 25. junija 2007 dalje, delovalo s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. V Mali oglasi 27-LETNO skrbno, zanesljivo, resno dekle išče delo kot hišna pomočnica in otroška varuška ter nudi pomoč starejšim osebam v okolici Gorice in Krasa. Tel. 339-2536381. 3 MALE MUCE iščejo nov dom. Telefonirati v večernih urah na 040225968. DIJAKINJA NIŽJE SREDNJE ŠOLE potrebuje lekcije v poletnih mesecih (1x tedensko). Tel. 349-4949365. DVA DVOMESEČNA PSIČKA samčka majhne rasti ljubitelju živali podarimo. Tel. 347-1243400 ali tel. 048178154. IZKUŠENA PEDIKERKA ureja noge in roke po dogovoru. Kdor želi naj pokliče na 339-6013695. IŠČEM knjige za 3. razred višje šole Z. Zois. Tel. na tel. št. 334-9230034. IŠČEM resno in pošteno gospo za pomoč pri gospodinjstvu v dolinski občini. Tel. na št.: 340-5295592. IŠČEMO VAJENCA ALI DELAVCA za termoidrično tvrtko. Tel.348-7373284. KMEČKI TURIZEM APIWINE v Ga- brovcu, pri Bogdanu in Marlenki bo odprt v juliju od srede do nedelje, od 16. ure dalje. Vabljeni ! KUHINJSKO POMOČNICO z voljo do dela iščemo za delo v vikendih. Zain- teresirani naj pokličejo ali pustijo sporočilo na tel. št. 339-2868186. MAJHNO STANOVANJE v okolici Drevoreda D'Annunzio, predsoba, kuhinja, spalnica, kopalnica, samostojno ogrevanje, opremljeno, v dobrem stanju prodam za 60.000,00 evrov. Tel. št. 338-2825064 (ne agencije). MALOŠTEVILNA DRUŽINA v Trstu pri sv. Ivanu išče hišno pomočnico za nekaj ur dnevno. Tel. na št. 040-54390 ali 348-2801144 v večernih urah. MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE IZ GORICE išče osebo za delo v komerciali-nabava. Če si star do 30 let, natančen, dinamičen in z znanjem angleščine, pošlji CV na Poštno številko 33 34070 LOČNIK-LUCI-NICO (GO) geslo: »Nabava«. NUDIM LEKCIJE nižje srednješolcem iz vseh predmetov. Tel. na tel. št.: 3491603488. ODDAM dvosobno stanovanje, za krajše obdobje, pri Sv. Jakobu v Trstu. Kličite v večernih urah na tel. št.: 040-813651. PODARIMO dnevno sobo v dobrem stanju. Tel. 040-232194. PRODAM Pando 1000, letnik 92, prevoženih 82 km, za 250,00 evrov. Klicati ob uri kosila na tel. št.: 040281376. PRODAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešeren. Pokličite ob jutranjih ali večernih urah na tel. št.: 334-3042911. PRODAM ŠOLSKE KNJIGE za vse razrede jezikovnega liceja. Tel. na št.: 040-225089 ali 340-5466275. ZARADI SELITVE prodajamo odlično ohranjeno kotno omaro dimenzij 210x210x260 cm. Razpoložljivost takojšnja. Cena izredno ugodna. Tel. 335-7029004. Prispevki Namesto cvetja na grob Srečka Budi-na daruje Marija Milič 25,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Srečka Budina darujeta družini Doljak M. in E. ter družina Sardoč 70,00 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Samatorci. V spomin na Draga Bukavca darujeta Annamaria in Patrizia 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Luciana Sed-maka daruje Marija Furlan, vd. Sed-mak, 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB iz Križa in 50,00 evrov za ŠD. Vesna. V spomin na moža Vitorja ob obletnici rojstva daruje Marija Milič 25,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Srečka Budina daruje Zmaga Blažina 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Igorjevo mamo Vero darujejo prijatelji Pilat, Volpi, Dolhar 150,00 evrov za ŠD. Breg. V spomin na gospo Raffaello Saksida vd. Pupis darujejo družine Armani, Civardi in Vigini 60,00 evrov za ŠD Sokol. V spomin na Srečka Budina darujeta Tonko in Mirela 30,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Srečka Budina daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Srečka Budina daruje družina Savron 20,00 evrov za MoPZ Rdeča Zvezda. V spomin na Srečka Budina daruje Jožica Budin 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Anico Kralj darujeta Sara in Mitja 23,00 evrov za slivensko cerkev. Ob 5. obletnici smrti moža Rinota Roncelli daruje žena Anica 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku. V spomin na Srečka Budina daruje Pepka Milič, Salež 91, 30,00 evrov za KD Rdeča zvezda. V isti namen daruje Renato Jazbec 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Saležu. V spomin na Srečka Budina darujeta Tamara in Zvonko 50,00 evrov za AŠK Kras. Ob boleči izgubi drage mame Štefi izraža globoko občuteno sožalje hčeri Nevi in ostalemu sorodstvu Dolinska sekcija Slovenske Skupnosti 12 Sobota, 7. julija 2007 KULTURA / ČEDAD - Predstavili dokončen program 16. izvedbe festivala OSOPPO Letošnji Mittelfest zasnovan Zažive| kot srečanje znanja in zavesti Jfâ®^ Osrednja tema so človekove pravice - O pomenu takšne izbire sta govorila Moni Ovadia in Honsell Pot do Mittelfesta je vsako leto polna pričakovanj in postopnih odkrivanj; na vsaki tiskovni konferenci slika pridobiva bolj jasne poteze in včeraj je prišlo do predstavitve dokončnega programa 16. festivala gledališča, glasbe, poezije, vizualnih umetnosti in lutk držav Mittelevrope. Umetniški vodja Moni Ovadia nas je privadil na festivale socialne zavesti in letošnja izvedba bo poudarjala temo, ki je že pred začetkom pravega, festivalskega dela vzbudila marsikatere pomisleke in polemike. Tema človekovih pravic ima namreč izrazito politično oznako, čeprav se v takem okviru pojavlja skozi filter kulturne in družbene obravnave. Polemike kot izražanje konstruktivnih, tudi nasprotnih mnenj, so vsekakor dobrodošle v vsaki demokratični družbi, jih je treba sprejeti in upoštevati, kot je izjavil Ovadia na začetku tiskovne konference, ko je tudi poudaril, da delo vsakega umetniškega vodje neizogibno kaže na njegovo usmeritev in vizijo sveta, s katero se publika lahko strinja ali ne.Mittelfest je po njegovih besedah kraj, kjer ljudje izmenjujejo mnenja in festival je sredstvo za komunikacijo med različnimi kulturami in ideologijami. Kot kaže izrazito povečanje zanimanja italijanske publike do gledališča in drugih kulturnih dogodkov na celotnem državnem teritoriju (čeprav se o tem premalo govori), so močne vsebine za veliko ljudi bolj prikupne od lahkotnega televizijskega programa. Predsednik društva Mittelfest Fur-io Honsell je na isti valovni dolžini označil vsebine festivala kot srečanje znanja in zavesti. Etična usmeritev programa obvezuje organizatorje, da glasno potrdijo (kot simbolično prikazujejo obrazi kričečih oseb na plakatih) pravice, ki jih družba prepogosto ne udejanja. Zato so poleg umetniških izrazov pomembna tudi predavanja poskusnega niza, ki se je pričel na polovici junija in se bo nadaljeval do konca festivala, na katerem podajajo svoja pričevanja in razmišljanja izstopajoče osebnosti lite-rar ne ga, poli tič ne ga, znan stve ne ga in umetniškega sveta. Publika je sprejela pobudo z velikim zanimanjem in s tem tudi vabilo organizatorjev k aktivnemu soočanju z vsebinami festivala. Letošnji program je terjal veliko truda in energij; delovna ekipa in ustanove so pri tem ponovno potrdile svojo pripravljenost in podporo, da je lahko prišlo do realizacije festivala. Ovadi-a je izjavil, da bo ob koncu tega man- Tudi včeraj so izpostavili pomen »velikih tem« data zapustil v vsakem primeru umetniško vodstvo festivala, ki ne sme postati njegov fevd, temveč potrebuje svež zrak novih idej mladih ustvarjalcev, v katere mora društvo investirati. Pred tem pa ga pričakuje še veliko dela z letošnjo in prihodnjo izvedbo, o kateri je že razkril, da bo imela bolj jesenske barve. Festivalski program se bo pričel v soboto, 14. julija, v pomenljivem terminu, ki ga bo počastil eden od glavnih dogodkov festivala, in sicer gledališko razmišljanje o francoski revoluciji Tihožitje za človekove pravice v režiji Roberta Andoja in v izvedbi svetovne filmske zvezdnice Isabelle Huppert. Istega dne bo s celovečernim koncertom nastopil znameniti kvartet Borodin. Ljubitelji glasbe ne smejo prezreti niti nedeljske praizvedbe dela o pravici do lastnih verskih prepričanj Boyarina Morozova, ki ga je za zbor in instrumentalno skupi- no napisal skladatelj Rodion Shchedrin. Bolj etno obarvane note pa bodo zaznamovale finale festivala z romunsko pevko Olgo Balan in ciganskimi glasbeniki. Za obujanje spominov o šestdesetih letih pa bo oblikoval poseben večer glasbe in besede Shel Shapiro. Tudi plesni del programa bo imel svojega zvezdnika s koreografijo Josefa Nadj-ja Journal d'un inconnu, na sporedu v torek, 17.julija. Na gledališkem področju izstopata praizvedba novega projekta Dani-a Manfredinija in portret Danila Dolci-ja v dramaturški in režijski izvedbi Renata Sartija in Franca Peroja. Slovenija bo prisotna s predstavo Fragile! v režiji Matjaža Pograjca, Hrvaška pa z uprizoritvijo teksta Dramma italiano Edoar-da Erbe. Osrednjega pomena bo maraton o človekovih pravicah, na sporedu v ponedeljek, 16. julija, v kamnolomu v Tar-peču, ki je že lani postal prizorišče us- pelega, raznovrstnega maratona. Med številnimi oblikovalci bodo Antonio Cornacchione, Paolo Rossi, Gino Strada, skupina Tetes de Bois in - v video sporočilu-Vaclav Havel, ki bo istega dne posredno prejel univerzitetno diplomo ho no ris cau sa, ki jo pode li videm ska Univerza. Čedajski župan Attilio Vuga je potrdil svojo navdušeno podporo, a je tokrat namenil organizatorjem rahlo polemično noto, ko je izjavil, da je vrednotenje festivalskega okvira premalo v ospredju in da bi bile izredne znamenitosti mesta v njihovi povezavi s festivalskim dogajanjem vredne večjega poudarka. Tudi v ta namen se je tiskovna konferenca odvijala v sugestivnem okviru bivšega samostana Uršulink, ki je ena od glavnih umetniških točk, zaradi katerih Čedad kandidira za vstop na seznam zaščitenih dobrin UNESCA. Rossana Paliaga V furlanskem Osoppu je včeraj zaživel letošnji Rototom Sunsplash, največji festival reggae glasbe v Evropi, ki je lani privabil dobrih 140 tisoč obiskovalcev iz najrazličnejših držav. Častni gost devetdnevnega dogodka bo popularni Ziggy Marley, Bobov sin in nekdanji ustanovitelj skupine Melody Makers, ki se bo razigral na predzadnji dan festivala, se pravi v petek, 13. julija. Trume mladih in manj mladih navdušencev jamajške glasbe se že 14 let udeležujejo velike prireditve iz ljubezni do pomirjujočih in ob enem nezadržnih reggae ritmov, ki jih na odru ustvarjajo najboljši izvajalci svetovne scene. Še močnejše gonilo pa je za mlade zavest, da ob vstopu v festivalski prostor zapuščajo za seboj vsakršno skrb in se za nekaj dni lahko mirno predajo preprostemu stilu življenja, ki ga zaznamujejo veselje, človeška toplina, žive barve in zabava do zore. Samo ime festivala - Sunsplash - je vezano na podobne jamajške zabave, ki se nadaljujejo vse do trenutka, ko se sonce prikaže na obzorju in »pljusk-ne« iz morja. Kakovost glasbene ponudbe je tudi letos na višku. Po včerajšnjih koncertih, med katerimi gre omeniti skupini B.R. Stylers in Boo Boo Vibrations, je nocoj največ pričakovanja za Maxija Priesta, glasbenika, ki trenutno prodaja največ reggae plošč na svetu. Jutri bo stopila na oder najbolj znamenita italijanska zasedba Africa Unite, ki stopa od odra do odra že 26 let. Vsak dan bo mogoče spremljati koncerte na raznih prizoriščih in zaplesati na več plesiščih, pozno v noč bodo vodili zabavo številni didžeji. Med ostalimi gosti glavnega odra izstopajo brazilski »bogovi bobnov« Olodum iz Bahie z glasbeno različico samba-reggae (v nedeljo), mlada zvezda iz Jamajke Warrior King in veteran elektronske glasbe Tony Rebel (oba v ponedeljek), edinstveni Horace Andy, ki rad sodeluje z bendom Massive Attack (v torek), nadebudni Fantan Mojah (v sredo), popularna apulijska skupina Sud Sound System (v četrtek), četverica francosko-sene-galskih bratov Toure Kunda in že omenjena živa legenda Ziggy Marley (v petek, 13. julija) ter znani ameriški rapper Shaggy (v soboto, 14. julija). TRST - Na srbskem konzulatu predstavili knjigo italijanske novinarke Maria Lina Veca piše o nemogoči vrnitvi oz. življenju Srbov na območju Kosova in Metohije V prostorih srbskega generalnega konzulata v Trstu so pred časom predstavili knjigo, ki nosi naslov Kosovo e Me-tohija, il ritorno impossibile. Publikacija je delo italijanske freelance novinarke Marie Line Veca. Pričujoča knjiga je že drugo njeno tovrstno delo. Pred časom je namreč izpod njenega peresa izšla že ena publikacija z naslovom Kosovo perdu-to?. Pozdravu generalnega konzula Republike Srbije Vla-dimirja Nikolica je sledil poseg Milisava Savica, ki je uvodoma dejal, da je Trst še kako pomemben v srbski zgodovini. V mesto se je namreč v preteklih stoletjih zateklo veliko Srbov, ki so bežali pred Turki. Med njimi je bil tudi Dositej Obrado-vic, ki se je nato udeležil prvega srbskega upora na začetku devetnajstega stoletja. O sami knjigi novinarke Marie Line Veca je Savic dejal, da je zelo pomembna, saj nam razkriva podrobnosti o življenju Srbov na Kosovu. Ti namreč živijo obkoljeni v enklavah, ki so pod zaščito mednarodnih sil, mediji pa jim namenjajo premalo pozornosti, je še dejal Savic. O svoji izkušnji je spregovoril tudi Denis Lena, ki deluje na humanitarnem področju. V zadnjem desetletju preteklega stoletja je v Trst prišlo veliko beguncev iz dežel bivše Jugoslavije. Seveda ni šlo za trume priseljencev, takšnih, ki na zasilnih plovilih plujejo iz Afrike v južno Italijo in kakršne smo danes navajeni gledati po televizijskih zaslonih. Vseeno pa se Trst prihoda beguncev sploh ni zavedel.Karitativne vladne in nevladne organizacije so jim namreč svojo pomoč nudile brez vsakršne reklame. Pomoč je bila seveda namenjena vsem, brez kakršnekoli narodnostne razlike. V svojih prizadevanjih pa te ustanove uspele, saj so nekdanji begunci danes dobro vključeni v gospodarsko tkivo našega mesta. Lena seje nato spomnil svojega obiska na Kosovu pred dvajsetimi leti.Ob branju knjige Marie Line Veca pa se mu je ta dežela predstavila v popolnoma drugačni luči. Zakaj se italijanska novinarka ukvarja s kosovsko problematiko? To vprašanje velikokrat postavijo Marii Lini Veca. Odgovor je preprost: Kosovo je danes odprta rana v Evropi. Po mnenju avtorice se mednarodna skupnost te nevarnosti premalo zaveda.Veca je knjigo posvetila malim ljudem, tistim, ki živijo v enklavah pod mednarodnim varstvom, ki so obdane z bodečo žico.Iz njih, denimo v bolnišnico, lahko tam živeči Srbi odidejo samo z oboroženim spremstvom. Njihovo imovino in življenja varujejo pripadniki mednarodnih sil, med njimi tudi italijanski karabinjerji. Kakšna je torej bodočnost Kosova? Mednarodna skupnost si želi njegovo neodvisnost. Po mnenju novinarke pa to v danih pogojih ni mogoče, saj na tem območju ni nikakršne gospodarske dejavnosti, temveč se razcveta le kriminal. Če bo prišlo do neodvisnosti Kosova, bodo tisti Srbi, ki še vztrajajo na svojih domovih, brezizhodno obsojeni na izginotje.Ko-sovske problematike bi se bilo treba po mnenju novinarke zato lotiti z drugačnim pristopom, in sicer tako da bi besedo dali tudi Srbom. (ps) / TRST Petek, 6. julija 2007 13 1 BRUSELJ - Stališče brazilskega predsednika Inacia Lule Da Silve Z biogorivi nad razlike med revnimi in bogatimi v svetu vojske Kritika bogatim državam zaradi milijonskih subvencij kmetom BRUSELJ - Biogoriva so priložnost za zmanjšanje prepada med bogatimi in revnimi državami ter za premostitev svetovnih konfliktov, ki jim v sedanjih razmerah ni videti konca, je včeraj na mednarodni konferenci o biogorivih v Bruslju poudaril brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Biogoriva so po njegovi oceni priložnost, da države v razvoju postanejo izvoznice energije, in to priložnost bi bogate države v Evropi in drugod po svetu morale dati revnim državam, je menil. Vsakdo lahko izkoplje 30 centimetrov globoko luknjo in posadi rastlino, iz katere je danes mogoče proizvesti energijo, v 20.stoletju pa tega ni bilo mogoče napraviti, je pojasnil Da Silva, »treba bi bilo dati priložnost tistim, ki l e niso dobili v 20. stoletju,« je pozval brazilski predsednik. Lula Da Silva je s svojimi stališči očitno okrcal bogate države zaradi milijonskih subvencij kmetom in visokih kmetijskih dajatev na uvoz iz držav v razvoju ter tako vnovič opozoril na spor s kmetijskimi subvencijami med revnimi in bogatimi, zaradi katerega so zastala pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine. Razvoj proizvodnje biogoriv bi pomenil, da bi namesto dvajsetih držav energijo proizvajalo sto držav, je menil. »To bi preprečilo politične konflikte zaradi omejenih energetskih virov«, je poudaril brazilski predsednik in dodal, da bi prav tako afriškim državam omogočilo premik z odvisnosti v neodvisnost. Evropski komisar za trgovino Peter Mandelson zatrjuje, da bo Evropa odprta za uvoz biogoriv.Nemogoče je namreč, da bi Evropski uniji uspelo doseči cilj, ki si ga je zastavila marca, da bodo do leta 2020 deset odstotkov vseh goriv predstavljala biogoriva, če ne bo okrepila zunanje trgovine, meni Mandelson in je prepričan, da »nacionalizem pri pridobivanju virov nam nič kaj ne koristi. Ne bi smeli dajati prednosti proizvodnji EU, če lahko uvozimo cenejša in čistejša biogoriva,« je dejal. Hkrati komisar opozarja, da EU ne bo dovolila, da bi biogoriva povzročila »okoljski stampedo v državah v razvoju«. Brazilija je vodilna proizvajalka etanola iz sladkornega trsa.V letu 2005 je proizvedla trinajst milijonov ton etanola, s čimer naj bi bilo po besedah brazilskega predsednika ustvarjenih približno 4,5 milijona delovnih mest, kar je za državo zelo veliko. Brazilija naj bi julija prihodnje leto gostila novo mednarodno srečanje o prihodnosti biogoriv, je povedal Inacio Lula Da Silva. Brazilski predsednik je v okviru sodelovanja na mednarodni konferenci o biogorivih včeraj tudi prvič obiskal Evropsko komisijo. V Bruselj je pripotoval iz Lizbone, kjer sta Evropska unija in Brazilija v sredo na prvem vrhu v zgodovini svojih odnosov postavili temelj za strateško partnerstvo. Prvi konkretni rezultat zagona strateškega partnerstva, med dru gim osre do to če ne ga prav na energetsko sodelovanje, naj bi bil napredek v pogajanjih o liberalizaciji svetovne trgovine, so po vrhu menili brazilski predsednik, predsedujoči uniji, portugalski premier Jose Socrates in predsednik Evropske komisije Jose Manu el Barro so. »Naša stališča niso tako daleč, kot se včasih zdi.Doho je mogoče rešiti.EU želi rešiti Doho in imamo le še malo časa za to,« je po uda ril Jo se Ma nu el Bar -roso, medtem ko je brazilski predsednik nakazal, da je pripravljen na več »prožnosti« v pogajanjih o liberalizaciji svetovne trgovine, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Na Portugalskem, od koder je vl-čeraj v Bruselj pripotoval brazilski predsednik, pa se je v mestu Guimares ob robu zasedanja ministrov Evropske unije, pristojnih za zaposlovanje, istočasno pa se je zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti tako imenovani prožni varnosti na trgu delovne sile. (STA) Brazilskega predsednika je včeraj v Bruslju ob prihodu iz Lizbone sprejel predsenik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ansa BRUSELJ - Združenja vinogradnikov številnih držav Ostro nasprotovanje predlogu reforme trga za vino BRUSELJ, PARIZ, BERLIN -Zakonodajni predlog za obsežno reformo skupne ureditve trga za vino v Evropski uniji, ki ga je v sredo predstavila Evropska komisija, je po poročanju tujih tiskovnih agen cij ta ko med raz ni mi zdru že -nji vinogradnikov in vinarjev kot med sindikalnimi organizacijami vinogradniških delavcev naletel na ostre odzive. Bruslju očitajo predvsem to, da želi industrializirati proizvodnjo vina ter ji odvzeti njen tra di ci o na len in obrt niš ki značaj.Strah jih je tudi izgube delovnih mest ter ugleda evropskega vina. »Reforma, ki jo predlaga komisija, želi v Evropski uniji vpeljati model vinarstva in vinogradništva, ki je uveljavljen v državah Novega sveta in odpraviti obstoječi evropski obrtniški model z večsto-letno tradicijo,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozoril vodja vinarske sekcije pri najpomembnejšem evropskem združenju kmetijskih delavcev Co-pa-Cogeca, Jean-Louis Piton. Reformi so se uprli tudi proizvajalci kakovostnih vin z kontroliranim poreklom v Franciji, Italiji, Španiji in na Portugalskem ter jo označili kot nesprejemljivo, desta-bilizirajočo za vinarsko industrijo ter škodljivo za vzdrževanje kakovosti evropskih vin. Predsednik italijanskega združenja proizvajalcev kakovostnih vin Federdoc, Ric-cardo Ricci Cubastro je tako za britanski časnik The Financial Times (FT) opozoril, da poenostavitev sistema označevanja vin ter enološ-kih postopkov dejansko v precejšnji meri odpravlja ključno razlikovanje med kakovostnimi in namiznimi vini. »Vino ni zgolj fermentiran grozdni sok. Je več kot to. Je zemlja, prst in zgodovina prostora, kjer se prideluje,« je poudaril Cubastro. Do predloga so skeptični tudi poslanci Evropskega parlamenta. »Komisija je upoštevala nekatere pripombe parlamenta ter izboljšala predlog, a o številnih vprašanjih bo treba še razpravljati,« je dejala poročevalka parlamenta za področje vinske reforme Katerina Batzeli (PES). Največje proizvajalke vina, kot so Francija, Italija, Španija, Nemčija in Portugalska nasprotujejo tudi predlogom odprave dosladkanja z Reforma, ki jo poredlaga Evropska komisija, bi po ocenah vingradnikov in vinarjev industrializirala proizvodnjo vina, ki bi tako izgubila tradicionalen in obrtniški značaj ansa dodajanjem sladkorja za obogatitev vi na ter po mo či EU za mošt za obo -gatitev vina. Nemški minister za kme tij stvo Horst See ho fer je po po -ročanju nemške tiskovne agencije dpa kot ze lo dra ge ga ozna čil pred -log za krčenje vinogradov, izrazil pomisleke glede liberalizacije zasajanja novih vinogradov, ki je predvidena po letu 2014, ter kritiziral poenostavitev označevanja vin. Avstrijski minister za kmetijstvo Josef Proell je pohvalil nekatere predloge komisije, kot so ukinitev pomoči za destilacijo presežkov, vpeljava spodbud za zasebno skladiščenje, za prehod na druge dejavnosti ter za promocijo evropskih vin na trgih tretjih držav, čeprav je zadnje označil za nezadostne.Tako kot praktično vse evropske države s tradicijo vinarstva pa je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA nasprotoval predlogom za krčenje vinogradov in liberalizacijo zasajanja vinogradniških površin po letu 2014. Italijanska in španska združenja vinarjev in vinogradnikov ter vinogradniških delavcev pa poleg vseh teh pomislekov opozarjajo tudi na izgubo delovnih mest v vinarskem in vinogradniškem sektorju, poročata italijanska tiskovna agencija ANSA in FT. Predlog vinske reforme bo po vsej verjetnosti sedaj predmet dolgotrajne razprave med ministri članic unije pristojnimi za kmetijstvo. Razprava naj bi se začela že na prihodnjem zasedanju 16.julija, komisija pa pričakuje, da bi reforma lahko stopila v veljavo do leta 2009. (STA) LJUBLJANA Enoti slovenske pripravljeni LJUBLJANA - Od minule nedelje sta v šestmesečni pripravljenosti v vojaških strukturah zveze Nato In EU dve enoti Slovenske vojske. Kot so VČERAJ sporočili s slovenskega obrambnega ministrstva, je namreč poleg slovenskega kontingenta v večnacionalni bojni skupini EU od l.julija v šestmesečni pripravljenosti v Natovih reakcijskih silah (NRF) tudi 31 pripadnikov voda vojaške policije iz sestave 17.bataljona vojaške policije. Slovenski kontingent v večnacionalni bojni skupini EU - to poleg Slovencev sestavljajo še pripadniki italijanske in madžarske vojske - šteje skupno 195 pripadnikov, od tega 168 pripadnikov 20.motoriziranega bataljona iz Celja. Celjski bataljon prispeva v bojno skupino EU motorizirano četo s 121 pripadniki, v logistično četo prispeva 42 pripadnikov, pet pripadnikov pa je razporejenih v poveljstvo bojne skupi ne. Bojna skupina EU je večnacionalna združena enota velikosti bataljona, ki je pripravljena za hitro posredovanje na kriznem žarišču, ki je od Bruslja oddaljeno do 6000 kilometrov.Za premik je pripravljena v 15 dneh in je sposobna samostojno delovati od 30 do 120 dni.Deluje pod vodstvom EU, aktivira pa se na podlagi zahteve Združenih narodov.Njene naloge so preprečevanje konfliktov, razdvajanje sprtih strani, evakuacije z ogro že nih ob mo čij ter po moč pri humanitarnih operacijah. V šestmesečni pripravljenosti v NRF je od minule nedelje 31 pripadnikov voda vojaške policije iz 17.bataljo-na vojaške policije. Doslej je SV v silah NRF sicer sodelovala v štirih rotacijah z lahkim vodom za de-kontaminacijo iz sestave 18. bataljona radiološke, kemične in biološke obrambe ter v eni rotaciji z vodom vojaške policije. Sile za hitro posredovanje Nata so v matičnih enotah v stalni pripravljenosti za delovanje, njihov odzivni čas je pet dni.Omogočajo delovanje v celotnem spektru operacij na območju držav članic Nata in izven. Poveljevanje nad njimi je v pristojnosti vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo. (STA) BRUSELJ Zelena luč za prevzem Endese BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj prižgala zeleno luč za izvedbo 43,7 milijarde evrov težkega prevzema, po katerem bosta italijanski energetski koncern Enel in špansko gradbeno podjetje Acciona skupaj kupila največjega španskega ponudnika elektrike Endesa. Komisija je v svojem mnenju zapisala, da omenjeni prevzem ne bo bistveno vplival na konkurenčnost evropskega energetskega trga, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Dovoljenje evropske komisije tako pomeni konec vojne za Endeso, v kateri je sicer sodeloval tudi nemški energetski gigant Eon. Ta je lani za prevzem Endese ponudil 41 milijard evrov, posel pa je odobrila tudi evropska komisija. Vendar pa se je zataknilo pri Španiji; španski urad za energetiko CNE je namreč nemškemu koncernu postavil več pogojev, s čimer pa je po mnenju evropske komisije kršil evropske zakonodaje, zato je zoper Španijo uvedla postopek zaradi oviranja Eona. Eon je nato za dobro milijardo evrov zvišal svojo prevzemno ponudbo, a se je španska vlada kljub temu odločila, da mu svojega 2,9-odstotne-ga deleža ne bo prodala. (STA) 1 6 Četrtek, 5. julija 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Fundacija se je vselila v obnovljeni zgodovinski sedež Goriške hranilnice Podporna ustanova odslej sodoben kulturni pol V pritličju razstavni prostori z naravno svetlobo, kakršnih mesto še ni imelo Od podporne ustanove do pobudnice razstav in pospeševalke kulture. Fundaciji Goriške hranilnice je ta kakovostni preskok omogočila selitev v novi sedež v Gosposki ulici, v današnji ulici Carducci. Med sprehodom po obnovljenih prostorih, ki jih v skladno celoto povezujejo zaokroženi arhitektonski elementi, bela barva in naravna svetloba, obiskovalca prevzame občutek, da je stopil v galerijo neke evropske prestolnice. Fundacija je namreč odprla v Gorici sodoben kulturni in razstavni pol, viso-kotehnološko in multimedijsko opremljen, ki predstavlja obenem oživitev žlahtne mestne palače iz 18. stoletja. Da so bili pri obnavljanju in ovrednotenju kraja spoštljivi do preteklosti, priča tudi eksponat v pritlični dvorani, kjer bodo razstavljali izbor dragocenih predmetov iz zbirk Fundacije. V izložbi je opaziti »vložno knjižico hranilnice, združene z zastavljalnico, ustanovljeno po grofu Thurnu v Gorici«. Tako je namreč zapisano na knjižici, torej tudi slovensko ob italijanskem napisu. V sosednjo izložbo so položili uo- Franco Obizzi bumbaca kvirjen dokument s trijezičnim napisom »Lettera di pegno Zastavno pismo Pfan-brief«. Če nas med sprehodom po novem sedežu Fundacije poganja tudi radovednost za slovenska znamenja iz preteklosti hranilnice, zasluži omembo še portret goriškega kneza in nadškofa Frančiška Borgia Sedeja v podpredsednikovi pisarni. »Do leta 1920 so bili goriški nadškof-je tudi predsedniki hranilnice,« je pojasnil Franco Obizzi, današnji predsednik Fundacije Goriške hranilnice, ki nas je včeraj spremljal po novih prostorih. Na stenah lepo urejenih pisarn je namreč s pomočjo portretov povzeta preteklost hranilnice, ki sega v leto 1753, ko je bila na tem mestu ustanovljena goriška zastavljalnica. Leta 1831 je Goriško hranilnico ustanovil grof Giuseppe della Torre in je tu dobila svoj glavni sedež. Fundacija je njen moralni dedič. Gorica je dobila nov in prestižen kraj kulturnega in javnega življenja na tri tisoč kv. metrih, je poudaril Obizzi, ki sta ga ob vodilnih možeh podporne ustanove spremljala arhitekta Giorgio Picotti in Mariateresa Grusovin. Le-ta sta povedala, da je palača do 70. let dvajsetega stoletja utrpela vrsto posegov. Prečistila sta jo odvečnega in ovrednotila njeno zgodovinsko jedro s stopničastim preddverjem in plemenite arhitektonske elemente, tako da je primerna za klasične razstave in umetniške instalacije. Razstavam sta namenila domala ves pritlični prostor (brez preddverja 600 kv. metrov), ki je opremljen z mobilnimi stenami, kar omogoča istočasno prirejanje različnih dogodkov. Tu so tudi uredili muzejsko sobo s predmeti iz zbirk, med katerimi izstopa drago- Pogled s prvega nadstropja proti pritlični razstavni dvorani z naravno osvetljavo bumbaca cena zbirka Lodovica Mischoua, dalje sobo, posvečeno pokojnemu fotografu Gi-useppeju Assirelliju s starim aparatom, scenskima stenama in posnetki Gorice, pa še multimedialne točke. V prvem nadstropju sta poleg pisarn konferenčna dvorana s stotimi sedeži ter knjižnica za konzultacijo in študij fondov podporne ustanove; tu hranijo med drugim zapuščino Biagia Marina in pa drugje težko dosegljivi knjižni fond na temo umetnosti, saj gre v glavnem za knjige, ki jih je izdala hranilnica in niso bile namenjene prodaji. Za hranjenje zbirk in umetniških zakladov pa je kot nalašč nekdanji bančni trezor v kletnih prostorih. V ponedeljek bodo nove prostore odprli mestu in bodo obiskovalce privabljali z razstavo slik iz svojih zbirk, med katerimi poleg plakatov podjetja Chiesa izstopajo slike Lojzeta Spazzapana, Goldmanna, Tominca, Parolija, Lichtenreiter-ja, Parolija, Fogolina in Kavčiča Cauciga. Lepe so v naravni svetlobi, ki v novi sedež hranilnice vstopa s steklenega stropa. Igor Devetak GORICA - Popusti Nakupi v ritmu plesa Lov na najlepše oblačilo ali čevlje po najnižji ceni bo v soboto potekal v latinsko-ameriških in karibskih ritmih. Z začetkom sezonskih popustov, za katerega je zveza trgovcev ASCOM tudi letos predlagala podaljšan urnik trgovin, bodo na Travniku poživili razpoloženje kupcev s prisotnostjo kubanskih plesalk. Trgovine v središču mesta naj bi po predlogu zveze ASCOM bile odprte do polnoči. Po besedah predstavnikov zveze je pričakovati, da bo k pobudi pristopila velika večina trgovin z oblačili in čevlji. Trgovci Travnika in Raštela so se ob tem zavzeli tudi za spremno glasbeno-plesno pobudo, zaradi katere bo del osrednjega mestnega trga zaprt prometu. »Poklicali smo plesno skupino kubanskih deklet, ki bodo plesale latinsko-ameriške in karibske plese. K plesanju bodo povabile tudi mimoidoče in kupce. K prazničnemu razpoloženju bodo s sangrijo pripomogli tudi lokali,« je povedal Beniamino Ursic, eden od trgovcev z območja Raštela in Travnika, ki je organiziral sobotno pobudo. Goriška zveza trgovcev ASCOM bo istočasno z začetkom popustov izpeljala tudi novo pobudo, ki so jo predstavili včeraj na sedežu ustanove. V prihodnjih dneh bodo na izložbah ali vratih trgovin, ki odgovarjajo določenim rekvizitom kakovosti in zanesljivosti, zalepili rdeče-mod-ro nalepko z napisom »ASCOM e ADOC di Gorizia per la tutela del cit-tadino«. »Želimo, da bodo goriški potrošniki imeli zaupanje v krajevne trgovce. Pripravili smo pravilnik z osmimi točkami, ki jih morajo trgovci spoštovati. Nalepka ne bo jamčila zanesljivosti trgovca le v obdobju popustov, temveč čez celo leto,« sta povedala predstavnik modnega sektorja pri zvezi ASCOM Alessio Destro in goriški predsednik ADOC-a Ugo Previti. »Gre za prvi tovrstni poskus v Italiji. Drugim hočemo biti zgled, saj pobuda varnih nakupov koristi tako potrošnikom kot trgovcem,« je povedal občinski predsednik ASCOM Gianluca Madriz. (Ale) GORIŠKA POKRAJINA - Oljkin svetnik Marko Jarc Smer pravilna »Z evropskim denarjem odpiramo Krasu nove razvojne perspektive« Razvojne poti, ki jih goriška pokrajina odpira Krasu, vodijo v pravo smer, potrjuje pokrajinski svetnik Oljke Marco Jarc (na sliki). »Kot svetnik, ki je bil izvoljen na Krasu, ne morem mimo pohvalnih besed za pokrajinsko upravo, ki je v zadnjih dneh prišla na dan z različnimi manevrskimi projekti za Kras, katerim bodo sledili nove pobude in projekti,« napoveduje Jarc in svojo oceno pokrajinskega dela tako nadaljuje: »Če pa mislimo, da je vse to le naključen uspeh, se motimo. Pokrajinska uprava je svojo politiko usmerila v iskanje evropskih fondov. Tako je prišlo do uresničitve prvega dela načrta o ovrednotenju bojišč prve svetovne vojne. Za to imajo zaslugo predsednik pokrajine Enrico Gherghet-ta, odbornik Marko Marinčič in osebje uradov, ki je skrbelo za operativno plat projekta. Ovrednotnje bojišč bo zaobjelo tudi doberdobski Kras, poleg se drugih pobud, ki jih bo treba diskutirati s prebivalstvom teritorija. Vendar je ovrednotnje bojisc tudi menda prvi poskus, da tudi Slovenci posezemo po spominu tragicne epopeje, ki ni bila samo smrt sto-tisocev vojakov, vendar je zadevalo tudi nase ljudi in vasi. Mislim tu na razseljenost in begunstvo v notranjost avstro-ogrskega imperija in na podpolno unicene vasi, ki so izgubile za vedno svoj karakte-risticni kraski car. Prva svetovna vojna je tudi spo- min na nase ljudi, vasi in arhitekturo, ki ga moramo bolj in bolj ovrednotiti. DVD, ki ga je predstavila pokrajina je npr. korak v to smer. Druga pomembna poteza odbora goriske pokrajine je podpis projekta/pogodbe Kraski okraj v Stanjelu, pred nekaj dnevi. Projket Kraski okraj bi moral zdruzevati obcine kraskega obmoc-ja obeh strani meje (in preko) in cilj je cezmejno razvojno partnerstvo v obdobju 2007-2013. Partnerstvo bo prejelo iz evropskih skladov okoli 133 milijonov evrov in bodo zupani in predsedniki obeh pokrajin, izkljucno podpisiniki pogodbe, odlocali o stra-teskih prioritetah posegov, oz. o pogodbah za vsaj milijon evrov za vsakega partnerja podpisnika, poleg specificnih posegov in skupnih projektov. Prav zaradi tega pozdravljam zrelost odbora goriske pokrajine, ki se trudi, da z novo mentaliteto in zago-non zagotovi sedstva za posege na teritoriju iz evro-spkega prostora in jih specificno usmeri prav na naj-potrebnejsi del pokrajinskega teritorija, na Kras. GORICA - Protest Sodišče miruje Tudi včeraj, tako kot že v torek in sredo, je goriško sodišče mirovalo. Odvetniki se namreč protestno ne udeležujejo kazenskih obravnav (razen nujnih). Novo stavko so že okli-cali za teden med 16. in 21. julijem. K državni mobilizaciji, proglašeni v torek v Rimu, so pristopili tudi goriških odvetniki v kazenskih postopkih. »Razprava, ki poteka v senatu o reformi sodnega sistema, poteka na način, ki je za državljane nesprejemljiv, zato pa odvetniki ne morejo molčati,« pravi Riccardo Cattarini, predsednik goriške zbornice penalis-tov, in dodaja, da diskusijo pogojujejo sodniki, z njimi pa je potegnil minister Antonio Di Pietro. »Reforma pravosodja ne zadeva le sodnikov, njihovih delovnih razmer in kariere, temveč zadeva predvsem državljane, ki so žal zapostavljenim stanovskim zahtevam sodnikov,« dodaja Cattarini in napoveduje nove stavke, »če bo politika gluha za potrebe države«. ATER - Romoli z Grionom Pred koncem leta 80 stanovanj Pred koncem leta namerava goriško podjetje za javne gradnje ATER zagotoviti bivališče približno 80 družinam, povpraševanje pa krepko presega ponudbo. Na zadnjem javnem razpisu za dodelitev stanovanja je namreč bilo vloženih kar 600 prošenj, v zadnjih treh mesecih pa je podjetje uspelo oddati le 35 ključev. O pomanjkanju t.i. ljudskih stanovanj, težavah pri prodaji palače Bombi, za katero bodo razpisali novo javno dražbo, in uresničitvi drugega študentskega doma za univerzitetnike v ulici Zara so se včeraj menili župan Ettore Romoli, predsednik podjetja ATER Roberto Grion in sodelavci, ki so postavljali temelje za plodno sodelovanje med novo občinsko upravo in podjetjem. »Med prioritetami sta projekt za 52 stanovanj in preureditev območja na Rojcah, ki ga bomo predstavili v osmih mesecih, javno dražbo za 39 stanovanj v ulici Vittorio Veneto pa bomo razpisali leta 2008,« je ob koncu povedal Grion. Glede dijaškega doma v palači Filzi na Rojcah je Grion dejal, da je v teku preverjanje možnosti delne spremembe načrta: »Če bi bilo mogoče uresničiti dom, katerega gostje bi poleg študentov goriških univerz bili tudi univerzitetniki, ki prihajajo v Gorico zaradi športnih prireditev, bi morda tudi zveza CONI denarno prispevala k njegovi izgradnji. V minulih dneh smo se srečali z upravitelji ustanove za univerzitetne storitve ERDISU, v prihodnje pa bomo obiskali še rimski sedež ustanove in preverili, ali soglašajo s spremembo. Ne vemo namreč, ali je ustanova ERDISU pripravljena kriti svoj delež stroška tudi v primeru, da bi bil dijaški dom odprt športnikom,« je pojasnil predsednik podjetja ATER Grion. (Ale) GORIŠKI PROSTOR Petek, 6. julija 2007 1 5 IGO UROKU JKiMFICSSHP UEHDraDU SLOVfHH E1SJU1 Z0C7 « Pogled na trg Evrope z včerajšnjo slovesnostjo in parado košarkarjev, spodaj spremljevalni spektakel bumbaca GORICA-NOVA GORICA - Včeraj odprtje evropskega prvenstva, danes prvi tekmovalni dan Trg združil šestnajst narodov in mesti spet potisnil pod žaromete Brulc: »Smo središče športnega dogajanja« - Romoli: »Dosežek dobrega sodelovanja ZANIMIVOSTI Prvič v dveh državah Špance zamamil burek Deseto in s tem jubilejno Evropsko košarkarsko prvenstvo za mlajše člane do 20 let je prvo uradno reprezentančno tekmovanje v zgodovini, ki bo hkrati potekalo v dveh državah. Polovica tekem bo odigranih v novogo-riški športni dvorani osnovne šole Mi-lojke Štrukelj, polovica pa v goriški dvorani Bigot. Duh povezovanja dveh mest in dveh držav je ujet tudi v logotipu prvenstva: tri navpične in ena vodoravna krivulja ponazarjajo obris košarkarske žoge, pri tem pa ima vsaka izmed štirih črt svojo barvo in svoj pomen: prva, modra navpična krivulja simbolizira črko »I«, ki označuje Italijo, srednja krivulja v sinji barvi simbolizira Sočo, ki združuje Slovenijo in Italijo ter s tem Novo Gorico in Gorico, tretja krivulja v zeleni barvi simbolizira »S«, ki pomeni Slovenija. Vse tri navpičnice pa seče rumen lok, ki predstavlja skupni sončni zahod med sosednjima mestoma, Novo Gorico in Gorico, ter obenem simbolizira tople odnose med mestoma. O prvenstvu, ki bo Gorici za deset dni spremenil v košarkarski mesti, bo poročalo 170 novinarjev, toliko se jihje namreč akreditiralo za spremljanje tekem. Svojo prisotnost je prijavilo tudi 28 iskalcev talentov iz NBA lige. Evropska prvenstva mlajših članov so namreč odskočna deska mnogih igralcem, na njih pa so se kalili tudi največji mojstri evropske košarke. »Hoteli na Goriškem so polno zasedeni, sobe praktično ni več moč dobiti,« je povedal Andrej Miška, predsednik Košarkarskega kluba Nova Gorica, ki je supaj s Košarkarsko zvezo Slovenije organizator prvenstva. Po nalogu FIBA Europe so morali organizatorji tako v dvorani v Novi Gorici kot v Gorici postaviti nova parketa. Medtem ko so Italijani novega kupili, so se Slovenci zaradi nedavno zgrajene dvorane odločili, da si ga izposodijo. Najeli so ga v beograjski Areni, kjer se je slovenska članska reprezentanca septembra 2005 veselila premierne uvrstitve na svetovno prvenstvo. Težava pa je nastala v tem, da so na njem tudi črte za rokometno in odbojkarsko igrišče. Vendar so organizatorji zadrego rešili s posebnimi nalepkami, ki neopazno prekrijejo odvečne črte. Nekateri košarkarji so se v Novi Gorici v času pripravljalnega turnirja, ki je potekal prejšnji teden, že skorajda udomačili. Španska reprezentanca na primer se je naravnost zaljubila v burek, ki ga pripravljajo v enem izmed novogoriških lokalov. Najprej so bili do jedi precej skeptični in so raje naročali preverjene hamburgerje, potem ko so jo poskusili, pa so naslednjega jutra vsi po vrsti odpovedali zajtrk v hotelu in se raje odpravili na burek. (km) Na trgu Evrope, sredi obeh Goric, od koder se meja umika, se je včeraj svečano začelo Evropsko košarkarsko prvenstvo za mlajše člane do 20 let. Simbol sodelovanja obeh mest je spet postal središče pozornosti, tokrat evropske javnosti. Tako kot sega polovica trga na slovensko, polovica pa na italijansko stran, tako bo potekalo tudi prvenstvo, ki ga organizira Slovenija s pomočjo soorganizatorjev iz Italije: polovica tekem bo na slovenski, polovica pa na italijanski strani. Trg in prvenstvo tako delita skupno posebnost, ki ju umešča med prve v zgodovini. Pred komaj tremi leti nastali trg pa je z glavnimi akterji prvenstva včeraj povezal še en skupni imenovalec: mladost. Šestnajst nastopajočih reprezentanc iz Slovenije, Italije, Makedonije, Gruzije, Izraela, Grčije, Madžarske, Turčije, Rusije, Bolgarije, Španije, Latvije, Italije, Francije. Hrvaške in Srbije se je zbranemu občinstvu predstavilo v mimohodu, ki ga je v duhu mladosti zaokrožila rockovska različica evropske himne Ode radosti v izvedbi kitarista Bora Zuljana. Prvo košarkarsko prvenstvo v zgodovini, ki se bo hkrati odvijalo v dveh državah, se bo s prvim uradnim tekmovalnim dnem začelo danes in bo trajalo do 15. julija, poteka pa v organizaciji Košarkarskega kluba Nova Gorica in Košarkarske zveze Slovenije v sodelovanju s partnerji: novogoriško in goriško občino, slovensko vlado, goriškim CONI-jem in italijansko košarkarsko zvezo. Odprtja so se ob županih obeh mest, Mirku Brulcu in Ettoreju Romoliju, udeležili še deželna svetnika Mirko Špacapan in Gaetano Valenti, deželni odbornik za šport Roberto Antonaz, predsednik pokrajinskega olimpijskega komiteja Giorgio Brando-lin in generalni sekretar FIBA Europe Nar Zaolin, s slovenske strani pa še predsednik Košarkarskega kluba Nova Gorica Andrej Miška, direktorica novogoriške občinske uprave Elvira Šušmelj, načelnica novogoriške upravne enote Bojana Kompare in predsednik Košarkarske zveze Slovenije Dušan Šešok. Včerajšnje slovesno odprtje prvenstva je bila tudi prva uradna slovesnost, na kateri sta sodelovala župana sosednjih mest, Mirko Brulc in nedavno izvoljeni Ettore Romoli. Na skupnem trgu sta oba nagovori- la zbrano množico. Brulc, ki je obenem predsednik organizacijskega komiteja prireditve, je izrazil veselje in ponos, da mesto gosti Evropsko košarkarsko prvenstvo, in spomnil, da je bila Nova Gorica že večkrat prizorišče športnih prireditev in je tako dokazala, da ima posluh za šport in da postaja središče športnega dogajanja. Romoli pa je poudaril, da sta Slovenija in Italija ter predvsem Gorica in Nova Gorica z dosedanjim dobrim sodelovanjem pri organizaciji košarkarskega prvenstva Evropi dokazali, da sta pripravljeni na dogodke takšne teže. Namesto napovedanega slovenskega ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki je hkrati tudi častni predsednik organizacijskega odbora tega evropskega prvenstva, je navzoče v imenu slovenskih oblasti pozdravil Simon Starček, direktor vladnega direktorata za šport. »Ni naključje, daje ravno trg Evrope danes združil šestnajst narodov. Ponosen sem, da smo uspeli v takšnem dialogu organizirati tako pomembno športno prireditev, ki povezuje dve državi in dva naroda. Šport je danes naredil korak naprej v svoji vrednosti,« je poudaril Starček. Slovesnost je nato uradno odprl Miloš Pražak, komisar evropskega prvenstva mlajših članov do 20 let. Trg Evrope je včeraj doživel še svojevrsten krst: voditeljica prireditve je slovensko različico imena uporabila tudi v italijanskem prevodu in ga, prvič, izgovorila kot »Piazza Europa« in ne Transalpina. Katja Munih L A M AGLIA TRŽ|Č ŽENSKA u|iCa Roma 58 OBLAČILA Tel. 0481.790074 JUTRI SE ZAČENJA VELIKO SEZONSKO ZNIŽANJE POSEBNE UGODNOSTI ZA DOLOČENE KOSE OBLAČIL JUTRI ODPRTO DO 23.00 URE 1 /V 1 6 Petek, 6. julija 2007 GORIŠKI PROSTOR GORICA-TRŽIČ - Na pokrajini propadlo dogovarjanje med podjetjem Ineos in sindikati Stališča si nasprotujejo, dogovor se oddaljuje Izteka se rok za institucionalna pogajanja - Visintin zahteva večjo jasnost lastništva Med podjetjem Ineos in sindikati tudi včeraj ni prišlo do dogovora. Dopolnilna blagajna ostaja težko dosegljiv cilj, saj sta stališči vodstva tržiške tovarne in delavcev, ki sta prišli na dan med včerajšnjim srečanjem na sedežu goriške pokrajine, med seboj oddaljeni in neuskladljivi. Sporazum pa je treba najti v kratkem: po zapadlem roku 45 dni za sindikalna pogajanja se izteka tudi obdobje 30 dni za institucionalna pogajanja, po katerih bo podjetje lahko sprožilo postopek za mobilnost in torej za odslovitev zaposlenih brez velikih ovir. Včerajšnji sestanek je poleg sindikalnih predstavnikov iz tovarne in pokrajinskih tajnikov sindikatov razočaral tudi pokrajinsko upravo z odbornikom Marinom Visin-tinom na čelu, ki je zahteval od lastništva Ineosa večjo jasnost. Tudi pokrajinska tajništva sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, ki so se udeležila srečanja, so naslovila na angleško lastništvo zahtevo po pisni pojasnit-vi predlogov. Črno na belem pa bodo morali predstaviti svoje zahteve tudi sindikati. Oba dokumenta bo nato ocenila pokrajina, ki bo na srečanju 16. julija skušala ponov- Pred sedežem pokrajine so delavci Ineosa zbirali podpise na razglednicah, ki jih bodo poslali rimski vladi in na katerih povzemajo zgodbo o zaprtju tovarne. bumbaca no spodbuditi pogajanja. Do skupnega stališča bo treba priti v zelo kratkem času, saj je 24. julija že predvideno tehnično omizje o mobilnosti, 27. julija pa se bo iztekel rok za sklenitev dogovora za upravljanje mobilnosti. Visintin je ponovno poudaril pomen dogovora o izredni dopolnilni blagajni. Podjetju je pojasnil, daje zaradi težkih okoliščin, ki jih goriška pokrajina doživlja na področju zaposlovanja,odpustitev 152 delavcev hud udarec. Brezposelni, ki se ne morejo opirati na socialne blažilce, težko pridejo do novega delovnega mesta, je opozoril. Med včerajšnjim zasedanjem so se sindikati in vodstvo tovarne ponovno sprli glede višine odškodnin, ki bi jih Ineos moral zagotoviti delavcem. Predlog podjetja je za sindikalne predstavnike nesprejemljiv, upravitelji obrata pa vztrajajo pri svojih stališčih. Delavci medtem nadaljujejo z mobilizacijo. Tudi včeraj so zbirali podpise pred pokrajinsko palačo, jutri pa bodo v Tržiču izkoristili prisotnost množice zaradi začetka sezonskih popustov in priredili sprevod od ulice Timavo do središča mesta. TRŽIČ - Tržaški partizanski pevski zbor Delavcem Ineosa vlili poguma proti gusarjem Tudi negativne razmere na delovnem mestu lahko postanejo priložnost za kulturno ustvarjanje. Okrog 150 delavcev tržiške tovarne Ineos Films se od aprila bori proti angleškemu gospodarju, ki je napovedal zaprtje tovarne, v zadnjem mesecu pa so sindikalnemu boju dodali tudi kulturnega: pred vhodom v tovarno so postavili velik šotor, v katerem potekajo koncerti in predstave. Nocoj bo na vrsti tržaško-kraška glasbena skupina Freak Waves s svojimi melodičnimi in rock komadi, prejšnji torek pa je pred številno publiko nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Toma-žič. Kot je v imenu delavcev dejal David Lakovič, se splet partizanskih in borbenih pesmi povsem ujema z bojem delavcev Ineosa. Slednji so si za simbol svoje borbe izbrali gusarje: »Pirates for a better world« (Gusarji za boljši svet) piše na rdečih majicah, ki so na prodaj pod šotorom in so jih nosili številni udeleženci koncerta. Gusarji pa so po mnenju delavcev tudi angleški delodajalci, ki so tržiškemu obratu ukradli organizacijo dela, proizvode in stranke, na koncu pa hočejo zapreti tovarno in ob posredovanju italijanske države njeno proizvodnjo preseliti na Sardinijo. Zato je mogoče pod šotorom podpisati tudi posebne razglednice, naslovljene na ministra Damianija in Bersanija, na katerih je brez slepomišenja postavljeno vprašanje, zakaj javna uprava s kar devetnajstimi milijoni evrov financira »gusarska podjetja« in posredno prispeva k izgubi 150 delovnih mest. Pevci zbora Pinko Tomažič so tržiš-kim delavcem izrazili solidarnost s spletom borbenih pesmi, v katerem so prevladovale italijanske in slovenske. Kot je dejal njihov častni predsednik Igor Pavletič, se zbor zaveda, da ne more rešiti dramatičnih razmer, v katerih so se znašli tržiški delavci, upa pa, da jim bo s svojimi recitacijami in pesmimi vlil malo poguma in vztrajnosti. Sodeč po aplavzih in dvignjenih pesteh, ki so spremljale končno izvajanje delavske In-ternacionale, jim je vsaj delno uspelo. Poljanka Dolhar POKRAJINA - Varnost na delu problem Iščejo vrzeli Ugotavljali bodo realno sliko razmer v podjetjih Odbornik Visintin s sogovorniki včeraj na sedežu pokrajine bumbaca Od začetka leta 2007 do danes je na območju goriške pokrajine prišlo do 931 nesreč na delovnem mestu. Ena od teh, ki je januarja doletela 51-letnega Maria Lipovscka iz Šlovrenca v tovarni podjetja ItalSvenska v Marianu, je imela smrtni izid. Število hujših nesreč je bilo visoko tudi v letu 2006, ko je na več kot tri dni bolovanja moralo 4.070 delavcev, dva pa sta izgubila življenje. Zaradi obsega pojava, ki ostaja na Goriškem zaskrbljujoč, so goriška pokrajina, pokrajinsko zdravstveno podjetje, zavoda INPS in INAIL ter sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL odločili, da bodo do konca leta preverili realno stanje varnostnih razmer podjetij na Goriškem in s tem ugotovili vrzeli, v katere usmerjati denar za večjo varnost. »Nesmiselno je, da vsako leto delamo obračun nesreč v naših podjket-jih in tovarnah. Da lahko učinkovito ukrepamo in zagotovimo varnostne razmere, moramo začeti pri jedru problema. Potrebujemo realistično fotogra- fijo razmer v vseh delovnih sektorjih,« je povedal pokrajinski odbornik za delo Marino Visintin, kije z generalno direktorico goriškega zdravstvenega podjetja Manuelo Baccarin sklical srečanje med predstavniki vseh ustanov, ki skrbijo za varnost delavcev. »Preverjanje bo potekalo preko vprašalnikov. Za podjetja raznih sektorjev bomo ugotavljali, kako preprečujejo nesreče in bolezni na delu, zanima nas tudi, kako poteka vzdrževanje struktur obratov in strojev. Preverjali bomo vsebino pogodb za javne ražbe, preko katerih pride do dodelitve del drugim podjetjem, ne nazadnje pa bodo predmet obravnave informativni tečaji in druge aktivnosti, preko katerih se delavce osvešča o nevarnostih na delovnem mestu. Za pomoč pri obravnavi podatkov bomo prosili deželno odborništvo za delo, na podlagi rezultatov pa bomo imeli jasno sliko o ukrepih, v katere je treba vlagati finančna sredstva,« je zaključil odbornik Visintin. (Ale) Ranjena pri Redipulji / Sonia Fontana, 59-letnica iz Foljana, ki so jo včeraj zjutraj povozili na državni cesti 305 pri spomeniku padlih v Redipulji, leži v tržaški bolnišnici na Katinari. Njeno zdravstveno stanje je namreč zaskrbljujoče. Zdravniki niso izdali nobene pro-gnoze, namestili pa so jo na oddelku za intenzivno nego. Nezgoda se je pripetila včeraj ob 7.30. Ženska je prečkala cesto na prehodu za pešce, avtomobil, katerega značilnosti prometna policija ni posredovala, pa jo je zadel v polno. Fon-tanova je trčila ob pokrov motorja in na streho vozila, nato pa je obležala na asfaltu. Rešilno službo 118 so poklicali mimoidoči avtomobilisti. Zdravstveno osebje je takoj ugotovilo, da je stanje ženske hudo, zato so poklicali helikopter, ki je ranjenko odpeljal na Katinaro. Nagrajeni solopevci Žirija 13. natečaja solopetja Seghizzi je določila letošnje nagrajence: prvo mesto za komorno petje je osvojil Alessandro Cortello, prvo mesto za kategorijo Ger-shwinovih songov pa Francesca Placa-nica. Nagrajeni so še bili Ginevra Schiassi in Francesca Paiola, kot najboljši pianist pa Alessandro Sica. Grboslovje za otroke Na pobudo občine bo na trgu Sv. Antona v Gorici danes ob 10.30 srečanje z grboslovci društva Pas de Tor iz kraja No-garedo di San Vito al Torre; namenjeno bo otrokom od 8. leta dalje. Dve razstavi v Tržiču V občinski galeriji sodobne umetnosti v Tržiču bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo »Albedo: a new perspective in italian moving images« in še razstavo tržaškega fotografa Stefana Grazzinija, ki se je navdihoval pri Julesu Vernu. Film z mlado Goričanko V goriškem Kinemaxu bodo z današnjim dnem vrteli film »Come l'ombra« režiserke Marine Spada, v katerem nastopa goriška igralka Anita Kravos. Film je bil uspešno predstavljen na festivalih v Benetkah in Mar del Plata. Ljudski plesi iz Goriške Folklorno društvo Gartrož in Zveza kulturnih društev Nova Gorica prirejata večer starih goriških ljudskih plesov in pesmi, ki bo potekal v amfiteatru ob gradu Kromberk jutri ob 20. uri. Pred začetkom bo med 19. in 20. uro potekala pokušina vina in kruha Vipavske kleti Agroind 1894 in pekarne Brumat. V programu bodo nastopili folklorna skupina Razor Tolmin s plesi in pesmimi zgornjega Posočja in Breginjskega kota, Tercet Ami iz Budanj, folklorno društvo Gartrož iz Nove Gorice, ki bo predstavilo štajeriš, in pevke Društva kmečkih žena iz Dornberka. Ob slabem vremenu prireditev odpade. (km) GORICA - Vsakoletni festival privablja občinstvo od blizu in daleč Očarljiva dvorna glasba Na gradu nocoj drugi koncert v nizu prireditev, ki potekajo po raznih krajih dežele Nedeljski koncert dvorne glasbe v grajski dvorani bumbaca Čar srednjeveške glasbe in pripoved zgodovinskih dogodkov Italije 16. stoletja v verzih sta prevzela številno publiko, ki jo je v nedeljo zvečer na goriški grad priklical otvoritveni koncert letošnje izvedbe mednarodnega festivala dvorne glasbe Musica Cortese. Prvi protagonist glasbene manifestacije, ki bo potekala na raznih pri- zoriščih dežele FJK in Goriške, je bila skupina Accademia degli incogniti, ki je predstavila spektakel z naslovom »Turki, svetniki, kmeti in vicekralji«. Gre za dramatizacijo verskega besedila Serafina Razzija, v kateri se prepletajo razni glasbeni žanri. Novo srečanje z dvorno glasbo v okviru že tradicionalnega festivala, ki ga v sodelovanju z goriško pokrajino, občino Gorica in deželo FJK prirejata združenje Dramsam in center antične glasbe iz Gorice, bo na sporedu nocoj ob 21. uri. Prizorišče bo tudi tokrat goriški grad, naslov predstave pa je »Pripoved Judite, poem in glasba hrvaške Renesanse«; vstop na vse koncerte festivala dvorne glasbe je prost. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 6. julija 2007 17 GORICA-ZGORNJE GORJE - Poletna kolonija dijaškega doma Poučno in navdušujoče Na islandskih ponijih fotod.d. Dijaški dom Simon Gregorčič ponuja v poletnem času že vrsto let številne zanimive pobude, med katerimi doživlja vedno večji uspeh kolonija, ki poteka vsako leto v različnem kraju Slovenije. Letošnje kolonije v Zgornjih Gorjah pri Bledu se j e med 25. junij em in prvim julijem udeležilo trideset udeležencev, osemnajst fantov in dvanajst deklet med 10. in 14. letom starosti. Program je bil naporen ter obenem pester in navdušujoč. Ogledali so si nekatere naravne znamenitosti blejske pokrajine: pokljuško sotesko in pokljuško luknjo, učno pot Triglavskega narodnega parka, znameniti Vintgar in cerkvico sv. Katerine na Homu, s kolesom so se popeljali na skoraj 40 kilometrov dolgo turo po dolini reke Radovne, pa tudi drugače je bilo veliko priložnosti za krajše in daljše sprehode. Lep dan so preživeli v Bohinju, kjer so se kopali v vodnem parku, popoldne pa so jih na jezeru čakali kanuji, s katerimi so si Bohinj ogledali kar z vode. Kasneje so obiskali Planšarski muzej v Starih fužinah, še najbolj zanimiv pa je bil zaključni del izleta, ko so se lahko preizkusili v jahanju islandskih ponijev na ranču Mr-cina. Poleg naravnih znamenitosti so si mladi udeleženci kolonije ogledali tudi literarno pot, ki je vključevala vodene obiske rojstnih hiš Prešerna, Čopa in Finžgar-ja. Zanimiv je bil tudi obisk bližnje Radovljice, kjer so si poleg srednjeveškega središča ogledali tudi čebelarski muzej. Ob tej priložnosti so lahko pokazali tudi svojo iznajd- ljivost v delavnici, v kateri so sami z voskom izdelovali sveče vseh vrst in oblik. V soboto so se z avtobusom odpeljali na Jesenice, kjer so si ogledali železarski muzej; skrbnik muzeja jim je na zelo dopadljiv način predstavil zbirko, ki prikazuje razvoj železarstva skozi stoletja, pa tudi izjemne ostanke živali, ki je v teh krajih živela celo pred dinozavri (trilobit). Poučen je bil tudi ogled delavskega stanovanja, kjer so otroci preko opreme, oblek, gospodinjskih pripomočkov in slik spoznavali življenje na začetku preteklega stoletja. Ob vrnitvi je Goričane pričakalo presenečenje: v dom se je vselila nova skupina mladincev nogometnega kluba iz Ljubljane. V hipu je bila organizirana nogometna tekma: proti izkušenim nogometašem so naši fantje (resnici na ljubo je v vratih goriški ponos pogumno branila lepa Lara) po razburljivi igri in bučnem navijanju povsem zasluženo zmagali. Sobotno popoldne je bilo še posebno prijetno: udeleženci so se peš odpravili na Bled, se sprehodili ob jezeru in spoznali še eno krajevno znamenitost: blejske kremšnite. S polnimi trebuščki in po nakupih pri stojnicah s spominki so se veselo podali navkreber, proti Gorjam. Noge so bile še posebno lahke, saj jih je po večerji čakal zaključni večer s plesom. Le-ta je bil letos še posebno živahen, tudi nogometaše je zamikal čar goriških deklet... V nedeljo so se udeleženci - utrujeni, a seveda zadoščeni zaradi doživetij - vrnili domov v spremstvu staršev. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481-40497. U Kino VITOVLJE - Še o spominski proslavi Doberdobci nastopili z udarno pesmijo Pred dnevi smo poročali o proslavi v spomin na herojske pa tudi tragične dogodke v Vitovljah in njeni okolici v času NOB. Spominska slovesnost je potekala minulo nedeljo na prireditvenem prostoru v Vitovljah, vasici nedaleč od Šempasa. Šlo je za občuteno slovesnost, ki se je je kljub hudi vročini udeležilo veliko domačinov. Spomin na kruto obdobje prejšnjega stoletja je kot povsod na Primorskem tudi v Vipavski dolini še zelo živ. Starejša generacija ni pozabila na dvajsetletno zatiranje pod fašističnim režimom in na žrtve, ki so jih med drugo svetovno vojno tudi ti kraji utrpeli v boju z okrutnim sovražnikom. Slavnostni govornik na proslavi je bil župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc. Izseke njegovega pomenljivega govora smo objavili v prejšnjih dneh, zato da bo poročilo popolno, pa zasluži poudarek tudi kulturni program, ki je spremljal slovesnost v vasici na obronkih Čavna. Pečat partizanskega praznika je proslavi dal nastop dveh moških pevskih zborov, in sicer Jezero iz Doberdoba in Franc Zgonik iz Branika. Omeniti velja, da oba pevska zbora že veliko let vodi pevovodja Marij Pavlica, tako da pevski skupini večkrat in ubrano skupaj zapojeta. Program vsebuje izbor narodnih, rodoljubnih in partizanskih pesmi. Zbor Jezero je nasploh ena redkih pevskih skupin, ki v svojem repertoarju ohranja pesem, ki se je med partizanskimi borci izoblikovala v najhujših časih zgodovine slovenskega naroda. Prav zato so doberdobski pevci pogosto gostje podobnih proslav in slovesnosti na obeh straneh meje. Harmo-nikaš Viljem Gergolet pa poskrbi, da te pesmi zadobijo še bolj udarno moč. Na partizanskem prazniku v Vitovljah sta zbora zapela petnajst pesmi, svoj program pa sta ob navdušenju občinstva zaključila s pesmijo Vstala Primorska. Spored, ki je poleg veznega teksta vključeval tudi Kajuhove verze, je povezovala Magda Prinčič iz Doberdoba. (vip) GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.20 »Transformers«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come l'ombra«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Frank Ghery - Creatore di sogni«. CORSO: zaprt. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.20 »Transformers«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 3: 17.00 - 18.45 - 20.20 »Stepping - Dalla strada al palcosce-nico«. Dvorana 4: 16.50 - 18.15 »The Reef: Amici per le pinne«; 20.15 - 22.20 »The Messenger«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Ocean's Thirteen«. KRMIN NA DVORIŠČU OBČINSKEGA GLEDALIŠČA: 21.15 »Saturno contro«. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da je v teku potrjevanje vpisov za šolsko leto 2007/08 do 13. julija; informacije na sedežu Glasbene matice v Gorici v KB Centru od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. SDZPI obvešča da je še v teku vpisovanje na tečaj Orodja in tehnike za načrtovanje in promocijo turističnih paketov (624 ur), namenjen brezposelnim z višješolsko izobrazbo in bivališčem v FJK; Predvidena štipendija za delovno prakso; informacije in vpisovanje na sedežu Zavoda v Gorici korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it. Vpisovanje med 9. in 13. uro do ponedeljka 9. julija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je do 23. julija čas za vložitev prošnje za vključitev v šolske (zavodske) lestvice učnega osebja. Prošnjo je treba vložiti na prvo od izbranih šol, navedenih na temu namenjenem seznamu. Podrobnejša navodila in obrazci so dosegljivi na spletni strani www.pubblica.istruzione.it. Urad posebej opozarja, da morajo letos prošnjo predstaviti tudi kandidati, ki so že vključeni v pokrajinske (bivše permanentne) lestvice. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AOODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekurza na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve. M Izleti □ Obvestila Danes v Doberdobu praznuje 18. rojstni dan naša Irene Vse najboljše ji želimo tata, mama in sestra Elena DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni piknik v soboto, 4. avgusta, z izletom v Linhartovo mesto Radovljico. Najprej bodo obiskali Prešernov gaj v Kranju, nato si ogledali v Radovoljici čebelarski muzej in druge zanimivosti. Po kosilu v prijetnem gostišču bo priložnost za družabnost ob glasbi Silva. Vrnitev v večernih urah; vpisovanje do zasedbe mest na avtobusu na tel. 0481-390688 (Saverij R.) in pri poverjenikih (Veronika T., tel. 0481882302; Ema B. tel. 0481-21361; Ana K. tel. 0481-78061); na račun 20 evrov. SPDG prireja v nedeljo, 8. julija, v okviru Kekčeve poti izlet na goro Creta di Timau v Karnijskih Alpah; odhod ob 6.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Informacije nudita Dino Paulin (tel. 333-1581015) in Marko Lut-man (tel. 0481-882328) v večernih urah. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 9. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na občni zbor drevi ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih gostilne Pahor v Jamljah. AŠZ JADRAN obvešča, da bo občni zbor društva danes ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo tudi odločali o spremembi sedeža društva. CARITAS v Gorici zbira prijave za civilno službo v Italiji in tujini za mlade med 18. in 28. letom starosti; informacije v goriškem sedežu, ul. Vit-torio Veneto 74, tel. 0481-531847 do 12. julija. KD DANICA sporoča, da bodo tekme, ki so bile v programu v četrtek, odigrane v soboto, 7. julija, z istimi urniki. NA BEVKOVEM TRGU v Novi Gorici bo v soboto, 7 julija, od 8. do 13. ure prodajna razstava likovnih del dijakov likovne gimnazije iz Nove Gorice za humanitarne namene. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta za dopust do 16. julija. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valenti-nis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.apt-gorizia.it« ali na tel. 800-955957. 0 Prireditve 37. ŠTEVERJANSKI FESTIVAL med borovci župnijskega parka v Števerja-nu bo drevi ob 20.30, drugi tekmovalni večer bo v soboto, 7. julija, ob 20.30, finalni del festivala pa v nedeljo, 8. julija, ob 17.30. 46. MEDNARODNI NATEČAJ ZBOROVSKEGA PETJA SEGHIZZI: danes v baziliki v Ogleju ob 16. uri večzbor-ska glasba, ob 21. uri »Seghizzinre-gione« koncerti v kraju S. Giorgio di Nogaro, Spilimbergu, v kraju Rovere-do in Piano, v Moraru, Tržiču in Turjaku; 7. julija ob 14. uri ljudska glasba, ob 21. uri lahka in jazz glasba; 8. julija v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici ob 8.30 polifonija (zgodovinski program) in sodobna glasba, ob 13.30 polifonija (monografski program), ob 21. uri nagrajevanja in koncert zmagovalcev; informacije pri združenju Seghizzi (tel. 0481-530288), www.se-ghizzi.it. Vstop prost. FOLKLORNO DRUŠTVO GARTROŽ IN ZKD NOVA GORICA prirejata Večer starih goriških ljudskih plesov in pesmi v soboto, 7. julija, ob 20. uri v Amfiteatru ob gradu Kromberk. Pred začetkom programa bo med 19. in 20. uro pokušnja vina in kruha vinske kleti Agroind 1894 in pekarne Bru-mat . Ob slabem vremenu prireditev odpade. »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: danes (trg Republike) »Onde Mediterranee« ob 21.30 koncert anglo-indijske skupine Dhol Fundation; od 4. do 9. julija (trg Republike in trg Falcone e Borsellino) »Bazar Mediterrano« ob 18.30; od 6. julija do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Cavour) »Onde Mediterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Gra-zianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; 7. julija (v mestnem središču) »Notte bianca Mediterranea« 18.30 odprtje bazarja, kioskov, nastop Balkanskih trobil in tržiške občinske godbe na pihala, igre skupine »Canton dell'Est«, za najmlajše »Piccole Onde... racconta-storie«, trgovine bodo odprte do poznih ur, ob 21.30 (trg Falcone e Borsel-lino) film »Crossing the Bridge - the sound of Istanbul«, (trg Republike) koncert skupine Terrakota, ob 22.45 (trg Republike) nagrajevanje »Vetrina Mediterranea«, ob 23. uri (trg Republike) koncert Edoarda Bennata, ob 01. uri koncert skupine Baba Zula; ob 02.30 (trg Republike) DJ set in vizualne umetniške postavitve; 8. julija (trg Republike) »Festival Onde Mediter-ranee« koncert senegalske skupine Ba-dara Seck. NA HITOVI POLETNI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: 7. julija, ob 10. uri gledališče Kuc Kuc ; 14. julija, ob 10. uri Picko in Packo, kulturni zavod Kult; 21. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 0038653334021 (Vanja Peršolja). ZSKD, »Unione societa corali« del FVG, Glasbena Matica, RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program vabijo na glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija, ob 21. uri na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-531495) do torka, 10. julija od 9. do 13. ure. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Mario Batti-stutta v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališču; 11.30, Fernando Norbe-do iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavnem pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.00, Antonio Oresig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 9.00, Marcello Grillo s pokopališča v cerkev in v Spineo za upepelitev. 18 Petek, 6. julija 2007 KANAL OB SOČI - Jutri zvečer »Irski« začetek festivala Kontrada S koncertom irske zasedbe Beoga, ki goji v irsko tradicijo vpeto glasbo, se bo v soboto, 7. julija, ob 21.uri v Kanalu ob Soči začel letošnji festival Kontrada.Ob podpori tamkajšnje občine ga pripravljata glasbena agencija Jota in Klub kanalske mladine, deseta festivalska izvedba pa bo do konca meseca pri-ne sla sku paj le šti ri glas bene ve če-re, saj se organizatorji tako kot lani soočajo s finančnimi težavami. Na trgu Kontrada se bodo zvrstile še slovenske skupine Langa, Vruja in Terrafolk. Petčlanska zasedba Beoga iz Country Antrima na Irskem je bila ustanovljena leta 2002, pred dve ma le toma pa je bi la no mi ni ra -na za najboljše obetavne glasbenike. S prihodom pevke Niamh Dunne je skupina utrdila laskavi naziv ene najbolj vznemirljivih irskih skupin, trenutno pa promovira album Mischief, sestavljen iz avtorskih skladb, so spo roči li iz glas be-ne agencije Jota. V soboto, 14. julija, se bo kanalski publiki predstavila romska zasedba Langa, ki trenutno velja za najbolj avtentično cigansko akustično glasbeno skupino v Sloveniji. Njen reper toar ob sega ci gan sko etno in avtor sko glas bo, pri čemer kot avtor bese dil s sku pi no sode lu -je letošnji kresnikov nagrajenec Feri Lainšček. Na Kon tra di bo v petek, 20.ju -lija, nastopila glasbena skupina Vruja, sestavljena iz izkušenih in mlajših glasbenikov.Izvajajo plese in instrumentalno ljudsko glasbo is tr ske ga polo toka ter pri tem tra -dicionalna glasbila kombinirajo z no vej ši mi.Po seben pečat sku pi ni daje njeno vokalno izvajanje ljud- skih pes mi, sko zi ka tere so izpostavljena istrska narečja. Na zadnjem festivalskem koncertu v petek, 27. julija, bo na Kontradi v Kanalu nastopila zasedba Terrafolk.Mednarodni sloves si je pridobila s priredbami ljudskih na-pevov iz raz lič nih pre de lov sve ta. Njen začetek sega v leto 1999, odtlej pa je prejela številne mednarodne glasbene nagrade. (STA) Zlati čoln: letos že petič V Škocjanu na Krasu se bo danes začela 5. mednarodna pe-sniško-prevajalska delavnica Zlati čoln. Na njej bodo sodelovali pesniki, ki pišejo v malih in velikih jezikih. Tudi letos bo Zlati čoln trajal teden dni, je sporočil organizator, pesnik in prevajalec Iztok Osoj-nik. Delovnega srečanja se bodo udeležili Riina Katajavouri s Finske, Richard Jackson iz Združenih držav Amerike, Jamie McKendrick iz Velike Britanije, indijsko-bri-tanska avtorica Ketaki Kushari Dyson in Antonella Anedda iz Itali-je.Slovenski predstavniki na Zlatem čolnu bodo poleg Osojnika še Barbara Korun, Aleš Mustar, Zlatko Kavčič in Ana Jelnikar. Avtorji bodo svoje delo predstavili javnosti na dveh večerih: 10. julija ob 20.30 uri v Škocjanu in 11.j ulija ob 20.30 v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Na obeh večerih bosta Korunova in Kavčič nastopila tudi z glasbeno-literarnim projektom Vibrato tišine, nastalem po Kosovelovih pesmih. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI Danes, 6. julija ob 21.30, Rimski amfi-teater / »V ergilijevo onstranstvo«. Pripoveduje Vittorio Sermonti. V nedeljo, 8. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Henry Purcell: »Didona in Enej«. Produkcija: Teatro dell'Angolo/Controluce. V ponedeljek, 9. julija ob 21.30, Devinski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. V torek, 10. julija ob 21.15, Park Mi-ramarskega gradu / Marguerite Your-cenar: »Klitemnestra, ali o zločinu ljubezni«. Produkcija: MDA Produzioni Danza. V četrtek, 12. julija ob 21.30, Miljski grad / Ghiannis Ritsos: »Helena«. Produkcija: La Contrada, Tržaško Stalno gledališče. KRIŽ »Srenjski borjač pri Očarjevih« Do 13. julija ob 21.00 / III. Festival Morja - Mario Uršič: »Slätkä jsgrä ljubjsz-ni«. _SLOVENIJA_ ■ »14. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL« Danes, 6. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Po Molièru: »Duohtar pod mus«. Gledališče Koper in SNG Nova Gorica. Režija: Vito Taufer. V nedeljo, 8. julija ob 21.30, Koper, Titov trg / Barbara Novakovič Kolenc: »Molière/Molière«. Muzeum Ljubljana. Režiija: Barbara Novakovič Kolenc. V petek, 13. julija ob 21.30, Koper, dvorišče Univerze / Jean-Baptiste Poque-lin Molière: »Namišljeni bolnik«. Produkcija: PPF in SSG Trst. Ponovitve: 14., 15. in 17. julija. V ponedeljek, 16. julija ob 21.00, Portorož, Avditorij / »Carmen«. Plesna predstava. Nastopa Compania Antonio Gades. ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. Danes, 6. julija ob 18.00, 18.30, 20.00, Pristaniška ulica: Liliput (Francija); Mini cirkus, 3x po 25. min., lutke 19.00 KVELB (Češka): PloMad pred kopališčem: Fazy family. Jutri, 7. julija ob 19.00, Kidričeva (kotiček pred PINO) Chapeau Loco, Argentina; 20.00 Carpaccio - Pristaniška - Ploščad pri kopališču: Kvelb: Zany family, Hodulje. V nedeljo, 8. julija ob 10.30, Ploščad pri kopališču: Igre s kužkom in muco, lutkovna predstava, Lutkarnica. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ Mednarodni festival operete »II Paese dei Campanelli« / Urniki: jutri, 7. julija ob 20.30. (Na sliki Janko Petrovec). »Porgy and Bess«, dvorana Tripcovich / Prva predstava bo jutri, 7. julija ob PRIREDITVE 20.30 nato ponovitve 12., 13., 14. in 15. julija vedno ob 20.30. DEVINSKI GRAD V torek, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju. (V slučaju neprimernega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), do torka, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00. _SLOVENIJA_ KOPER ■ BALADOOR JAZZ FESTIVAL 2007 Taverna (vstop prost) Danes, 6. julija ob 21.00 / Aljoša Jerič Trio (SLO/ITA); Jaka Kopač Quintet (SLO/ŠVE/FIN). Jutri, 7. julija ob 21.00 / Cristina Maz-za Trio (ITA/SLO); Tamara Obrovac Transhistria Ensemble (HRV/SLO). IZOLA ■ NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv Jutri, 7. julija / Big Foot Mama in Kingston. V soboto, 14. julija / Wit Matrix. V soboto, 21. julija / Pero Lovšin s Španskimi borci in Aki Rahimovski. V soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina. PORTOROŽ Amfiteater Avditorija Jutri, 7. julija ob 21.00 / Sergej S. Pro-kofjev: »Romeo in Julija«. Klasični balet. Baletni solisti, solo zbor, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Peter Feranec. ■ 30. festival MELODIJE MORJA IN SONCA V četrtek, 12. julija ob 21.00, 1. polfi-nalni večer; v petek, 13. julija ob 21.00, 2. polfinalni večer; v soboto, 14. julija ob 21.00, finalni večer. ■ 5. MIFF - Mednarodni folklorni festival sredozemskih držav V petek, 13. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Yorem, Izmir (Turčija). Vstop prost. V soboto, 14. julija ob 21.00, Tartinijev trg, Piran / Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Armenian Teenagers Cultural Union (Armenija). Vstop prost. V nedeljo, 15. julija ob 21.00, Avditorij Portorož / Osrednji večer festivala »Golden MIFF night«. Val Piran (Slovenija), Yorem, Izmir (Turčija), Akrites, Serres (Grčija), AFS Študent (Slovenija), Kud Lola (BIH). PIRAN Križni hodnik minoritskega samostana Jutri, 7. julija ob 21.00 / Koncert pevskega zbora Kluba slovenskih študentov na Dunaju (KSSSD). Na sporedu so koroške narodne pesmi in katalonske iz domovine zborovodje Manel Morale i Lopez. AVSTRIJA / Koroška ROŽEK Gorska cerkvica na Humcu Jutri, 7. julija ob 20.15 / Jubilejni koncert klasične glasbe - gostuje Mojca Zlobko-Vajgl; prireditelja: SKD Peter Markovič in Katoliška mladina Rožek. CELOVEC Dom glasbe Jutri, 7. julija ob 19.30 / Koncert rusko-ameriškega violinista Mikhaila Barasha in komornega orkestra Academia ars musicae - Slišali boste Stradivarijevo violino iz leta 1696. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lo- vrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Galerija Rettori Tribio 2: še danes, 6. julija bo pod naslovom »L'urlo dal profondo del suo essere«, razstavljala slikarka Sabrina Alessandrino. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28. julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN Kraška hiša: do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Tita-ni, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com ZGONIK Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44):danes, 6. julija, ob 20.00 odprtje razstav »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«. Na ogled bosta do 5. avgusta od 20.00 do 23.00. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KOZINA Kosovelova knjižnica: do konca avgusta je odprta razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški -/ muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hy-nek Alt. Razstava bo odprta do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA / Koroška CELOVEC Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. julija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. VRBA OB VRBSKEM JEZERU Casineum ob jezeru: razstava »first flush« - skulpture iz kamna, razstavljajo: Sibylle von Halem, Michael Kos, Max Seibald, Egon Straszer, Wolfgang Walkensteiner, Heliane Wiesauer-Rei-terer. ROŽEK Galerija Šikoronja: danes, 6. julija, ob 20.00 bo odprtje razstave Guida Kato-la (slike). TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: v četrtek, 26. julija, ob 19.30, odprtje razstave »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic. / TRST Petek, 6. julija 2007 19 1 LONDON - Povezani z Al Kaido so delovali preko spleta Obsojeni zaradi pozivov k sveti vojni Iztiril pozdemni vlak, a tokrat ne zaradi akcije teroristov LONDON - Sodišče v Londonu je včeraj tri moške, ki so muslimane preko spleta pozivali k sveti vojni proti nevernikom, obsodilo na od šest in pol do deset let zapora. Obsojeni naj bi bili povezani s teroristično skupino Al Kaida v Iraku, med samim potekom prvega tovrstnega sojenja v Veliki Britaniji pa so priznali, »da so spodbujali druge ljudi k terorističnim dejanjem v Veliki Britaniji, ki bi, če bi bili izpeljani, predstavljali umor«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 23-letni Maročan je prejel deset let zaporne kazni, v Združenih arabskih emiratih rojeni 21-letnik je prejel šest in pol let zapora, 24-letnik, rojen v Veliki Britaniji, pa je bil kaznovan s sedem in pol leti zaporne kazni. Sodišče je razsodilo, da je trojica leto dni s pomočjo elektronskih sporočil in preko spletnih strani skušala ljudi prepričati, naj sledijo skrajni ideologiji Al Kaide. Vsi trije so sicer prebivalci Velike Britanije in računalniški strokovnjaki. So diš če v Man ches tru pa je medtem spoznalo za krivega 37-let-nika, na čigar računalniku so našli podrobne načrte za izvedbo napadov z avtomobilom bombo.Obsojenemu, ki naj bi za morebitne tarče napada do lo čil noč ne lo ka le in le ta li šča, gro -zi dolgoletna zaporna kazen. Do obsodb prihaja medtem, ko se nadaljuje preiskava o nedavnih neuspelih pos ku sih te ro ris tič nih na pa dov v Londonu in na letališču v škotskem Glasgowu. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je britanska policija danes preiskala neko hišo v bližini Glasgowa, v kateri naj bi odgovorni za poskuse napadov izdelovali bom be. Neimenovani predstavnik varnostnih sil pa je po poročanju AFP medtem povedal, da spodleteli napad na letališču v Glasgowu ni bil načrtovan in je bil izveden le iz »obupa«, ko se je po neuspelih napadih v Londonu vmešala policija. Britanska policija naj bi sicer trenutno sestavljala zapleteno vrsto povezav med osmimi prijetimi osumljenci.Avstralska policija pa je medtem sporočila, da so oblasti v Brisbaneu odredile 96-urno podaljšanje pridržanja 27-letne-ga indijskega zdravnika, proti katere mu zaen krat ni so vlo ži li ob tož ni -ce, v povezavi s tremi spodletelimi napadi pa so ga aretirali v ponedeljek. (STA) Stopnjo alarma pred terorističnimi napadi so v Londonu in drugih britanskih mestih znižali, ob včerajšnjem iztirjenju podzemne železnice pa je spet izbruhnil preplah. Tokrat, kot vse kaže, naupravičen ansa BRUSELJ - Nova pobuda Evropske komisije Listina o pravicah bo ščitila potrošnike energije BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj sprožila novo pobudo za okrepitev pravic potrošnikov energije v EU in objavila predlog Listine o pravicah potrošnikov energije, ki naj bi določila pravice potrošnikov na področjih dobave električne energije in plina. Pravice glede pogodb, informacij, cen, reševanja sporov in varstva pred nepoštenimi poslovnimi praksami bodo prvič zbrane v enotnem dokumentu. Listina bo državljanom EU, ki lahko od nedelje na nacionalni ravni sami izberejo dobavitelja elektrike in plina, pomagala pri izbiri dobaviteljev. Kot so še sporočili v Bruslju, je komisija opredelila štiri glavne cilje, na katerih mora temeljiti prihodnja listina: učinkovitejša zaščita ranljivih državljanov, več informacij za potrošnike, manj birokracije pri zamenjavi dobavitelja in varstvo potrošnikov pred nepoštenimi prodajnimi praksami. Osnutek listine predvideva pravico potrošnika, da proti plačilu redno prejema redne varne storitve na področju električne energije in plina ter pravico do brezplačne zamenjave dobavitelja električne energije in plina. V listini so navedeni tudi osnovni sestavni deli vsake pogodbe z dobaviteljem energije. Energija mora biti v skladu z listino na voljo po ustreznih, lahko in jasno primerljivih ter preglednih cenah, ranljivim državljanom pa je treba zagotoviti minimalno raven energetskih storitev, da bi se izognili pomanjkanju energije.V primeru sporov listina predvideva pravico do enostavnega in poceni pritožbenega postopka v primeru sporov, nepoštene poslovne prakse pa so na podlagi evropske direktive o nepoštenih poslovnih praksah prepovedane. O predlogu listine bodo potekala posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, vključno s predstavniki potrošnikov, re-gulativnimi organi na področju energetike, državami članicami EU ter industrijo plina in električne energije. Komisija bo nato na podlagi posvetovanj pripravila končni dokument, ki ga bodo zain- teresirane strani podpisale predvidoma v začetku decembra. Po besedah evropskega komisarja za energetiko Andrisa Piebalgsa potrošniki v EU pričakujejo skupen evropski odziv na izzive, povezane z energijo in podnebnimi spremembami. »Poleg tega od EU pričakujejo, da jim bo zagotovila trajnostno, varno in konkurenčno oskrbo z energijo ter da si bo prizadevala za varstvo pravic potrošnikov, ko se na energetskih trgih pojavlja večja izbira za potrošnike. Temu pa naj bi služila Listina o pravicah potrošnikov energije,« je dodal. Evropska komisarka za varstvo potrošnikov Meglena Kuneva pa je poudarila, da odprtje trgov električne energije in plina predstavlja izziv in hkrati možnost za evropske potrošnike. »Naš cilj bo dosežen šele, ko bomo ustvarili pregleden in učinkovit trg, kjer so pravice potrošnikov popolnoma zaščitene in informirani potrošniki uporabljajo svoje znanje, da bi izkoristili razpoložljive ponudbe,« je menila komisarka. (STA) Izpustili ugrab ljena nemška državljana KABUL - Nemškega državljana, ki so ga pred približno tednom dni skupaj z njegovim prevajalcem ugrabili na jugozahodu Afganistana, so včeraj izpustili, je sporočilo afganistansko notranje ministrstvo. »Osvobodili smo ga s pomočjo policije in je dobrega zdravja,« je dejal tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Zemaraj Bašari, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moška sta izginila minuli četrtek med vožnjo po cesti, ki povezuje mesti Kandahar in Herat, po navedbah afganistanskih predstavnikov pa je do ugrabitve prišlo v provinci Farah.»Ne morem vam povedati, kdo ju je ugrabil, vendar je šlo za ugrabitev,« je dejal Bašari in dodal, da so izpustili tudi prevajalca. Guverner province farah Gulam Mohaidin Baluh pa je pred tem dejal, da so ugrabitelji za izpustitev Nemca zahtevali odkupnino v višini 40.000 dolarjev. Baluh še trdi, da so bili ugrabitelji talibani, vendar so slednji vpletenost v ugrabitev zanikali, še poroča AFP. Osem Palestincev ubitih v spopadu GAZA - Izraelska vojska se je včeraj na območju Gaze spopadla z oboroženimi pripadniki gibanja Hamas, pri čemer je bilo ubitih osem Palestincev. Spopad je izbruhnil, ko so izraelski vojaki iz helikopterja, ki je spremljal patruljo na rednem obhodu približno kilometer znotraj območja Gaze, opazili skupino oboroženih Palestincev, ki so se približevali vojakom, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Izraelski helikopter je streljal na oborožene, ti pa so nato začeli streljati na patruljo. Po navedbah očividcev je bilo streljanje silovito, izraelskim vojakom pa so na pomoč prispeli tudi tanki in buldožerji. V streljanju je bilo ubitih šest Palestincev, še dva pa, ko so območje bombardirala izraelska letala. Hamas je sporočil, da so bile vse žrtve njegovi pripadniki. ■ V VI, • I I v* II Zaščitniki živali proti pokolu bikov PAMPLONA - Več sto borcev za zaščito živali iz različnih držav je včeraj v Pamploni protestiralo proti tradicionalnem teku bikov v tem mestu na severu Španije. V okviru tradicionalnega teka bikov, ki bo potekal od te sobote pa do 14. julija, bodo vsako jutro po ozkih ulicah starega dela Pamplone podili šest razjarjenih bikov, na stotine spretnih mladeničev pa jim bo skušalo uiti. Na koncu živali priženejo do arene, kjer jih nato zvečer pokončajo bikoborci. (STA) ISLAMABAD - Rdeča mošeja še vedno obkoljena Veliko zabarikadiranih skrajnežev se je že predalo ISLAMABAD - V bližini mošeje v pakistanski prestolnici Islamabad, kamor naj bi se zatekli islamski skrajneži in jo oblegajo pakistanske varnostne sile, je včeraj odjeknilo več eksplozij.Kot je sporočila tamkajšnja policija, vzrok eksplozij pa še ni bil znan. Po podatkih policije se je doslej predalo okoli 1100 skrajnežev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Pakistanski predsednik Pervez Mu-šaraf je v sredo v okolico Lal Madžida oz.Rdeče mošeje, katere uprava je zadnjih pet mesecev v sporu s pakistanskimi oblastmi, ker želi v mestu uvesti še-riatsko pravo, namestil vojsko.Napetos-ti med oblastmi in upravo mošeje so v torek izbruhnili v ves dan trajajoč spopad med varnostnimi silami in študenti, med katerimi so bili nekateri dobro oboroženi. Ubitih je bilo več kot 20 ljudi, nekaj desetin pa je bilo ranjenih. Policija je v sredo prijela vodjo mošeje, klerika Maulana Abdula Aziza, ki je poskušal zbežati, zakrit z burko, po njegovi aretaciji pa so se začeli množično predajati tudi njegovi privrženci. (STA) DANES - Srečanje Croatia Summit 2007 V Dubrovniku o širitvi zveze Nato ZAGREB - Strateški in geopolitični izzivi za varnost in stabilnost jugovzhodne Evrope ter širitev zveze Nato na države v regiji bodo glavne teme dvodnevnega srečanja Croatia Summit 2007, ki se bo začelo danes zvečer v Dubrovniku. O prihodnosti jugovzhodnega dela Evrope se bodo pogovarjali voditelji držav in vlad ter ministri iz regije, pa tudi predstavniki mednarodnih organizacij, med njimi generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheff er. Na srečanju z naslovom »Novi jug Evrope«, ki bo potekalo v dubrovniški trdnjavi Revelin, bodo govorili o tem, kako naj države v regiji čim bolje izkoristijo proces približevanja evroatlantskim povezavam za nujne notranje reforme, predvsem glede varnosti in gospodarskega napredka. Gostitelja srečanja, hrvaški premier Ivo Sanader in predsednik hrvaškega sabora Vladimir Šeks, pričakujeta udeležbo premierov Albanije Salija Be-rishe, Kosova Agima Cekuja, Makedo- nije Nikole Gruevskega, Moldavije Va-sileja Tarleva, Romunije Calina Popes-cuja Tariceanuja in Slovaške Roberta Fi-ca ter gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija.Napovedan je prihod zunanjih ministrov Latvije Petrasa Vaitieku-nasa, Španije Miguela Angela Morati-nosa in Švedske Carla Bildta. Češko in Črno goro bosta predstavljala namestnika predsednika vlade, Aleksandr Von-dra in Gordana Djurovič, Italijo pa italijanski podsekretar v zunanjem ministrstvu Famiano Crucianelli. Slovenijo bo zastopal obrambni minister Karl Erjavec. Srečanje bodo zaključili v soboto popoldan na temo Ekonomske prednosti varnosti in stabilnosti, pred tem pa so predvidena delovna omizja z naslovi Globalni pomen juga Evrope, Pogled v prihodnost: 2008 in po njem ter Varnost in napredek: novi izzivi, nove vloge, novi igralci. Na slednjem bo v razpravi v skladu s programom sodeloval tudi slovenski obrambni minister. (STA) 20 Petek, 6. julija 2007 PRIREDITVE VLADA - Ministrski predsednik posegel v polemiko o pokojninski reformi Prodi: Maronijev preskok moramo odpraviti, denar za to bomo našli Vlada namerava tudi znižati davčni pritisk - Padoa Schioppa: Gibljemo se v bruseljski ortodoksiji RIM - »Maronijev starostni preskok je treba odpraviti. Potreben denar bomo našli v prihrankih na področju javne uprave. Ni sprejemljivo, da bi istočasno dozoreli pogoje za upokojitev pripadniki treh različnih starostnih kategorij. O tej zadevi sem se posvetoval z vsemi člani vladne koalicije in se bom še. Med njimi obstajajo razlike. Kot se je že zgodilo v preteklosti, pa bom naposled sam odločil.« S temi besedami je ministrski predsednik Romano Prodi sinoči odločno posegel v polemiko, ki že dalj časa razdvaja levo sredino in samo vlado. Izrekel jih je v intervjuju za televizijski dnevnik TG3. Kmalu potem jih je s tiskovnim poročilom nekoliko popravil, češ daje treba Maronijev preskok »omiliti«, in ne ga krat-komalo »odpraviti«. Prodi je v televizijskem pogovoru potrdil, da vlada namerava znižati davčni pritisk. Tako predvideva gospodarsko-finančni programski dokument (DPEF), ki ga je vlada pred nedavnim odobrila. Včeraj ga je gospodarski minister Tomma-so Padoa Scioppa obrazložil pred proračunskima komisijama senata in poslanske zbornice. Minister je dejal, da so vladna predvidevanja povsem v skladu z bruseljsko ortodoksijo, čeprav ne z »ortodoksi-jo ultrasov«. DPEF po njegovih besedah zagotavlja postopno nižanje javnega deficita, pa tudi javnega dolga. A po drugi strani skuša upoštevati še druge gospodarske in socialne vidike. Padoa Schioppa je priznal, daje treba zmanjšati državne izdatke, ki so presegli predvidevanja, a izrazil je tudi prepričanje, da vladna politika mora spodbujati gospodarsko rast, ki bi lahko postala 3-odstotna. To tudi z nižanjem davčnega pritiska. Padoa Schioppa je naposled potrdil prepričanje, da bo mogoče najti sporazum o pokojninski reformi. Kot rečeno, pa glede tega vprašanja ostajajo resne razlike v vladni večini. Tako je npr. senator Marjetice Lamberto Di-ni že večkrat izjavil, da ne namerava glasovati v parlamentu za zakonski ukrep, ki bi predvideval odpravo Maronijevega preskoka. Po Prodijevem nastopu je svoje stališče nekoliko omilil, saj je dejal, da bi se strinjal s tem, da bi ostrine preskoka nekoliko zgladili. Marsikdo pravi, da Silvio Berlusconi misli prav na Dinija, ko pravi, da uspešno dvori senatorjem leve sredine, tako da se bliža čas padca Prodijeve vlade. Sam Di-ni je zanikal, da bi bil pripravljen preskočiti v nasproten tabor. Tega vprašanja se je posredno lotil tudi Prodi v intervjuju za TG3. »Prihodnosti se ne bojim,« je dejal. ZDRAVJE Zdravnik Predsednik vlade Romano Prodi ansa G8 V GENOVI - Nepričakovana razsodba Odškodnina ženski, ki so jo pretepli policaji pedndreki in solzilci. Zlomili soji spodnjo čeljust, ji povzročili pretres možganov in jo udarili po raznih delih telesa. Oblili so jo tudi s snovjo, zaradi katere je za več minut oslepela. Razsodba sodnice Latelle je takoj široko odjeknila. Upoštevati je namreč treba, da je bilo v spopadih s policijo ob vrhu G8 leta 2001 v Genovi vpletenih več tisoč ljudi. Mnogi od teh so se podobno kot Sienova obrnili na sodno oblast. GENOVA - Genovska civilna sodnica Angela Latella je odredila, da bo notranje ministrtvo moralo izplačati 24.300 ev-rov odškodnine ženski, ki so jo policisti ranili 21. julija 2001 med demonstracijami proti vrhu G8 v Genovi. Oškodovanka je 44-letna Rita Sieni iz Pinerola pri Turinu. Ženska je tistega nesrečnega dne mirno demonstrirala s skupino iz svojega mesta na Korzu Italia v središču Genove, ko so jo napadli agenti javne varnosti s VOLILNI ZAKON Zbiranje podpisov za referendum RIM - Pobudniki referenduma za ukinitev raznih določil sedanjega zakona za parlamentarne volitve so do včeraj zbrali 421 tisoč podpisov. Da bi dosegli gotovost o uspehu pobude, bi morali zbrati še kakih 150 tisoč podpisov. Časa za to pa je sorazmerno malo, saj bi morali zahtevo za razpis ljudskega glasovanja s podpisi vred vložiti na kasacijsko sodišče najpozneje do 25. julija. »Opravili smo dobro delo,« je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal ustavni pravnik Giovanni Guzzet-ta, ki predseduje referendumskemu odboru. »Če se bomo potrudili, bomo dosegli cilj,« je pristavil. Blagajnik Natale D Amico pa je ugotovil, da so 421 tisoč podpisov zbrali v 70 dneh, kar pomeni, da so jih zbrali 6 tisoč na dan. Da bi dosegli zastavljeni cilj, bi jih odslej morali zbrati 10 tisoč na dan, kar je vsekakor ambiciozen cilj. Pobudo so na srečanju s časnikarji podprli Mario Segni, Pep-pino Calderisi, Stefania Prestigiaco-mo (FI), Gianni Alemanno (NZ), Marco Filippeschi (LD), Willer Bordon (Marjetica), Benedetto Della Ve-dova in Felice Belisario (IDV). Medtem se v parlamentu nadaljujejo prizadevanja za odobritev volilne reforme, ki bi preprečila referendum. Predsednik senatne komisije za ustavne zadeve Enzo Bianco (Marjetica) je te dni izdelal »delovni predlog«, ki je vzbudil precejšnje zanimanje. Uvedli naj bi pro-porčni volilni sistem z uninominal-nimi volilnimi okrožji in s 4-odstot-nim vstopnim pragom, ki bi predvideval 10-odstotno »nagrado« za koalicijo, ki bi dosegla najmanj 40% glasov. V vrstah Oljke j e predlog naletel na pozitivne ocene, predstavniki FI, NZ in Severne lige pa so ga zavrnili. Vsekakor predlog predstavlja novost: Oljka prvič pristaja na možnost, da bi sprejeli nemški volilni sistem, ki ga posebno zagovarjajo sredinci UDC. seksanje GENOVA - Zdravnik je pacientki predpisal nenavadno zdravilo: seks. To se je zgodilo minuli ponedeljek v genovski bolnišnici Villa Sassi. Novica se je razvedela šele včeraj, potem ko jo je objavil genovski dnevnik Corriere Mer canti le. Zgodba je v glavnih obrisih takale. Mlajša ženska se je v ponedeljek v po pol dan skih urah pred stavi la na od -delku za hitro pomoč. Bila je dokaj razburjena in zdravniškemu osebju, ki jo je sprejelo, je dejala, da jo muči tesnoba. Zdravnik je pacientko skrbno pregledal. Izmeril ji je krvni tlak, preveril, če jo kaj boli, pa tudi opravil ginekološki pregled. Odkril ni nič posebnega. Naposled pa je zdravnik napisal diagnozo in svoj predlog za zdravljenje. Kar se diagnoze tiče, je napisal, da so pri mladi pacientki razvidni simptomi navadnega tesnobnega stanja. Kaj pa terapija? »Redno spolno obče-va nje, naj več dva krat na te den,« je za -pisal. Saj, tudi z zdravili ne smemo pretiravati. ISTAT - Tudi število rojstev je nekoliko naraslo Italija je lani pridobila 379.576 prebivalcev, v glavnem priseljencev RIM - V enem letu se je italijansko prebivalstvo povečalo za 0,6%. Porast je treba v celoti pripisati priseljencem. Tako ugotavlja osrednji statistični zavod ISTAT v poročilu, ki ga je včeraj objavil o italijanskih demografskih gibanjih. V njem je primerjal ana-grafske podatke iz 31. decembra 2006 s tistimi izpred leta dni poprej. Zadnji dan lanskega leta je bilo v Italiji 59.131.287 stalno bivajočih, 31. decembra 2005 pa 58.751.711. To pomeni, da se je število prebivalcev v te ku lan ske ga le ta po ve ča lo za 379.576 enot ali 0,6%. Naravnemu prirastku je treba pripisati 2.118 novih prebivalcev, vse ostalo - se pravi 377.458 novih prebivalcev - pa priseljevanju. Iz poročila ISTAT izhaja, da je konec lanskega leta število priseljencev na državni ravni doseglo 5% veh prebivalcev. V primerjavi z letom poprej se je njihov delež povečal za 0,5%. Sicer pa priseljenci niso enakomerno porazdeljeni po državnem ozemlju. Sorazmerno največ jih je v severno-vzhodnih deželah, kjer dosegajo 7,2% celotnega prebivalstva. V severno-za-hodnih deželah predstavljajo 6,8% prebivalstva, v srednji Italiji 6,4%, v južni Italiji pa komaj 1,6% prebivalstva. Zanimivo je, da so se znatno okre pi li tu di no tra nji mi gra cij ski to -kovi. V teku lanskega leta se je približno 1,5 milijona ljudi preselilo iz južnih v severne dežele. Najbolj privlačna dežela je Emilija-Romagna (10,4 promila priseljenih), sledijo pokrajina Trento (8,4), Furlanija-Julijska krajina (7,8), Toskana (7,4), Lombar-dija, Dolina Aosta, Umbrija in Marke (7,3). Osrednji statistični zavod ISTAT ugotavlja, da velika večina, in sicer 99,4% vseh prebivalcev, živi v družinah. Anagrafskih družin je bilo 31. decembra 2006 skoraj 23 milijonov 900 tisoč. Vsaka družina je povpreč- no štela 2,5 člana, približno enako kot leto dni poprej. Izvenzakonske zveze so prisotne predvsem v severni in srednji Italiji. Statistike naposled pravijo, da je v Italiji več otrok. V teku lanskega leta se jih je rodilo 560.010, to je 5.988 več kot v letu 2005. Število novorojenčkov se je povečalo predvsem v severni in srednji Italiji, kar je treba po vsem sodeč povezati s številom priseljencev. Ugotoviti namreč moramo, da je rodnost med priseljenci znatno višja kot med staroselci. Podatki, ki jih je objavil ISTAT, zadevajo število stalno bivajočih v 8.101 občini 31. decembra 2006. Statistični zavod jih je izračunal, izhajajoč iz števila legalno prijavljenega pre-bo val stva, pa tu di iz po dat kov sploš -nega popisa z dne 21. oktobra 2001. Upoštevali so bodisi naravna gibanja bodisi migracijske tokove v obdobju od 22. oktobra 2002 do 31. decembra 2006. Evropska centralna banka 5. julija 2007 evro valute povprečni tečaj 5.07 4.07 Zadružna Kraška banka 5. julija 2007 evro valute ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna nakup prodaja 1,38375 1,35534 0,6844 1,68121 173,329 9,3895 1,6384 1,4778 7,5930 8,12694 295,344 33,0038 38,5008 7,82258 0,66869 1,64025 162,8268 8,9404 1,5692 1,42158 7,30696 7,76305 231,3528 25,8291 30,1311 6,97532 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 5. julija 2007 _evro_ nakup prodaja 7,03 8,054 9,294 ,6109 7,57 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 5. julija 2007 Indeks MIB 30: -0,72 delnica cena € var. % ALITALIA 0,803 -0,72 ALLEANZA 9,66 -0,97 ATLANTIA 24,93 +0,12 BANCA ITALESE 18,07 +0,18 BANCO POPOLARE 21,05 -4,06 BPMS 5,04 -0,20 BPM 11,31 -1,14 CAPITALIA 7,385 -0,99 ENEL 7,91 -0,26 ENI 27,22 -0,29 FIAT 22,52 -1,10 FINMECCANICA 22,55 -0,79 GENERALI 29,94 -1,55 IFIL 8,13 -0,43 INTESA 5,495 -0,99 LOTTOMATICA 30,44 +0,26 LUXOTTICA 28,2 +0,18 MEDIASET 7,685 +0,39 MEDIOBANCA 16,81 -0,41 MEDIOLANUM 6,115 -1,13 PARMALAT 2,97 -1,26 PIRELLI 0,898 +1,64 SAIPEM 26,66 -1,51 SNAM 4,335 -2,14 STMICROELEC 14,35 -0,83 TELECOM ITA 2,045 -0,63 TENARIS 18,34 +1,30 TERNA 2,5375 -1,95 UBI BANCA 19,22 -0,72 UNICREDITO 6,635 -1,22 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena w Petek, 6. julija 2007 2 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NAŠ POGOVOR - Koroški Slovenec Peter »Paco« Wrolich jutri na startu Toura de France Ne ve, če bodo vsi ••• Šele druga generacija kolesarjev bo »čista« - Ne bo nastopil na SP v Nemčiji TENIS Nadal skozi šivankino uho v četrtfinale WIMBLEDON - Teniški igralci in igralke na turnirju v Wimbledonu nadaljujejo z boji, ki se počasi prevešajo v končnico. V moški konkurenci so se v četrtfinale že uvrstili Srb Novak Djokovič, Španec Rafael Nadal, Ciprčan Marcos Baghdatis in Čeh Tomaš Berdych, prvi polfi-nalistki ženskega dela turnirja pa sta Američanka Venus Williams in Srbkinja Ana Ivanovič. Špa nec Ra fa el Na dal, po mnenju številnih edini pravi izzivalec za Švicarja Rogerja Fede-rerja, je s kopico sreče, a tudi s srčnostjo in borbenostjo na letošnjem turnirju dobil že drugo tekmo po dolgih petih nizih. Tokrat je bil bli zu iz pa da v dvo bo -ju z Rusom Mihailom Južnijem, ki je vodil že z 2:0 v nizih, naslednje tri pa je nato vendarle gladko s 6:1 ter 6:2 in 6:2 dobil Nadal. Lan ski fi na list, ki se je v prejšnjem nastopu prav tako mučil v dvoboju s Švedom Robinom Soe der lin gom, je imel tu di po -trebno mero športne sreče, saj je bilo več kot očitno, da ima Rus po ško do van hrbet. V žen ski kon ku ren ci še na -prej bles ti Ame ri čan ka Ve nus Williams, zmagovalka turnirja v letih 2000, 2001 in 2005, ki se je že šestič v karieri prebila do pol-finala na sveti angleški travi. Po zmagi nad Rusinjo Marijo Šarapovo, je na spisek premaganih tokrat uvrstila še njeno rojakinjo Svetlano Kuznjecovo. Pri zmagi s 6:3 in 6:4 se je Američanka še najbolj trudila v končni ci in iz ko ris ti la še le pe to od lo -čilno žogico za zmago. Na jutrišnjem startu najprestižnejše etapne kolesarske dirke, že 94. Tour de France, ki bo letos startal iz Londona in se kot vedno zaključil (po 3500 km) na Elizejskih poljanah v Parizu (29. t.m.), bo tudi zamejski Slovenec iz Loč ob Baškem jezeru na avstrijskem Koroškem Peter »Paco« Wrolich. »To bo moj četrti Tour,« je najprej povedal simpatični triintridesetlet-ni Peter (rojen 30.5.1974), ki smo ga včeraj popoldne zmotili med kosilom v londonskem hotelu, kjer se njegova ekipa Team Gerolsteiner skrbno pripravlja na jutrišnji angleški prolog francoske »pentlje«. Peter bo s Tadejem Valjavcem (Lampre-Fondital) edini Slovenec na sloviti dirki po Franciji. Peter, kakšni so vaši občutki pred letošnjim Tourom? Še do pred kratkim nisem vedel, če se bom sploh predstavil na startu v Londonu. Odločitev je padla pred petimi tedni, ko smo se v moštvu dogovorili oziroma so mi kar oni predlagali naj nastopim, češ da sem v dobri formi. Vabilo sem sprejel z veseljem, saj to pomeni, da vodstvo zaupa vame. Lahko vam zagotovim, da bom tudi tokrat dal vse od sebe. Kdo so glavni favoriti za osvojitev rumene majice? V glavnem bodo to Kloden, Vino-kourov, Perreira in Valverde. Kakšno vlogo boste imeli v moštvu Gerolsteiner? V glavnem bom imel povezovalno vlogo med športnim vodjo in ekipo. Sprejemal bom navodila in jih zatem posredoval ostalim kolesarjem. Smo zelo mlada in neizkušena ekipa. Jaz sem najstarejši kolesar. V glavnem bom pomagal našima najboljšima kolesarjema, ki sta Robert Forster in Bernhard Kohl. Skušal jima bom pomagati v najtežjih trenutkih. Lepo bi bilo, da bi osvojili vsaj kako etapo. Na Touru 2005 ste v eni etapi osvojili 2. mesto. Letošnji osebni cilj pa je... Drugo mesto je bilo tudi moj najboljši rezultat na etapnih dirkah v moji karieri. Letos ne planiram velikih podvigov. Seveda, če bom dobil pravo priložnost, bom skušal zmagati. To pomeni, da bi se moral znajti pred ciljem brez svojih so-tekmovalcev. V takem primeru bi brez večjih obotavljanj skušal osvojiti etapo. Kako pa kolesarji gledate na pro-tidopinške ukrepe mednarodne kole- Peter »Paco« Wrolich je letos že nastopil na sloviti klasični dirki Milano-Sanremo sarske zveze UCI? Vsekakor pozitivno. Ukrepi so bili potrebni, saj se je doping v kolesarstvu že tako močno ukoreninil, da ga bomo kratkoročno s težavo odstranili. Ta proces bo zelo dolg, mogoče bo morala skozi cela generacija kolesarjev. V zadnjih letih se je veliko govorilo o dopingu, nihče pa ni ničesar storil. Vsekakor smo na dobri poti. Pred odhodom na Tour smo morali vsi podpisati dokument, na katerem jamčimo, da smo »čisti«. Sam pa ne vem, če so vsi podpisali s čistjo vestjo. Kakšni pa so vaši načrti do konca letošnje kolesarske sezone? Kolesarska sezona se bo zaključila tam nekje proti koncu septembra. Gotovo je, da ne bom nastopil na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu, saj mi proga ni pisana na kožo. Po Touru bom nastopil še na dirki po Poljski in še na nekaterih enodnevnih dirkah. Za konec pa še: kolikšna je denarna nagrada za etapno zmago na francoski »pentlji«? Odvisno od težavnosti etape. Vsekakor je to okrog 14 tisoč evrov. Jan Grgič APrimorski ~ dnevnik Copa America: v četrtfinale še Brazilija in Čile CARACAS - V četrtfinale južnoameriškega nogometnega prvenstva sta se kot zadnja uvrstila Brazilija in Čile. Brazilci so z 1:0 premagali Ekvadorce, Čilenci pa so se z Mehičani razšli z neodločenim rezultatom 0:0.Reprezen-tanci Brazilije in Čila se bosta v četrtfi-nalu pomerili med seboj, v predtek-movanju so bili s 3:0 boljši Brazilci. Ve-nezuelci se bodo pomerili z Urugvaj-ci, zmagovalci srečanja skupine C med Argentinci in Paragvajci se bodo pomeril s Perujci, poraženci pa z Me-hičani. Kaos pred jutrišnjim začetkom Toura LONDON - Dan pred začetkom kolesarske dirke po Franciji je prišlo do razkola znotraj Združenja poklicnih kolesarskih ekip (AICGP). Na včerajšnjem zasedanju v Londonu je osem moštev napovedalo odhod iz združenja, ker se druge ekipe ne držijo pravil v skupaj podpisanem etičnem kodeksu. »Ko je eden od španskih predstavnikov dejal, da jemljemo samo zdravila, kot vsi drugi športniki in da to ni doping, sem vstal in šel,« je povedal Hans Michael Holzer iz moštva Gerolsteiner. Reginaldo k Parmi Micoli k Palermu PARMA - Triindvajsetletni brazilski nogometaš Reginaldo je iz Fiorentine prestopil k Parmi. Zvestobo klubu iz mesta znanega po parmezanu je obljubil za naslednjih pet let. Fabrizio Mi-coli pa bo naslednje tri sezone igral za Palermo. Prej je igral za Benfico, v Pa-lermu pa bo v treh letih zaslužil 4,3 milijone evrov. Gibilisco tvega kazen Italijanski atlet Giuseppe Gibilisco je bil včeraj na zasližanju pri protidopinški komisiji CONI-ja. Gibilisco, ki naj bi užival prepovedana sredstva, tvega enoletno prepoved nastopanja. Sandra Vitez tudi uradno podpisala za Sassuolo Sandra Vitez, naša najboljša odbojka-rica bo tudi v naslednji sezoni igrala za ekipo iz Sassuola Unicom Starker Ke-raKoll. 20-letna krilna igralka je podpisala dokončno pogodbo in bo torej naslednje leto igrala v najvišji italijanski ligi, saj je z ekipo letos napredovala v A1-ligo. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LETA 2014 - Odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja Najbolj prepričljiv je bil ruski Soči Odločilna je bila Putinova pomoč - Rusija (tedaj Sovjetska zveza) je zadnjič gostila olimpijske igre leta 1980 - Razočarani Avstrijci in Južnokorejci Rusija bo za ureditev Sočija porabila kar 8,8 milijarde evrov. Mesto ob Črnem morju so za poletno zatočišče delavcev in njihovih družin zgradile sovjetske oblasti ansa CIUDAD DE GUATEMALA - Mednarodni olimpijski komite (MOK) je na zasedanju v Gvatemali včeraj ponoči odločil, da bo zimske olimpijske igre leta 2014 gostil ruski Soči. Mesto ob vznožju kav-kaških gora je v odločilnem krogu z 51:47 premagalo južnokorejski Pjeongčang, ki je v prvem krogu prejel dva glasova več kot Soči (36:34), že v prvem krogu pa je iz boja za organizacijo iger izpadel avstrijski Salzburg, ki je prejel 25 točk.Tako južnokorejski kot avstrijski kandidat sta na podoben način ostala brez organizacije iger že pred štirimi leti, ko so izbirali prireditelja OI2010, ki jih bo gostil kanadski Vancouver. Takrat je bil Pjeongčang v finalu poražen s 53:56. Rusija bo zimske olimpijske igre gostila prvič, najboljši športniki sveta pa so se v Rusiji na največjem tekmovanju že srečali, saj je leta 1980 poletne igre gostila Moskva. Prav dejstvo, da Rusija, katere športniki so na zimskih olimpijskih igrah doslej osvojili 293 kolajn, še nikoli ni gostila zimskega srečanja najboljših športnikov, je bilo ena izmed prednosti Sočija.V ruskem letovišču ob Črnem morju niso zgradili še nobenega od 11 predvidenih prizorišč, ki naj bi gostila igre.Čeprav bodo olimpijski ogenj v Sočiju prižgali šele čez sedem let, pa Rusi pravijo, da se bo pri njih olimpijski vrvež začel že čez nekaj tednov. »Vse sku- paj se bo začelo čez mesec ali dva, ko bodo odgovorni začeli zbirati denar,« je dejal neimenovani član organizacijskega odbora. Rusija naj bi za ureditev So-čija porabila kar 8,8 milijarde evrov. Soči ima 300.000 prebivalcev in se razteza na 147 kilometrih vzdolž obale Črnega morja ob vznožju kavkaških gora. Mesto so za poletno zatočišče delavcev in njihovih družin zgradile sovjetske oblasti. Idejo, da bi mesto razvili v zimskošportno središče, podpira tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki večino počitnic preživi v predsedniški rezidenci v bližini Sočija. Večina tistih, ki so v zadnjih dneh v Gvatemali spremljali predstavitve vseh treh finalistov, je mnenja, daje Sočiju poleg inovativnega koncepta do organizacije iger 2014 odločilno pomagal prav Putin. Tako Avstrijci kot Južnokorejci pa so nad odločitvijo MOK razočarani. Toni Sailer, avstrijska smučarska legenda, je prepričan, daje to katastrofa: »Zame je to manjša katastrofa.Še vedno denar vrti svet. Južna Koreja, ki je že pred štirimi leti za las zgrešila, je očitno premajhna, premalo pomembna.Ver-jamem, da bodo v Sočiju pripravili dobre igre, a glasovanje in izbor sta katastrofa.Če bi že pred nekaj dnevi vedel, da bo rusko podjetje novi pokrovitelj MOK, bi mi to dalo misliti.« (STA) 22 Petek, 6. julija 2007 PRIREDITVE U2D I1IKÜKM tlUHflLhSlltP M[HDhlS¡CHt S L Q V E MI A. G-hjul ¡DOT INTERVJU - Mario Gerjevic o evropskem prvenstvu U20 »Na EP bomo gledali vrhunsko člansko košarko« Pri dvajsetih so igralci že zelo kvalitetni - Peter Sosič bi lahko bil med reprezentanti Danes se začenja evropsko košarkarsko prvenstvo za mlajše člane pod 20. letom. Z Mariom Gerjevicem smo se pogovorili o favoritih in še o marsičem. Košarkarski strokovnjak in bivši Jadra-nov trener bi v primeru izbire rad postal hrvaški reprezentančni trener, predvsem zato, ker je Zagrebčan po rodu in ima tudi hrvaško državljanstvo. Katere reprezentance uvrščate med glavne favorite za medalje? To je seveda subjektivno mnenje. Mislim, da je v najožjem krogu favoritov reprezentanca Srbije, ki je tudi v prejšnjih mladinskih kategorijah z isto ekipo posegla po evropskem naslovu. Odvisno bo tudi od tega, ali bo reprezentanca nastopila kompletna. Med favorite uvrščam tudi domačo reprezentanco, ki je v pripravljalnem obdobju imela zelo dobre rezultate. Šibka točka je v tem, da sta Srbija in Slovenija v isti skupini, tako da se lahko zgodi tudi to, da nobena ne bo napredovala v naslednji krog. Omeniti je treba še ekipe kot so Španija, Litva in Grčija. Manj poznana je reprezentanca Rusije, ki tudi spada med favorite, saj je tudi ruska košarkarska šola znana po kvaliteti. Lahko pa nas še kdo preseneti: Turčija ali Italija. Med 16 reprezentancami, ki so se uvrstile na evropsko prvenstvo, so kar štiri ekipe iz republik bivše Jugoslavije. Menite, da je jugoslovanska šola še vedno dobra? Definitivno. Takoj po razpadu Jugoslavije je bilo med prvimi desetimi članskimi ekipami v Evropi od štiri do pet reprezentanc iz področja bivše Jugoslavije. Sedaj je kvaliteta spet na visokem nivoju. Katere pa so glavne razlike med jugoslovansko in zahodno šolo košarke? Jugoslovansko šolo košarke je vedno krasila izjemna sposobnost improvizacije in kreativnosti. Po vojni so temu dodali še vrhunsko in strokovno delo in torej naj nas ne čudi, da je s tega DANAŠNJI SPORED NOVA GORICA, OŠ Miloj-ke Štrukelj: 13:15 Španija - Hrvaška, 15:30 Izrael - Makedonija; 18:00 Srbija - Slovenija; 20:15 Francija -Madžarska. GORICA, Palabigot : 14:00 - Latvija - Gruzija; 16:15 Rusija - Grčija; 18:45 Turčija - Litva; 21:00 Italija - Bolgarija področja največ igralcev v NBA-ligi. Kvaliteta jugoslovanske šole je tudi izredna višina, ker je tu selekcija bistveno lažja kot v drugih državah. Ogromno fantov v kategoriji do 20 let v bivših republikah ima 2 m ali več. Italijanska, španska in francoska šola imajo različne stile, razlikujejo se po niansah in manjših razlikah v kvaliteti. Za italijansko šolo je značilna disciplina v igri, veliko naštudiranih akcij in natrenirana kombinatorika. Za špansko šolo košarke je izredno značilen hiter protinapad, hitra igra in hiter prenos žoge. Ne moremo pa reči, da je eden izmed teh stilov dominanten in da bo zato ena reprezentanca zmagala. Koliko so igralci že dobri na tej stopnji? Dejstvo je, da če igralec ni kvaliteten igralec pri 20. letih, ne bo nikoli kvaliteten. V tem obdobju lahko košarkar izkaže tehnično in taktično znanje vrhunskega članskega igralca. To kažejo tudi članske reprezentance v preteklosti: reprezentanca Jugoslavije, ki je bila leta 1991 svetovni prvak v Los An-gelesu, je imela do šest igralcev, ki so bili stari okrog 20 let. To so bili Toni Ku-koč, Dino Radja in drugi. Se pravi, da so igralci pri 20. letih že formirani igralci. Na evropskem prvenstvu bomo gledali vrhunsko člansko košarko: nekateri (tak primer so tudi Slovenci) bodo celo kandidati za člansko reprezentanco, ki bo septembra igrala člansko EP v Španiji. Obenem pa bo vsak košarkarski navdušenec lahko gledal nove trende igranja v napadu in obrambi. Na katere igralce pa moramo biti pozorni, češ da imajo tak potencial, da bodo čez nekaj let res vrhunski? i HI Mario Gerjevič meni, da je glavni favorit Srbija kroma i, Težko bi to povedal. Izpostavim lahko le igralce reprezentanc, ki jih poznam. Med kandidati je Slovenec Gašper Vidmar, ki se lahko razvije v vrhunskega igralca. Tudi Preldžič in Klobučar sta kvalitetna. Tudi v srbski reprezentanci je kar nekaj takih, ki lahko postanejo vrhunski. Ti igralci ne bodo več napredovali, lahko se izboljšajo le v moči, tehničnem in taktičnem znanju, saj igrajo že na zelo visoki ravni. Evropskega prvenstva se bo udeležilo kar nekaj oglednikov NBA. Na kaj so najbolj pozorni pri iskanju igralcev? Skavti gledajo igralca kot celoto, saj le igralci, ki so kompletni, lahko uspejo v NBA-ligi. Z izredno dobrim delom evropskih trenerjev prihaja v NBA čedalje več kvalitetnejših igralcev iz Evrope kot iz Amerike. Tudi skavti se zavedajo, da je sedaj kvaliteta na strani Evrope. Ali imamo sploh kakega zamejskega košarkarja, ki bi lahko igral na ravni letošnjega evropskega prvenstva mlajših članov? Mislim, da ne. Izpostavil bi Petra Sosiča, ki je letos pokazal izreden napredek. V konstelaciji časa, manjšem številu poškodb, z več treningi in z igranjem v višji ligi, bi bil lahko v konkurenci za italijansko reprezentanco. Veronika Sossa ODBOJKA - Pri ženski mladinski ekipi U16 Izkušeni trener Carmello Pittera gost Govolleya Mlade odbojkarice goriškega Govolleya (U16) so včeraj zjutraj trenirale pod taktirko izkušenega sicilskega trenerja Carmella Pittere, ki je konec sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vodil italijansko moško reprezentanco in dosegel kar nekaj vidnih uspehov. S Catanio je celo osvojil edini državni naslov sicilskega moštva. Triinsedemdesetletni trener, ki živi v Mo šu pri Gorici, je de kle tom po-uda ril predvsem pomen mo torike in različnih gibov, ki so izredno pomembni v moderni odbojki. »S Pittero ne treniramo vsak dan, tako da sem bil res zadovoljen, saj so bila dekleta zelo pozorna in koncentrirana,« je dejal trener Govolleya Rajko Petejan. »S Pittero se izpopolnjujemo tudi trenerji, tako bo v naši sredini vedno dobrodošel.« Dekleta Govolleya v poletnem času trenirajo vsak dan. »Zjutraj vadimo v telovadnici, popoldne pa se dekleta odpravijo na tečaj jadranja na deski pri sesljanski Čupi,« je še do dal Petejan. Carmello Pittera je treniral tudi reprezentanco Egipta bumbaca TENIS - U14 in U16 Danes polfinale U16, jutri C. Orlando (Gaja) za vstop v finale U14 Od nedelje se na teniških igriščih na Padričah srečujejo najboljši deželni igralci, ki nastopajo v kategorijah do 14 let in do 16 let. Danes bosta na vrsti že polfinala v ženski in moški konkurenci do 16 let (začetek ob 15.00), jutri pa bodo odigrali še pol-finalne dvoboje za igralce do 14 let (tudi ob 15.00). Zmagovalci turnirjev bodo deželni prvaki, prvi štirje igralci v vsaki kategoriji pa se bodo uvrstili v državno fazo. Na turnirje se je prijavilo za vsako kategorijo do deset igralcev in igralk, največ, petnajst, pa jih nastopa v moški konkurenci do 14 let. Seveda so se z deželno konkurenco pomerili tudi ga-jevci. Do polfinalnega dela na turnirju U14 se je uvrstila le gajev-ka Carlotta Orlando, prva nosilka, ki ima dobre možnosti tudi za uvrstitev na državni finale. Carlotta je bila tudi edina predstavnica padriškega društva, ki je nastopala v kategoriji do 14 let. Gajevci so bili namreč številnejši v starostni skupini do 16 let. V moški konkurenci je Carlo Venie-r izgubil proti Davidu Loppiju v prvem krogu. Dve predstavnici sta igrali v ženskem turnirju U16. Elisa Bertali je po zmagi v prvem krogu proti Alyssi Cecotti (iz Čedada) klonila v četrtfinalu z Mariko Padoan iz Vidma. Stefania Braidotti pa se je na teniška igrišča vrnila prvič po poškodbi zapestja. V prvem krogu jo je premagala Tržačanka Valentina Pino. Po polfinalnih srečanjih (danes in jutri) bodo v nedeljo na vrsti še finalni dvoboji. V popoldanskih urah se bodo igralci najbrž na pokritih igriščih pomerili za deželni naslov. Prvič bodo v vseh italijanskih deželah potekali finali na isti dan. JADRANJE Rodda (Čupa) v Atene na EP za optimiste Barve italijanske reprezentance bo na evropskem prvenstvu v Atenah za jadralski razred optimist branil Tito Rodda (Čupa). Na drugih se-lekcijskih regatah v Cagliariju si je z desetim mestom zagotovil nastop na celinskem prvenstvu, ki bo potekalo od 10. do 18. julija v Atenah. Poleg Tita so se za uvrstitev na evropsko in svetovno prvenstvo preizkusili še tri mladi jadralci: Agostino Rodda (Čupa), ki je bil 17., Matia Ugrin 59. (Sirena), Maja Bogatec 67. (Čupa). Sončno vreme je spremljalo vseh dvanajst regat od 13. do 26. junij a. »Selekcije so bile na visokem nivoju, saj se kvaliteta mladih jadralcev stalno izboljšuje,« je povedal trener Ču-pinih jadralcev Maurizio Benčič, ki je dodal, da so mladi jadralci jadrali v vseh vetrovnih pogojih. »Vsekakor pa smo dosegli zastavljeni cilj, vključitev vsaj enega varovanca v reprezentanco,« je zaključil Benčič. Konec tedna bo v Sesljanskem zalivu (jutri in v nedeljo) 22. memorial Alex Moccia v organizaciji Pie-tas Julia, katerega se bodo udeležili jadralci obeh društev. Predvsem za kadete bodo regate odlična priprava za regato na državnem nivoju v Cervi za Trofejo Atlantica. Vidali 2. na plavalnem deželnem prvenstvu Mladi plavalec tržaškega društva Rari Nantes Kristjan Vidali iz Repna je na deželnem plavalnem prvenstvu v kategoriji začetnikov B (letniki 1997) v tržaškem bazenu Bianchi na 100 m prsno osvojil solidno 2. mesto (čas 1:41,00). »24 ur košarke« bodo odprli minikošarkarji Že lepo število navdušenih košarkarjev in košarkaric je potrdilo svojo prisotnost na Sokolovem košarkarskem maratonskem turnirju »24 ur košarke«, ki bo jutri in pojutrišnjem na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini. Organizatorji upajo, da se bo število nastopajočih še povečalo in prosijo zamudnike, da se čimprej prijavijo. Turnir bodo odprli (in zatem tudi zaključili) mladi mini-košarkarji in minikošarkarice. Predv-pis še jutri od 20. do 22. ure v pubu Bunker v Nabrežini pri Trstu ali po elektronski pošti na naslov so-kol24ur@yahoo.it. Info: Marko E. 3391942210, Martin 3408227166, Marko H. 3357423134. □ Obvestila AŠD-SK BRDINA vabi člane in starše na informativni sestanek za priprave na tekmovalno sezono 2007/08, ki bo v torek 10. julija, ob 20.30, na sedežu društva v Merčedo-lu (Repentaborska ulica, 38-Opčine). Za informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni! ZSŠDI vabi predstavnike društev na ogled športne ponudbe Mariborskega Pohorja v soboto, 14. julija. Prijave sprejemata urada ZSŠDI v Trstu in Gorici. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. AŠD SOKOL sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v jutri, 7. julija ob 18.00 ob prvem sklicanju in ob 18.30 v drugem sklicanju na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini z naslednjim dnevnim redom: blagajniško poročilo, odobritev obračuna in predračuna, razprava in razno. AŠZ JADRAN obvešča, da bo občni zbor društva danes, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo tudi odločali o spremembi sedeža društva. / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. julija 2007 23 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika 7. Video natečaj - Šola S. Kosovel, Opčine: Smetnjak , ki gori Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.25 10.30 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.25 23.30 0.30 1.00 2.05 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nad.: Sottocasa Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče Tg parlament 10 minut za oddaje pristopanja Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vreme Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury, Michael Horton) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Ralph Schicha) Nad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari, Massimo Bulla, Ivo Garrani) TV film: Orgoglio - Drugo poglavje (i. Elena Sofia Ricci, Daniele Pec-ci, Paolo Ferrari) Tg parlament Dnevnik in vreme Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) Nan.: Komisar Rex Kviz: Reazione a catena Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Aktualno: Una notte a Sirmione -Nagrada Sirmione Catullo (vodi Carlo Conti) Dnevnik Aktualno: TV7 Aktualno: Tistega dne v Nazaretu - Zgodbe katoliške cerkve Nočni dnevnik, Potihoma Off Hollywood 2007 V^ Rai Due 6.00 6.40 6.55 7.00 10.00 10.15 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.10 18.05 18.30 19.00 20.00 20.30 21.05 22.55 23.05 0.35 0.30 1.05 Dok.: Focus Tg2 Medicina 33 Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33 Variete: Matinee' Dnevnik Tg2 Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja Variete: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Čarovnice Tg2 Flash, šport Tg2 Dnevnik/Meteo 2 Variete: Soiree' Risanke Dnevnik Nan.: Il capitano (It., '04, i. Ales-sandro Preziosi, Gabriella Pession, Massimo Corvo) Dnevnik Glasba: Musicultura Festival Tg2 Mizar Oddaja o jadranju: L' Italia dei porti (vodi F. D' Onofrio) Tg parlament Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Salvatore Giuliano (dram., It., '61, r. F. Rosi, i. Salvo Randone, Frank Wolff) 11.10 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda 15.15 16.05 16.30 17.15 18.00 18.55 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.10 23.25 23.45 Nan.: Out There Melevisione Šport: Kolesarstvo, 17.00 EP v sabljanju Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai Tg šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Veronica Mazza) Dok.: Enigma - Jackie, ženska, ki je živela dvakrat (vodi Corrado Au-gias) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Primo Piano Aktualna odd.: Seconda Chance (vodi Riccardo Chartoux) Tg3 Night News Aktualno: Cult Book Rete 4 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 16.00 16.55 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10 23.15 1.30 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.40 Velika dolina, 8.40 Pacific blue Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Nan.: Maigret in odprto okno (krim., Fr., '01, i. Bruno Cremer) Nad.: Steze Film: Ma chi ti ha dato la patente? 8kom., It., '70, i. F. Franchi) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualna odd. Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Nati ieri (It., '06, i. Sebastiano Somma, Vittoria Belvedere, Et-tore Bassi, Lina Sastri) Film: Dark Blue World (dram., Češka-Nem., '01, r. Jan Sverak, i. Ondrej Vetchy, Linda Rybova) Pregled tiska Canale S 10.50 11.00 12.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 16.15 17.00 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 23.30 1.20 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Il m iracolo della farfalla (kom., Fr., '02, i. Michel Serrault, Claire Bouanich) Dok.: Extreme animals Nan.: Providence (i. Melina Kana- karedes, Patrick Fabian) Nan.: Sodnica Amy Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner) Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Nad.: Vivere TV film: Le parole di Cora (dram., ZDA, ,'00, i. regina Taylor, Cherry Jones) Tg com/Meteo5 Tg5 minut Nad.: Cuori tra le nuvole Nan.: Carabinieri 4 Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: Un ciclone in casa - Bringing Down the House (kom., ZDA, '03, i. Steve Martin, Queen Latifah) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.30 Odprti studio 6.40 Nan.: Arnold (i. Gary Coleman), 7.05 Young Hercules 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira , 10.25 Hercules in jama odmevov 11.25 Nan.: Xena 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.35 Kviz: šport kviz 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 - Mitična 60. leta 8i. Shannen Doherty), 16.00 Blue Water High , 16.25 15/Love 17.35 Risanke 18.00 Nan.: Čarovnica Sabrina 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Will & Grace - Živ in zdrav (i. Eric McCormack) 20.10 Nan.: Renegade 21.00 Nan.: CSI Miami (i. Jonathan Togo, Sofia Milos, E. Procter, Khandi Alexander) 22.00 Nan.: CCSI NY (i. Melina Kanaka- redes, Gary Sinise, Eddie Cahill) 22.55 Nan.: Killer Instinct (i. Kristin Lehman, John Messner), 23.50 The inside 0.50 Odprti studio 1.35 Nan.: Buffy Tele 4 8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Casa famiglia (i. Massimo Dapporto, Arnoldo Foa') 11.00 Nad.: Marina 12.35 Osebnosti poletja 13.10 Nan.: Don Matteo 2 14.10 Tu Slovenija 14.15 Vsi na morje 15.15 Kaj veš o Afriki? 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.10 Son el mago de Umago - Pogovor z gospo Fernando 19.55 Športna oddaja 20.20 Šest minut z Deželnim zborom 20.50 Film: Killer calibro 32 (vestern, '67, i. Lee Lawrence) 23.40 Nan.: Street Legal La l 6.00 12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 9.30 Dok.: Crocodile Hunter 10.25 Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik 14.00 Film: Orazi e Curiazi (zgod., It., '61, i. Alan Ladd) 16.00 Nan.: Kamaleon Jarod (i. Michael T. Weiss) 18.00 Nan.: Star Trek Voyager 19.00 Nan.: Murder Call 20.30 Osem in pol 21.30 Film: Verdetto finale - True Beliver (thriller, ZDA, '89, i. James Woods, Robert Downey jr.) 23.30 Variete: Markette (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.30 9.50 10.10 11.00 11.15 12.00 13.00 13.25 13.40 14.30 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00 17.30 17.45 18.40 18.55 19.35 19.55 20.30 22.00 23.00 0.15 0.45 1.40 2.15 Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris.: Babar, 9.25 Pingvin Gašper Lutkovna nan.: Zverinice iz Rezije - Psi, mačke in miši (M. Matičetov) Kratki igrani film EBU: Moja rolka Nad.: Živalski svet iz škatlice Taborniki in skavti: Krasna si bistra hči planin Kontaktna odd.: Jasno in glasno - Zemlja, moj planet? Dok.: Kdo se boji dr. Janeza Ruglja? Poročila, vreme, šport Duhovni utrip Nad.: Ta moja družina Slovenski utrinki Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar Iz popotne torbe: Vrt Nad.: Sorodni duši (VB) Novice, slovenska kronika, vreme, šport Pogled na... Gruberjeva palača Dok.: Čudežni planet Risanke Vreme in dnevnik Vreme, šport Hum. nad.: Čokoladne sanje (Slo, '04, r. Vojko Anzeljc, i. Iva Kranjc, Sebastijan Cavazza, Tina Gorenjak) Festival Vurberk Odmevi, kultura, šport, vreme Pogovorna oddaja: Polnočni klub - Maribor - moje mesto Hum. nan.: Nikar tako živahno! Dok.: Čudežni planet Dnevnik Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 9.00 11.20 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.50 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 12.40 Hum. nan.: Frasier 13.00 Film: Podivjana množica 14.25 Žogarija, ko igra se mularija 14.55 Dok.: Po cesti v umirajočo džunglo 15.25 Mozaik 16.20 Mostovi - hidak 16.50 Lestvica na drugem 17.35 Atletski miting 17.50 EP v košarki do 20 let: Slovenija - Srbija (prenos iz Nove Gorice) 19.50 Kronika z Lenta 20.00 Atletika: Zlata liga (prenos iz Pariza) 22.00 Film: Še en dan v raju 23.40 Film: Wilbur se hoče ubiti (črna kom., Danska, '02, r. Lone Scherfig, i. Jamie Sives, Adrian Rawlins) Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal Koper Čezmejna TV Euronews Vas tedna Film: Zbogom, dobri stari Zahod (ZDA, '85, i. Tom Berenger, Andy Griffith) 16.30 Dok.: Genesis 17.30 Artevisione 18.00 Program v slovenskem jeziku: Iz popotne torbe 18.20 Bukvožerček 18.30 Obisk v akvariju 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Dnevnik - Šport 19.25 Vesolje je... 19.55 Atletika: Zlata liga (prenos iz Pariza) 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 EP v košarki do 20 let: Slovenija -Srbija 23.55 Arhivski posnetki 0.55 Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika 1.15 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 12.00 Videostrani 18.00 Miš Maš 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Spomini borcev 19.15 Rally magazin 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Rally magazin 6 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 22.15 Vedeževanje 23.15 Dnevnik, vreme 23.45 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose (pripr. pedagoginja N. Klobučar Ri-javec); 12.00 Sen valčka; Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 50 let ob Avseniko-vi glasbi v zamejstvu, nato Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga -Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko So-sič); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 9.00-12.30 Dopoldan in pol: Eurofest, Folkest, 50 let Tumove koče na Slav-niku; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Poletna torklja; 14.45 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kino; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica: dnevi saksofona v N. Gorici; 320.30 Radio "Bla Bla"; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.05 Nočni pr. (vodi Pavle Pla-hutnik) RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Izvidnica; 9.35 Popevki; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; 16.30 Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Klub klubov.. SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelji antagonisti: Wagner in Brahms; 11.05 Eppur si muo-ve; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Pa-kov festival (prekmurski glasbeni festival); 22.00 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Petek, 6. julija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI Nad Alpami se prehodno zadržuje v višinah razmeroma hladen in nestanoviten zrak. V prihodnjih dneh se bodo tudi višji sloji otoplili in bo ozračje bolj stanovitno. bioprognoza Predvsem na severu države se bodo pri občutljivih ljudeh pojavile z vremenom povezane težave. Na jugu države pa bo prevladal ugoden vremenski vpliv. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 Dolžina dneva 15.50 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 24.05 in zatone ob 11.56 plimovanje Danes: ob 1.44 najvišje 12 cm, ob 8.41 najnižje -35 cm, ob 15.50 najvišje 38 cm, ob 22.20 najnižje -13 cm. Jutri: ob 3.18 najvišje 2 cm, ob 9.39 najnižje -26 cm, ob 16.47 najvišje 40 cm, ob 24.03 najnižje -22 cm. temperature v gorah oc 500 m ...........23 2000 m............9 1000 m...........17 2500 m............5 1500 m...........12 2864 m............3 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TURIN - Preko stotisoč ljudi na izrednem spektaklu ob 50-letnici Fiata 500 Krst novega modela v znamenju optimizma za novo obdobje uspešne prihodnosti turinskega obrata TURIN - Avtomobili, ki v fellinijev-sko-alegoričnem duhu peljejo po vodi in lebdijo v zraku. Simpatični Fiati 500 stare generacije, ki so jih ob priložnosti predstavili v najrazličnejših preoblekah: od tiste gasilskega avtomobila, s katerim so nekoč gasili požare, do tiste, nekoliko bolj zabavne, velike potujoče torte iz katere je v določenem trenutku izstopila slavna Marilyn (poosebljala jo je izredna Claudia Gerini) in zapela legendarni Happy birthday. Tako so v Turi-nu, v sredo nazdravili znameniti »petstot-ki«. Saj plavolasa Marilyn ni posvetila pesmi Johnu Fitzgeraldu Kennedyiju, temveč najslavnejšemu italijanskemu avtomobilu vseh časov, Fiatu 500. Tistemu malemu simbolu italijanske polpretekle zgodovine, ki je v sredo dopolnil okroglih petdeset let, a tudi njegovemu novorojenemu potomcu, ki je ravno tako v sredo, v Turinu zagledal luč sveta. Welcome 500 je bil namreč naslov izrednega večera, ki so si ga pri Fiatu zamislili, da bi na najbolj glamurozen način pozdravili prihod novega avtomobila, s katerim nameravajo tudi na novo vzpostaviti ime in ugled turinske hiše. Ta marketinška poteza bo Marchion-neja in njegove stala 21 tisoč evrov, kar med drugim tudi dokazuje trud in prizadevnost, ki ju pri Fiatu posvečajo bodočnosti in rasti podjetja, ki je docela skandiral tempo italijanskega povojnega preporoda. Turinski izredni praznik, ki je povezal v eno vseh pet osrednjih mestnih trgov in nabrežje reke Pad, bo nedvomno še zelo dolgo ostal zapisan v spominu vseh, ki so mu želeli prisostvovati. Od samega Fiatovega vrha, ministrov, industrijcev in predstavnikov italijanskega šov sistema, do nekaj tisoč nekdanjih in sedanjih zaposlenih največje turinske tovarne, katerim je bil turinski praznik tudi namenjen. Turinsko podjetje se je pod Marchi-onnejevim vodstvom, kot so tudi pripomnili na včerajšnji predstavitvi najnovejšega vozila Fiat 500, spet približalo tistim nekaj tisoč delavcem, »brez katerih bi prav gotovo ne bili kar smo«, kot je povedal sam Mar-chionne. In to dokazali tudi s tem, da so v zadnjih nekaj tednih priredili serijo srečanj in sestankov z vsemi zaposlenimi, da bi rav- no oni postali nekakšni diplomatski predstavniki najnovejšega Fiatovega modela in tudi v prvi osebi bili soudeleženi pri veliki promocijski akciji. Sicer pa je bil turinski večerni in nočni show (nadaljeval se je namreč do zgodnjih jutranjih ur) nepozabni praznik luči, koreografij, vode, ognja in zvoka, pri katerem so bili soudeleženi umetniki iz vsega sveta. Seveda si v Turinu niso mogli kaj, da bi ne obudili spomina tudi na osebo, ki je v vsem tem času nastopala v vlogi režiserja Fi-atovih uspehov in naposled tudi neuspehov, Giovannija Agnellija, čigar portret si je zagotovil prvi aplavz večera. Spektakla, obda-nega s celo serijo vizualnih presenečenj, ki jim ni bilo videti konca. Kot ni videti konca izrednemu navdušenju s katerim pri Fiatu predstavljajo novi avtomobilski model, ki naj bi v prihodnjih nekaj letih uspel na novo zagnati turinski obrat. Z upanjem, kot pravijo v piemontskem mestu, da bi v kratkem tudi produkcijsko plat avtomobila spet preselili na italijanska tla, saj bodo zaenkrat novi Fiat 500 izdelovali na Poljskem. (Iga) Težišče izredne prireditve ob obletnici najuspešnejšega Fiatovega avtomobila je bila reka Pad sredi Turina ansa