198. številk«.
Ljubljana, v sredo 29. avgusta 1900.
XXXIII. leto.
tebaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman sa avstro-ogrske dežele a« vse leto 80 K, sa pol lata 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec S K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, aa jeden meseo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto a K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoaujatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje aa od atiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvoli frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Urednlitvo in upravnlatvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Uprsvnlštvu naj se bla« govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v npravniatvo pa a Kongresnega trga Bt, 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. # „Narodna Tiskarna1* telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo ns novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem mesece nsročnins, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da po-šiljanie ne preneha in da dobd vse številke.
.SLOVENSKI NAROD"
IT
valja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta .... „ II'— I En mesec . . . „ 10O Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vsa leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13'— I En mesec .''.".„ 2'30 02" Naroča se  lahko   z  vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače ae
ne oziramo na dotično naročilo, fig* List se ustavlja 10. dan po potekli naročnin) brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Klerikalni argumenti.
i.
V „Slovencu", v številki 195. z dne 27. t m. je v poročilu o ribniškem shodu čitati tudi to-le: „Slabo je naletel včeraj tudi liberalni učitelj gosp. Sregorač iz Dolenje vasi, ki je hotel na shodu prodajati svojo naprednost Malo prijazne opazke so mu letele na uho in ni dosti manjkalo, pa bi se bil kopal v hladnih valovih Bistrice.*
To je notica, ki se nikakor ne more prezreti, že zategadelj ne, ker se ta pre-karakteristična notica nahaja v glas lu ljubljanskega škofa, v glasilu kranjske duhovščine, katero glasilo urejajo kanoniki in semeniški profesorji.
Malo je torej manjkalo, da na shodu v Ribnici pod komando raznih duhovnikov zbrana armada ni g. Gregorača vrgla v hladne valove Bistrice, in glasilo ljubljanskega škofa in kranjske duhovščine naznanja to z radostjo, kakor da tiči v tem dokaz prav posebne katoliške zavednosti,
kakor da je to izraz izredne religioznosti ribniških klerikalnih zborovaloev in njihovih duhovniških voditeljev.
Kaj pa je storil ta nesrečni liberalni učitelj tako strašnega, da so ga hoteli kar potopiti v Bistrici? .Hotel je na shoda prodajati svojo naprednost', pravi .Slovenec", hotel je torej na javnem shodu zastopati svoje prepričanje, kakor je zastopal dr. šusteršič tačasno svoje prepričanje, a za to, kar je bilo dru. ŠasterSičn dovoljeno, za to je naščuvana druhal hotela gosp. Gre gorača vreči v hladne valove Bistrice, in ljubljanski kanoniki in semeniški profesorji oznanjajo to še s posebno radostjo, kakor da je to prav izredno lep uspeh blagoslovljenega delovanja njihove stranke.
To so torej argumenti, s katerimi deluje duhovniška stranka. Ta stranka je res globoko padla, tako globoko, da mora biti sram vsakega količkaj spodobnega človeka, če pripada k njej. Viš-nikarja niso pustili govoriti, ko je hotel ovreči Šusteršičeve trditve, ko je hotel odgovarjati na Šusteršičeva zavijanja in na tista impertinentna natolcevanja, s katerimi jd Šusteršič pital svoje poslušalce, katerih pa seveda ni obelodanil v „Slovencu", ker so se bali utiša njegovih besed, in učitelja Gregorača so mislili kar v vodo vreči, ko je poskusil razložiti svoje prepričanje.
To je dokaz, kako se klerikalni sleparji boje, da bi ljudstvo izvedelo resnico, kako se boje, da bi kdo izpodbijal njihove trditve in razkrival njihove laži, in kerne morejo z argumenti priti, hočejo z nasilstvom preprečiti vsak ugovor. Stvar, ki jo zastopajo klerikalci, mora biti preklicano slaba, da je drugače ne morejo braniti, kakor s tem, da hočejo kar potopiti človeka, ki želi na javnem shodu zastopati svoje pošteno prepričanje.
To je pa tudi ilustracija duhovniške olike v naši dežali, in dokaz istega far-škega gorjanstva, ki ga je opaz.ti na pre mnogih členih te privilegirane luhovniške kaste, ne izvzemši samega ško ,. Žalostna
istina je, da je v tej kasti vedno manj spodobnih ljudi j. Zlasti poli ti kujoči duhovniki so večkrat tako posuroveli in tako izprideni, da se ni prav nič čuditi, če se znižuje moralni nivo našega ljudstva. Koliko je župnišč, ki se samo po imena razlikujejo od hiš nesramnosti, kar kažejo razni detomori v farovžih, koliko sleparij in goljufij, zapeljavanj h krivi prisegi se zgodi pod cerkvenim plaščem ! Zdaj pa se še v ofioialnem glasilu ljubljanskega škofa in kranjske duhovščine izraža zadovoljstvo in veselje, da so ljudje namesto z argumenti začeli zavračati dostojne nasprotnike s tem, da jih hočejo v vodo vreči.
Stvar ima pa Še drugo stran in ta ni posebno prijetna za .prečastito" duhovščino. Če se hoče koga vtopiti, je treba dveh: jednega, ki ga vrže in druzega, ki se pusti v vodo vreči. Takih, ki bi radi svoje politične nasprotnike v vodo vrgli, je dosti, zlasti mej duhovščino, malo pa je tacih, ki se bodo pustili v vodo metati. Menda je naravno, da se bodo napadeni branili, naj jim pride duhovščina že s pestmi ali s poleni, in tako se zna zgoditi, da se bo kak umazan pop, ki ga je itak največkrat pijanega dobiti, sam seznanil s hladnimi valovi te ali one vode in zna se zgoditi, da bo kdo naposled tudi Škofu njegovo kapo potlačil čez ušesa.
Boj s takimi argumenti ni brez ne varnosti za duhovščino. Skoro je že ni vasi ne Kranjskem, kjer bi proti duhovniški kliki ne stala precej znatna napredna stranka. In ker so v njej združeni imovi tejši in inteligentnejši krogi, ki imajo dosti vpliva in privržencev, je več kot gotovo, da bo v takih slučajih vedno duhovščina tepena.
Na shodu v Ribnici se je vpeljalo tudi nekaj novega. Kaplančki in mežnarji so vpeljali občno tikanje. To jim daje menda večjo prostost pci izbiranju krepkih izrazov. Upati je, da se po tem vzgledu sploh vpelje tikanje, in naravno je, da se bo v prihodnje tudi duhovnike tikalo. Ljudstvo je ponekod s tem že začelo. To je poskusil
župnik v Stari Oslici. Njega je neka priprosta ženska, ker je z njenim možem pi-jančeval, brez vseh ozirov tikala. In s tem si je odvezala jezik, ter obsula blagoslovljenega gospoda z besedami svinja, presica itd., tako, da si župnik ni mogel pomagati drugače, kakor da je prijel za farmanski bič, in da je z bičem pretepel ženo svoje, v pijančevanje zapeljane žrtve, pri čemer je on sam igral najžalostnejšo ulogo.
Kol je torej postal zadnji argument škofove stranke, mesto z idejami, borili se bodo klerikalci s polenom, in kdor jim bo hotel ugovarjati, tistega bodo potopili v hladnih valovih. Prav! Ali pripravljeni naj bodo potem ti blagoslovljeni pretepači, ako s svojimi polenastimi argumenti ne ostanejo ponižno v kotu, da bodo dostikrat njihovi žegni razcefedrani letali okrog njihovih glav. Sapienti sat!
V LJubljani* 29. avgusta. Memento I
Neimenovan „politik desnice", ki imenuje samega sebe „starega dobrega prijatelja češkega uaroda", je spustil na adreso čeških poslancev v „Reichswehr" članek, v katerem se bavi s položajem, ki je nastal vsled češke obstrukcije, in ki more nastati, ako Cehi obstrukcijo opuste, in ako je ne opuste. Č'ankar dokazuje, da škoduje češka obstrukcija le parlamentu. Dr. Korber more vladati s § 14 do leta 1902. Investicijske predloge so nujno potrebne le prebivalstvu, ne pa vladi. Ako se Cehi strinjajo z geslom nekaterih čeških radikalcev, da je treba centralni parlament uničiti, potem se postavijo proti njim vse ostale stranke, katerih moč bi uničila češko obstrukcijo mahoma, ter bi Cehom ne preostalo nič druzega kot — abstinenca. Ako pa Mladočehi nadaljujejo obstrukcijo iz strahu pred radikalci, potem je to dokaz, da njihov vpliv med narodom umira, in da jih čaka usoda Staročehov. Clankar priporoča Mladočehom, naj vsaj za nekaj časa prenehajo z obstrukcijo, da se bodo mogle stranke razbite desnice zopet združiti na temelju skupnih principov. Ako
LISTEK.
Marsikaj iz Rusije.
Spisala Marica II. (Dalje.)
In prav lepe so ruske ženske in mnogo je lepih, dočim so na glasu priznane lepote ruski moški le okoli Moskve. — Ko tako opazuješ gimnazistke na potu v šolo ali iz šole — v uniforuuah seveda ; v Rusiji je vse uniformovano — ti kar srce igra, če ai malce človekoljuben. To ti je čebljanja in smeha! Oh, ta srčkan obrazek! Kako se sili kazati učenega in resnega! Ve male ponice! Kako vam to pristoja to važniča-DJe! In tam one velike gospodične, ki tako resno korakajo s svojimi „ranci" na krbtu!
Da, uniformo take gimnazistke mo-tarn- popisati. Ni v vsakem „učebnem okruge" in v vsakem letnem času enaka kakor za gimnazijce, ampak je odvisna od različnih razmer. Gimnazijci kakor gimnazistke od 1. do 8. razreda morajo nositi svoje reči v telečnjaku na hrbtu v šolo. Skoraj malce smešno, ne? A le poglejte jih, kako so vsi ravni! Kakor sveče . . . Nič, o zakrivljenih hrbtenicah! . . . Dijaki n°sijo navadno uniformo pepelnate barve. Juze po kroju naših vojaških s poševno
zarezo na prsih. Črn usnjat pas z napisom razreda spredi. Za parado imajo plave dolge suknje s „srebrnimi" gumbi v rodu salonskih sukenj, samo da nimajo izreze na prsih, temveč so le ta kakor vojaške suknje naših častnikov.
Gimnazistke pa morajo nositi vse in povsod bele, široke predpasnike, kateri jim segajo čez prsi in se končujejo z belim ovratnikom. Jopice, krila in klobuke morajo imeti vse jednake.
Vsak zavod ima svojo značiteljno uniformo od selškega učilišča do universiteta. Vsak fakultet ima svojo barvo. Uniformo zagovarjajo na mnogo načinov. Pravijo na pr. da je važna radi kontrole. Gojenec je ponosen na „formo", kakor se govori v Rusih in je ne oblati zlepa. Pa ima tudi globlji pomen. Bogat dvorjanin (aristokrat) se ne more šopiriti v dragih oblekah poleg skromnega sina revnega očeta. Kar se dostaje kontrole, bi človek rekel, da je skoraj odveč, ker dijaštvo sploh ne uživa teh privilegijev kakor na zapadu. Vzgojuje se sploh po načelu: „Najprej se uči, potem deluj in se razveseljuj, in se mešaj v javno življenje!" Beznic sploh ne poznajo dijaki, ker se v Rusiji poslužujejo gostilnic le tujci-popotniki, zato je pa tembolj razvito domače življenje in tembolj iskreno. Samovar mu je duša in o tem samovara z njegovimi otožnimi pesnimi bi se dalo napisati cele
dolge in široke strani, katere bi se rade čitale vedno in vedno znova, kakor so nam samovarove pesmi vedno ljube in mile . . . Nemci ga imenujejo Rusom na veliko zabavo „Theemaschine" in le ti pravijo: aČort vas poberi! Kakaja vam eto „Ma-schine"!
A kako vam naj pišem o samo varu tukaj, kjer pogrešam njega in vse čare, katere skriva v sebi. Po zimi ... po zimi . . . Ko se bomo zbirali spet okoli njega, poslušali njegove otožne melodije in še otožnejše — .Pravljice z zapada" . . .
Veste, to ni tako kakor tukaj pri nas, kjer se zbirajo „poleg navade stare" ob dolgih zimskih večerih naši ljubeznivi moški po zaduhlih pivnicah med vinskimi bratci, kateri Bpijo kakor brezdna, kade kakor Turki in kriče kakor divjaki", žene in otroci oziroma sestre se pa dolgočasijo doma. Ne, ne . . . tam pa obiskujejo obitelji druga drugo. Danes je sestanek pri Nikolaju A le-ksandroviču, jutri pri otcu Aleksandru, pojutrišnjem pri Vladimiru Ivanoviču itd. itd. a pri tem ali onem se ne shajajo samo moški, ampak obitelji, otroci torej tudi, kar jih more hoditi brez njanje, samci in dje-vuške, vse se zbira v lepi iskrenosti in daje čast gostoljubni hiši. Odrasli posedejo skupaj, otroci pa ostanejo v dvorani, kjer se kratkočasijo sebi in starejšim v zabavo. Tako se otroci zgodaj privadijo družbe, in
bontona se ni treba učiti iz knjig, čeprav se jih i Rusi ne branijo!
Ej, divo vam, ta ruska gostoljubnost! Tri-, štirikrat te gospodinja ljubeznivo vabi, a gorje ti, če nisi uspel odzvati se ! To se smatra namreč dokazom, da z isto hišo ne maraš tesnejših vezij, da jo preziraš in to je hudo; preziranja gostoljubnosti se moraš varovati, bati in izogibati kakor vrag križa. Tej gostoljubnosti je tudi pripisovati dejstvo, da ti ni treba v nobeni gostilni plačati kruha. Revni dijak se navadno živi takim načinom, da si naroči nekoliko redke in cene jedi, v katero na-mače kruha, katerega lahko zahteva po trikrat, sploh toliko, da se ga do sitega naje — za par kopejk.
No kar se tiče rodbinskega življenja, ga tudi ne smem preveč hvaliti.   Kaj pa ko bi Slovenke druga za drugo pobegnile v Rusijo! Marsikatera odbija le vsled tega „reelne  ponudbe",   ker si misli:   „Če je človek primoran biti sam, mu samota ni neprijetna; a če sta dva, ki bi lahko .samo vala" skupno, a se eden vedno in vedno odteguje .. . hm ! .. ." Kaj pa bi naši fantje potem? ...   Ej, lepo je v Rusiji in dobro, a tudi v nas se mora obrniti prej ali slej na bolje, kakor hitro bo naše slovensko ženstvo bolj stremilo za emancipacijo duba, nego za amodernostjo".
(Da'jo prih.)
/A
pa bodo vendarle nadaljevali obstrukcijo, potem more Korber vladati Se precej časa s § 14., ali pa bo razpisal nove državno zborske volitve, ki bodo škodile njim samim, Poljakom in tudi katoliški narodni stranki. Stranke pa, ki bi trpele radi Čehov Škodo, se s Čeh! ne bodo vezale več. Nemci se novih volitev vesele, to naj bo Čehom Se v zadnji nri resen memento!
Bolgarija in Rumunija.
Konflikt med Bolgarijo in Rumunijo Se ni poravnan. Zadnje vesti iz Sredca in Bukarešta nikakor niso ugodne. Vladi očitata druga drugi, da se pripravljata na vojno. Bolgarska vojna uprava je res zbrala ob Dunavu že dokaj čet in sklicala celo vse reserviste. A tudi Rumunija je ukrenila že marsikaj, česar bi v normalnih razmerah ne storila. Knez bolgarski se je vrnil pred določenim časom iz letoviSča v Sredec, kar je tudi značilno za nezdrave razmere. Vendar pa se menda vojne ni bati, ker Bolgarija nima denarja, ter so notranje razmere jako žalostne. Bolgarski listi napadajo rumunsko vlado ter ji očitajo, da bi rada odtrgala kos Bolgarije, rumunski listi pa trdijo, da je sam knez Ferdinand v zvezi z makedonsko-bolgarsko maffijo. Bolgari trdijo, da so Ru muni vsemu slovanskemu sovražni, Rumuni pa trdijo, da je irredenta v Dobruči sad bolgarskih vladnih agentov. Tako je napetost na obeh straneh velika, toda do vojne menda vendarle ne pride, kajti vpliv Avstro-Ogrske in Rusije je na Balkanu tako velik, da do skrajnosti ne bo smelo priti. Tisto pa je menda že res, da knez Ferdinand nima v svoji deželi nobenih iskrenih pri-staSev več, ter da je tekom 13 let svoje vlade združil vse stranke proti sebi. Turki in Armenci.
Šele sedaj je dospela v Evropo vest o strašnem masakru v turškem kraju Span-ghank. Ali paša, turški poveljnik Bitlisa, je pridrl z bataljonom pešcev in s polkom kurdskih konjenikov v Spacghank, ker so se ondi baje skrivali armenski revolucionarci. Vsi prebivalci — razen osmerice, ki se je rešila — so bili masakrirani in Spangbank požgan in porušen. Okoli 300 ljudi je padlo pod sabljami in bajoneti divjaških Turkov. Potem pa so šli ti cesarski morilci in tolovaji še v kraje Eghart, Tzorer in Khedan, kjer so morili in plenili. A kaj je storila turška vlada, da kaznuje svoje roparske vojake ? Nič! Šele na energični poziv ruske vlade je bil odstavljen Ali paša, ter sta poslana v Spanghank dva uradnika, da vso afero preiščeta. Seveda bo sad te preiskave ničev. In vlasti, in Evropa in javno mnenje ? Umor 300 kristjanov, teh žrtev divjaških vojakov sultana ni povzročil nikake maščevalne ekspedicije, in tisto časopisje, ki se topi sedaj v humaniteti in Človekoljubju ter pri-diguje ogorčeno osvetno vojno proti Kitajski, molči. Sultan bo v kratkem praznoval 251etnico svoje prežalostne, krvavih zločinov polne vlade, in evropski suvereni mu bodo čestitali prijateljsko!
Buri in Angleži.
Nekateri listi menijo, da se je vršila te dni ali pa se še vrši med Robertsom in Botho velika in odločilna bitka. Ker je Dewet zopet utekel, se je Roberts iznova obrnil proti Bothi, ki stoji že par mesecev vshodno Pretorije. Parkrat so se Robertsu operacije proti Middelburgu, Bel-fastu in Lvdenburgu že korenito izjalovile, a sedaj poskuša svojo srečo zopet zlasti zategadelj, ker je republika Oranje, odkar je bil Prinsloo pri Fouriesbergu ujet, Burov malone prazna ter so glavni oddelki Burov v Transvaalu. Operacije proti Bothi so se prav za prav začele že 28. julija s tem, da je general French zasedel Middelburg. Po dolgem premoru so tudi Bullerjevi oddelki začeli operirati proti Bothi ter okoli 21. avgusta dospeli 15 milj južno Belfasta. Buri so zasedli hribe vshođno Belfasta pri Dal manuthi in Machadodorpu. Čete Pole-Ca-rewa so se že minolo soboto zapletle z Buri v boj, in odtlej se vrši med topničarstvom Burov, Pole Carevva in Bullerja huda bitka. Kakor je sporočil Roberts iz Belfasta 26. t m. ponoči, so se Buri jako uspešno branili. Topov imajo veliko, med temi celo tri „dolge Tome". Njihove pozicije so za Angleže zelo neugodne. Buri streljajo jako daleč in dobro. Baje pa Štejejo burski oddelki le 8000 mož, angleSki pa 30 000. Botha se bo moral pač umakniti proti Lvdenburgu in Buschveldtu. Vojna se bo nadaljevala tudi potem, če bo Botha premagan, kajti Dewet in Delarev imata Se dosti vojaStva, da mo reta delati Robertsu Se nadalje težave. Jako
važno vest pa je poslal Roberts 27. t. m. iz Belfasta. Poroča namreč, da so Buri 26. t. m. od treh strani zgrabili Winburg, a da sta jih generala Bruce in Hamilton s velikimi izgubami — odbila, pri tem pa sta ujela generala Olivierja s tremi sinovi; Olivier je med najgenialnejSimi vodji Burov in njegov beg od Weppenerja do VVinburga med oddelki lovečih ga angleških generalov je prav tako sijajno operacijsko delo kakor beg Deweta Izguba Olivierja bi bil za Bure hud udarec!
Dopisi.
S Krke. 28. avgusta. Našemu županu se menda kar po glavi meša, odkar je minula zlata maša. Na to kaže njegov dopis v 194. Stev. .Slovenca". Najprvo se spravi nad .Narodove dopisune" ter jih predstavlja svetu, kakor je predstavljal svoje »petere odbornike* in izročeval novi .Mis-sale" župniku na dan zlate maše. Prvemu pravi, da je gluh, menda zato, ker noče poslušati in ubogati župnika, da bi D Naroda" več ne naročal. Toda župan, vi pa preveč slišite, saj pišete, da je bil najet škripač v .kolovodjevi" gostilni — kar je gola laž. Ali veste kako se imenuje človek, ki laže in obrekuje? Fantje so zapeli nekaj narodnih pesmij, o kaki godbi ni bilo ne duha ne sluha. Sram vas bodi, da tako spodkopavate tla tem trem možem; zlasti prvemu bi radi škodovali, kjer bi mogli. Kaj ne, kako radi bi 21 let nega mladeniča pripravili ob gostilniško obrt? Povsod delate na to. Na kompetentnom mestu ste se izjavili, da se mora ta gostilna odpraviti, da bode ena Žganjepitnica manj na Krki. Kaj ne, najrajši bi napravili kon-sumno društvo! In to bi tudi storili — samo eno vas zadržuje. Trgovec R. je vaš kolovodja, kateri je prišel, ni dolgo tega, v naš kraj. in napravil tu svojo kupčijo. Najprvo je imel samo prodajalno, sedaj pa, ko je klerikalni občinski odbor, mu je ta iz-posloval tudi gostilniško obrt. In sedaj je tam največja šnopsarija, kjer se pretoči največ jeruša, in pri frakljih jeruša premi e vajo občinski odborniki občinske zadeve, in prepevajo ter se „blažš" .svete" device in devičniki. K R. zahajajo najzadnji pijanci in pijančki in hribovske babe pit ob nedeljah in praznikih jeruš in rozoljo. Okolu nobene gostilne po Krki se ob Gospodovih dneh tako ne vlačijo okolu oglov, pijanci, kakor se vlačijo tam. Pa naj reče kdo, da to ni res? In ko bi bili oni večer pili fantje v R gostilni, bi vi tudi ne bili leteli za njimi. Ker ste pa jezni, da je še veČina fantov, ki niso devičniki, ste jo udrli prav po barbarsko za njimi. Dalje pišete tudi: ,Ti mladiči župnikovih dobrot ne poznajo, ker so komaj luč sveta zagledali, ko je župnik že v fari bil". O teh dobrotah bi pa največ zamogli povedati akti c. kr. okrajne sodnije v Zatičini in c. kr. okrožne sonnije v Novem mestu, katerih mislimo, da ni malo število. „Kar sledi potem, ni me volja odgovarjati" pišete. Radi verujemo. Trgovca R. najbrž še skele udarci, ki jih je bil skupil takrat, drugi ste pa slišali tako lepe, da smelo trdim — kmalu jih ne boste pozabili. Pa resnične, resnične ste zvedeli, kaj ne! To bi vas tudi rad vprašal, koliko fantov ste imeli, da so mlaje postavljali? Županov sin je bil, pa dva pastirja, ki so v Marijini družbi in nobenega več, drugače, če štejete tudi vdovce k fantom? Mogoče. Kaj ne, c. kr. okrajno glavarstvo tudi pozna vaSe buda-losti, vam ni »izpolnilo želje" pismene. Vi ste se v tem slučaju ravnali po evangelj-skem prijatelju. Najeli ste voznika in se o polnoči peljali po orožnike, kaj ne? In kako s kislim obrazom ste se morali vrniti brez orožnikov nazaj. Toliko vam za odgovor; vsemu ne moremo odgovarjati, ker bi potem dopis preveč narastel, in moramo posvetiti še druzemu. Lansko leto v jeseni je odšel s Krke kaplan Štrukelj v Šmartno. Pet let je bil pri nas, in je v tem času napravil veliko razprtij in sovraštva. Dobili smo novega kaplana; prišel je kot novinec na Krko. Sprvega smo ga bili sploh vsi jako veseli. Toda jako smo se motili. Sedaj je postal pravi fanatik, da ga ni kmalu tacega. Že v več pridigah je napadal narodno časopisje, zlasti .Narod" in .Rodoljuba" in pa one, kateri te liste bero in naročajo. Prav posebno pa si je dal duSka minolo nedeljo in pozival v boj vse može in devičnike proti liberalcem in brezvercem, češ, „ali bode res ta peščica
vladala po naSi župniji" ?! K sklepu je povabil za prihodnjo nedeljo vse može v ka-planijo, da se zapišejo v Marijino družbo in molijo za župnika, ker se piSe o rfijem po časopisih. Upamo, da veliko se jih ne bode usedlo na njegove limanice. če se nekaj hribovcev, prosto jim. 0 teh Marijinih družbah bo treba Se marsikatero spregovoriti, da bo svet zvedel, kako se z njimi terorizira prosto ljudstvo, sedaj že s koro po vsej deželi, posebno pa pri nas.
Prvi, drugi, ali pa tretji —?
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. avgusta.
— Osobna vest. Računski svetnik pri računskem oddelku dež. vlade v Ljubljani, gosp. Fran Bregant, je imenovan višjim računskim svetnikom in predstojnikom istega oddelka, revident tega urada gosp. Jos. Modic pa rač. svetnikom. — Poštni asistent v Ljubljani, gosp. Ivan Podgornik je premeščen na Dunaj.
— častno občanstvo je podelila občina Borovnica ondotnemu nadučitelju g. Fr. Pa p I er j u in to v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za šolo in občino. To zasluženo odlikovanje je podelila občina g. Paplerju povodom 25Ietnice njegovega uči-teljevanja, ki jo bode praznoval dne 5. septembra.
— Andrej grof Schaffgotsch imenovan je dvornim svetnikom pri c. kr. dež. vladi v ujubljani. Njegovo imenovanje je velevažno, ne toliko radi poslov, koje bo sedaj prevzel iz rok gospoda pl. Schemerla, temveč radi prihodnosti. Prej imenovane posle mu ne bo teško opravljati, ker je gospod grof, kakor znano, jako vesten in prav marljiv uradnik. Tudi je v jeziku in pisavi slovenščine popolnoma zmožen, tako da mu v tem pogledu ni ničesar očitati Kar pa se tiče bodočnosti, gojimo svoje skrbi, če je Schaffgotsch dal slovo odličnemu mestu v ministrstvu, ni tega storil radi ponižnega dvornega svetrištva v Ljubljani. K nam pride kot nekak designiran naslednik deželnega predsednika, če bi se temu kaj človeškega pripetilo, to se pravi, če bi baron Hein bil vržen od spodaj na zgoraj. Govori se, da je namestnik Killmannsegg poplačal že skoraj vse svoje dolgove, in zategadelj se lahko pripeti, da se nekega jutra poveri Andreju grofu Schaffgotschu vodstvo deželnega predsedništva v Ljubljani, na kar postane prav hitro resnični deželni predsednik. Za ta slučaj pa se bojimo, da dobimo klerikalnega vladnega načelnika, kar bi naše javne razmere hipoma poostrilo do skrajnih mej. Znano je, da sta grof in njega gospa soproga jako religiozna. Proti religioznosti nimamo ničesar, samo tedaj bi ugovarjali, če bi se iz religioznosti v zasebnem življenju rodilo klerikalno mišljenje v javnem delovanju. Tedaj pa bi se grof Schaffgotsch prav kmalo prepričal, da Kranjska ni Tirolska, in da je ves ta hrup, ki ga sedaj gonita škof in dr. Šusteršič po kronovini, več ali manj prazno bobnanje, ki imponuje starim, histeričnim ženskam, pa drugemu nikomur ne! Zategadelj pričakujemo, da grofa Sohaffgotscha, ki je bistra glava, njegova religioznost ne bode pritirala v kako napačno pozicijo, v kateri bi itak kmalo opešal, če bo kot dvorni svetnik objektivno premotrival razmere v deželi, se pač kmalo prepriča, da je resnica, kar pišemo, in da je v kronovini sicer obilo smrdljivega klerikalnega dim?, pa malo Čistega klerikalnega plamena!
— Poučna propoved na Igu. Znano je našim čitateljem, kaka se je zgodila županu v Pijavi gorici g. Jamniku, ko je prišel za botra otroku svojega brata. To pa ižanski duhovščini še ni bilo dovolj. Zadnjo nedeljo se je namreč ta slučaj razpravljal na prižnici. Oznanilo se je, naj vzamejo ljudje za botre le take ljudi, ki niso premožni, češ, tisti, ki kaj imajo, ne hodijo ne k spovedi, ne k obhajilu. Če bi na Igu bilo tako, kakor v raznih drugih farab, koder se mora tudi za krst plačati, bi se gotovo ne bilo to oznanilo, ampak bi se vpilo: Prizanašajte revežem,, boter naj bo le tisti, ki ima kaj pod palcem. Toda na Igu se za krst nič ne plača, in zato neče duhovščina imovitih botrov. Ljudje jih bodo seveda Se zmerom iskali, saj njim ni pomagano z botri, ki nič nimajo, če tudi gredo vsak teden k spovedi in k obhajilu. Kako strastno in hujskajoče se je v nedeljo govorilo v cerkvi, vidi se iz tega, da je dotični duhovnik baje rekel: g. Jamniku
se sme brez greha ukrasti kacih 20 000 glj To so lepi nauki, kaj? Taka je božja beseda, ki se časih po naših cerkvah oznanja!
— V znamenju blagoslovljene ku. halnioe. Iz Rovt nad Logatcem se nam piše: Le redkokedaj se sliši kak glas iz našega kraja. Ljudje po božjem svetu gotovo mislijo, da mi Rovtarji uživamo prav rajsko življenje. No, ne rečem, da se nam godi ravno prehudo, živimo — kakor ravno nanese prilika: dobro in slabo. Drugače prijetno je pa življenje za zidovjem našega župnišča; uprav idilično je to življenje — recimo, je bilo, dokler ni prišla nevihta ter malo razpihala ... Že dolgo so si ljudje po Rovtah in tudi po okolici šepetali novico, da je slavna rovtarska farovška kuhar . vsled svoje intervencije pregnala našega kaplana Petra. Ta naš kaplan, pristavimo le, da je star 58 let, je med ljudstvom, in to ne le v Rovtah, ampak tudi daleč naokoli, po vsej okolici zelo priljubljen. Ne roji mu po glavi ona politika, ki jo pražijo in en gros razpečavajo iz škofije. Zaveda se, da je duhovnik — in kot tak je vse hvale vreden, toda ne le kot duhovnik, tudi kot človek je fin, v družbi prijeten, zabaven. Gonje naših duhovnov je obsojal vedno in jih še strogo obsoja — in ravno to dejstvo mu je nakopalo jezo našega knez škofa, da mu vzlic njegove starosti — 58 let — ne podeli svtje župnije. V Rovtah je bil torej tudi kaplan, in kot tak je moral biti pokoren dokaj mlajšemu župniku, toda ne le temu, tudi kuharici bi moral biti pc koren ter ji zjutraj in zvečer poljublja* i roko. Ker se je pa zavedal svoje osebne časti, ni storil tega, in ker je tu pa tarn tudi obsojal intimno prijateljstvo našega župnika s kuharico — katero prijateljstvo, to bodi povedano le mimogrede, je spravilo tudi župnikovega očeta iz farovža — si je nakopal pogubonosno jezo te kuharice. In kuharica je rekla, gospod župnik, ali gre kaplan iz Rovt — ali pa jaz. Seveda, t bi bilo grozno! In tako se je naznanilo knezoškofu, da naš kaplan razsaja itd. po župn>šču — in škof je verjel, verjel torej kuharici, kapituliral pred kuhai
ter prestavil našega kaplana tja doli nekam v Kočevje. Sliši se pa, da naš kaplan tja ne gre, kar ima popolnoma prav . . . Tak j se vidi, da ima Bonaventura strah pred kuharicami, da tem bolj verjame, negr ž-starejšemu vzglednemu duhovniku, kac priča, kako daleč smo že prišli. Morda dobimo kmalu v naši škofiji tudi svet kuhane, ki bode odločeval o usodi onih duhovnikov, ki so vzlic zdaj vladajoči pogubo nosni struji ohranili svojo zavest.
— Prostovoljno gasilno društvo z Viča in Gline priredi v nedeljo, dne 2, septembra povodom blagoslovljenja razširjenja gasilnega hrama in nove brizgalne v spomin oOletnice vladanja Nj. Vel. cesar j a Franc Jožefa I. slavnost z naslednjim vspo redom: 2. Ob 2. uri popoldan zbiranje in vsprejem gasilnih društev na prostornem vrtu g. Trauna na Glincah. 2. Ob pol 3. uri skupni odhod k blagoslovljenju hrama in brizgalne. 3. Skupni odhod k ljudski veselici na vrt g. Trauna na Glincah, kjer bode petje, srečkanje, šaljiva pošta, tehtanje, ples itd. ter prosta zabava. Pri slavnosti sodeluje s prijaznosti tamburaški in pevski klub .Krim" viško glinške čitalnice in svira godba. Vstopnina 10 kr. Gasilci v uniformah prosti. Čisti dohodek namenjen je v pokLitje društvenega dolga, in se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Cesar na Goriškem. Poroča se, da pride cesar mej 20. in 24. septembrom v Gorico na slavnost 4001etnice združenja Goriške in Gradiščanske s habsburško monarhijo.
— „Vranska Vila". Piše se nam: „Slovencevi" notici z dne 25. t. m. pod nad-pisom: .Cesarjev rojstveni dan na Vranskem" odgovarjamo sledeče: Slovensko pevsko društvo .Vranska Vila" je istinito priredbo združeno s požarno brambo na ta večer bakljado po trgu in pelo g. županu kot načelniku občinske oblasti. Da bi pa predsedništvo .Vranske Vile" bilo pripomoglo jedni ali diagi osebi do županiškega stolčka, ni resnica, ker je društvo po pra vilih nepolitično, in kot tako tudi pri zadnjih volitvah niti za liberalno, niti za klerikalno stranko agitovalo ni! — Slovensko pevsko druStvo .Vranska Vila", dne 26. avgusta 19C0. — Predsednik: Kari Schvventner.
— Iz Semica se nam piSe: P^i na3 imamo 8 šolami res pravi križ, kakor je že v petek dokazal dopisnik iz Bele Krajine
goroaj se nam je posrečilo, da smo dobili na Strekljevcu stalno učiteljstvo; v Semiču b že dolgo prazno mesto druzega učitelja, tako da morata poleg nadučitelja poučevati dve učiteljici; na čreSnjevec pa sploh ni mogoče dobiti učitelja, dasi leži nova šola jako ugodno.  Da Se učitelji tako umikajo Beli Krajini, gotovo niso krive krajevne razmere, ker tako lepih krajev je malo na Slo venskem ljudje so jako prijazni in postrežni in živeti se da jako poceni (na primer kg govedine 36—40 kr., kg teletine 44—48 kr) Najbrž so gg- učitelji napačno poučeni in s tem jih zagotavljamo, da so vsi pomisleki neosnovani. — Semič je skoraj največja in najpremožnejša vas v Beli Krajini. Že dolgo se ngiblje, kako bi se dala trirazrednica razširili v stirirazrednico. Pa vsi poskusi so se doslej izjalovili, nt kaj, ker se upirajo ne-razsodni kmetje sami in se boje novih davkov, nekaj, ker nas ne podpirajo odločilni krogi V par letih so sezidali Soli na Štrek-jjevca in na Črešnjevcu in tako zožili de Iokrog semiSke trirazrednice, in zdaj hočejo cepiti še dalje. Obeta se nam nova Sola v Rožnem dolu, poldrugo uro od Semiča, čemur moramo odločno ugovarjati v interesu cele občine Rožni dol je mala vas na meji kočevskega teritorija, ljudje govore neko mešanico kočevSčine in slovenščine, okolica je hribovita in dolgočasna, šola bi stala na samem sredi grmovja, niti v vasi ne. Kdo bo zidal novo šolo mali vasici, par otro-čajern? Kdo pojde v samotno grmovje, če niti na Črešnjevec ni dobiti učitelja? Šola bi stala prazna, in denar bi bil popolnoma zavržen, za tisti denar lahko dobimo v Se miču lepo stirirazrednico, ki bi bila v kulturnem oziru neprecenljiva dobrota za ves okraj. A kako je vendar to, da se potegujejo za šolo v Rožnem dolu celo vladni krogi? V obližju stanujejo Kočevarji, to je vse in radi bi nam vtihotapili drago „šul ferajnsko" šolo, kakor imamo Belokranjci jedno že v Majerlu blizu Črnomlja. Pozor torej narodni krogi! — Letos imamo še precej dobro letino. Pridno nasajamo novo trtje, in nekateri bodo imeli že letos precej novega vina. Jabolk in hrušk je obilo, okoli Čreš njevca, Krvavčjega vrha in Metlike so tudi slive jako polne, kakor že več let ne. Toče letos še ni bilo, torej se je streljanje na oblak izvrstno obneslo. Vse bi bilo še dobro, samo ko bi bilo dovolj delavcev, pa vse sili v Ameriko in niti za drag denar ni dobiti koristnega delavca.
— Za Slomšekovo ustanovo je daroval ponikovljanski rojak gosp. Radoslav Marzidovšek, c. in kr. vojaški duhovnik v Mostam 100 kron. — Gosp Oroslav Dolenec, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani pa 10 kron.
— Iz Velenja se nam piše: Dne 2. septembra t L ob 3. uri popoldan priredijo šaleščani na sejmišču v Skalah pri Velenju slavnost o priliki odkritja spominske plošče dr. 1 Kranjcu, učenjaku, pravniku-pisatelju, vseučiliškemu profesorju ob 251etnici njegove smrti. Zanimanje za to slavnost je veliko; svoje prijazno sodelovanje so obljubila vsa celjska narodna društva; „Celjski Sokol-' se vdeleži veselice korporativno z zastavo, in nastopi s telovadbo. Na mnogobrojno vdeležbo vabi pripravljalni odbor.
— Izlet na Mrzlico. Kakor že zadnjič omenjeno, vrši se dne 30. t. m. izlet na Mrzlico pri Žalcu. Odhod ob pol 8. uri. Izletniki lahko pridejo iz Hrastnika, Trbovelj, Laškega in Žalca, jestvilo vzame vsaki saboj, za pijačo se bode skrbelo.
— Korošec-korenjak. ,P1. V." poroča: Otvoritve češke koče se je udeležil tndi priprost koroški Slovenec iz Podlibelič
Podjunski dolini, imenom Puši. Po slavnostni otvoritvi (opoldne) se je mož sam napoti! p0 strmi Frischaufovi stezi na Mlinarsko sedlo in na Grintovec. Ob 6. uri zvečer je bil zopet pri koči ter je šel po kratkem odmoru na Jezersko. Ta tura je lako t&žavna, in ima mož že 60 let.
— Stare poštne znamke in dopisnice +
■ *atenm se je bil rok veljavnosti po-a Jsal do 1. septembra, izgube s tem dnem eJavo.  Opozarjamo torej  vse one, ki bi ,  8mli irneti še kaj tacih starih dopisnic ■P° 2 kraje.) ali znamk,  da jih vporabijo 00 ^enovanega dneva, str iT Bicik,lst s ..kravjo lehtirno" je SS?) včeraJ Ponoči po ljubljanskih ulicah. 2   SB ? v****1 P°zno z dežele domov ter menda izposodil veliko svetilko, katero ganteV primitivno Privezal na svoje ele-luč     kol°* VzbaJa,a Je 8 SV°J° eminentno J° m z ropotom občno pozornost. Prak-
tični kolesar se ni dosti zmenil za to, ter jo lepo kuril proti svojemu domu.
— Trije računski podčastniki so po noči pri gradbi Franc Jožefovega mostu sneli svetilko in odšli ž njo po sv. Petra nasipu. Policaj jih je ustavil in primoral, da ao nesli svetilko nazaj. Jeden je dejal, da ima Se vse svoje reči „zapokati", in da nima nič luči, in zato je vzel svetilko z lučjo, katero pa bi bil zjutraj nazaj prinesel. Policaj tega ni verjel.
— Pobegnil je včeraj popoludne od košnje na travniku pri prisilni delavnici prisiljenec Joh. Stockmaver iz Harbacha na Zgornjem Avstrijskem.
— Jabolka sta kradla dva jerme-narska vajenca z vrta Ivana Goričana na Poljanski cesti št 24, pa sta bila zasačena. Jednega je odpeljal policaj na rotovž.
* Friderik Nietzsche umrl. V Wei-marju je umrl 25. t. m. dopoludne vsled
kapi znani nemški filozof Friderik Viljem Nietzsche. Rojen je bil 1. 1844. v Rockenu pri Liitzenu kot sin protestantovskega pastorja. V njegovih žilah je tekla poljska kri, saj se je pisala njegova družina včasih Nietckv. Komaj 25 let star, je bil Nietzsche na vseučilišču v Baselu profesor. L. 1870. se je vdeležil vojne kot prostovoljen strežnik bolnikov, a padel je s konja ter svoje itak šibko zdravje podkopal za vselej. Leta 1879. je izstopil iz državne službe ter živel poslej pri svoji požrtvovalni sestri, deloma v Italiji, deloma v Sils Maria v Zgor. Engan-dinu. Njegovi spisi obsegajo 12 zvezkov. Nietzschejev vplivna sodobno mišljenje mo-droslovcev in leposlovcev je bil izredno velik. Njegovi spisi so pisani v sijajnem slogu irr z živim temperamentom. Od 1. 1889. je bil blazen. Prebil je dalje časa v blaznici v Jeni, potem pa se vrnil v hišo matere in sestre v Naumburgu. Jako zanimivo je bilo razmerje med Nietzschejem in komp. W a g n e r-jem. Bila sta si dolgo vrsto let najboljša prijatelja ter sta slavila dela drug druzega Potem pa sta se sprla ter se napadala kot najhujša sovražnika. Nietzsche je hotel biti tudi velik glasben kritik, a \Vagner, ne strpen veljak, mu je to zameril. O Nietz scheju in Wagnerju je narastla že cela lite ratura. Životopis Nietzscheja je izdala njegova sestra v treh zvezkih.
* V samih srajcah na božjo pot. „Naprzod" poroča, kako romajo k sloviti gališki Materi božji na Kahvarvi. Kapelica čudeže povzročujoče slike Marije stoji na hribu. Ko dospo romarji do vznožja hriba, se slečejo do srajce in tako oblečeni plezajo možje, žene, mladeniči in mladenke skupaj navzgor. .Naprzod" poroča, da ti kmetiški romarji ne diše lepo, a vendar prihaja ob vsakem romanju mnogo moških gledalcev, kajti romarice so sicer katoličanke, a so vnete tudi za paganskega boga Araorja. No, tudi romarji ne časte le device Marije, nego tudi pagansko Venero. Romanja se udeležuje tudi škof a mnogobrojna duhovščina. Ker ni na hribu nič hiš, spe romarji in romarice n prostem ali pod preprostimi lopami drug oleg drugega.
* Strašna vročina v Ameriki. Po
grozni vročini, radi katere so trpele vse države vshodno Missisippija šest dni, je nastal vihar, ki je napravil okoli Newyorka ogromno škode. Vihar z raznimi katastrofami je ugonobil tudi 14 oseb, 17 pa je ranjenih Poprečna temperatura je bila 96° F, včasih pa je kazal termometer celo 108° F. Radi solnčarice je umrlo v Newyorku 49, v Chi-cagu 97 in v drugih mestih 65 ljudi. A tudi umrljivost je postala vsled vročine mnogo večja. Tako umrje v Chicagu navadno vsak teden okoli 500 oseb, v tednu silne vročine pa 900. Bolezni so se jako razširile. A tudi žival je trpela. Samo v Chicagu je poginilo 800 konj
Jezu vitje v Zagrebu, in da ustanove tam internat, združen z gimnazijo. * Pričujoča brošura je odločen protest zoper naselitev jezuvitov v Zagrebu, in opozarja hrvatski narod na nevarnost, ki mu preti, če se zanese v Zagreb .crno sjeme Lojolovo", kakor se je izrazil veliki hrvatski pesnik Prerado vid. Brošura navaja razna dokazila, kako jezuvitje sovražijo hrvatski na rod in Slovane sploh, ki jih imenujejo .barbarske smeti*, in navaja drastične slučaje da širijo jezuvitje nemoralnost. Leta 1871. so morali jezuvitje skrivaj pobegniti iz Požege. Tam so imeli internat, v katerem so z dijaki, ki so jim bili izročeni v vzgojo, uganjali vsakovrstne svinjarije. Rav natelj tega zavoda, jezuvit Pregel je bil vsled teh svinjarij obsojen na tri leta težke ječe. Iz sličnih vzrokov so morali 1. 1887. jezuvitje bežati iz Dubrovnika, kjer so imeli Škofov konvikt v rokah, a leta 1893. so morali bežati iz Zadra, in to vsled obtožb, ki so jih proti njim javno dvignili njihovi učenci. Zdaj imajo jezuvitje v hrvatskih deželah samo jeden samostan Ta je v Kraljevici. Kaj ti ljudje tam po čenjajo, se vidi iz tega, da so provzročili pri zadnjih volitvah v Bosiljevu revolto. Kmetje so hoteli ubiti lastnega duhovnika Orožniki so morali streljati mej ljudstvo, in če se prav spominjamo, je bilo tedaj ubitih več ljudi. Brošura pravi, da je neki jezuvit iz Kraljevice nahujskal ljudi tako, da so hoteli svojega domačega mašnika ubiti. — Knjižica je jako zanimiva in poučna in je le želeti, da bi Hrvatje uvaževali pisateljeve spomine.
Književnost.
— „Planinski Vestnik" ima v 8. St to vsebino: Slavnostna otvoritev in blagoslovitev češke koče na Ravneh. — Logarjeva dolina. Spisal Fr. Kocbek. — Potovanje na severni rtič (kap) Spisal notar Ivan Plantan. — Društvene vesti. — Razne vesti. ,P1. Vestnik stane za nečlane planinskega društva 4 K, za dijake 2 K 40 h, Člani ga dobivajo brezplačno.
— Jezuitska propaganda u Hrvatskoj. (Rieč hrvatskomu narodu.) Napisao Hrvatko Hrvatović Zagreb 1900. Tiskom F. FiSera, naklada piščeva. Pred nekaj tedni smo tudi mi sporočili, da se nasele
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 29. avgusta. Glasilo posl dr. Pacaka prinaša v današnjem listu pod naslovom: „Odločitev se bliža" naslednjo z nenavadnimi črkami tiskano vest: Iz najzanesljivejšega vira čujemo, da se bliža odločitev, in da se v dnevih od 1. do 10. septembra zgode velevažne odločbe in velika presenečenja.
Praga 29. avgusta. „Politik" prijavlja danes dopis necega slovenskega državnega poslanca, ki poživlja Čehe, naj odnehajo od obstrukcije, češ, da se s tem morda razbije nemška Ge-meinbiirgschaft.
Rim 29 avgusta. Čim bo žalovanje po kralju Uiabertu končano, obiščeta kralj in kraljica berolinski in petrograjski dvor.
Rim 29. avgusta. Na podlagi izkazov preiskave proti Bresciju je bil podprefekt v Monzi suspendiran od službe in od plače.
Milan 29. avgusta. Danes se je začela obravnava zoper morilca kralja Umberta Prostor pred justično palačo se je že ob petih zjutraj premenil v vojaški tabor. Zbranih je tam 19 policijskih nadzornikov, 180 redarjev, 90 orožnikov, dva oddelka konjenikov in 150 infanteristov, tako da je popolnoma nemogoče, da bi se mogli zgoditi kaki izgredi. Odvetnik Merlino je davi dospel sem in se zjutraj dolgo razgovarjal z Brescijem. Obravnava se je začela ob 8. uri z izžrebanjem porotnikov. Občinstvo z žurnalisti, ki so došli z vseh strani sveta, je moralo mej tem ostati na dvorišču, kjer je napravljen poseben brzojavni urad. Zagovornik Merlino je predlagal, naj se obravnava radi neke formalne napake odgodi, kar pa je sodišče odklonilo. Ob desetih dopoludne se še ni bila začela obravnava.
Milan 29. avgusta Ko je bil Bresci pripeljan v sodno dvorano, je ostal docela miren ter se oziral po porotnikih. Obtožnica, ki se je prečitala, je dolga, a ne obsega nič posebnega novega, Bresci se je pred atentatom na kralja Humberta vadil v streljanju s tem, da je streljal na deske.' Kroglje za atentat je prej poostril, radi česar so bile tem nevarnejše. Vse kaže,1 da je ravnal Bresci z jasnim razumom in s trdnim namenom kralja ustreliti. Prič je 16. Bresci je odgovarjal na vsa vprašanja tiho. Dejal je, da je dozorela v njem misel na atentat že takrat, ko je slišal 6 dogodkih v Siciliji in v Milanu. Sokrivcev nima nobenih, nego je postopal sam, brez svetovalcev.   Tudi tega ne
taji, da se je vadil streljati. Ustrelil je kralja 3krat v daljavi 3 m. Porotnikom se je pokazal Brescijev revolver in deske, na katerih se je vadil streljati. Ob polu 1. se je obravnava prekinila.
London 29. avgusta. Trije večji oddelki Burov so se pojavili med Beth-lehemom in Senekalom. Roberts javlja, da so izgubili Angleži 26. t. m 5 mrtvih in 56 ranjencev. Zlasti je trpel oddelek Bullerja.
London 29. avgusta. Iz Belfasta se poroča, da so Angleži pregn?li Bure z višav na južni strani železnice, od koder so lahko na angleške čete streljali, toda v dolinah tistih gora se nahajajo še manjše burske čete in so te Angleže prisilile, da so svoj train morali umakniti.
London 29. avgusta. „Reuter Office" javlja z dne 21. t m., da so 3 ruske kompanije, ena japonska in ena američanska preiskale cesarski park južno Pekina, a niso našle nobenega Kitajca. Poletno cesarsko palačo stražijo Japonci. Zimsko palačo hočejo Rusi porušiti. Marš združenih vojev proti jugu se začne v kratkem. V Pe-kinu ostane večja posadka.
London 29. avgusta. Iz Amrya se poroča, da je prišel tja japonski general Gotva s Formose in s svojo armado prevzel varstvo tuje kolonije. Kitajci so začeli mesto zapuščati.
VVashington 29. avgusta Vlada je ameriškim zastopnikom pri velesilah naročila, naj poizvedo, kako politiko, da hočejo napram Kitajski zastopati in če smatrajo Lihungčanga pooblaščenim voditi mirovna pogajanja, Zdaj so došli dotični odgovori. Glede prihodnje politike napram Kitajski ni nobena velesila ničesar izjavila, da, še namignila ni ničesar. Rusija in Angleška sodita, da je Lihungčang pooblaščen voditi pogajanja, dočim pravi Nemčija, da se ž njim na noben način neče pogajati.
Poslano „Slovencu".
(Dalje.)
Meni v izgled postavljeni domači zgodovinar  g. S. Rutar, piše v knjigi: „Be-neška Slovenija"  na str. 114. tudi kaj o tej kolonizaciji po akvilejskih patriarhih in omenja Karola Velikega in njegove naslednike. Od strani 114—148 te knjige zavpi-suje g. Rutar  te patriarhe in vpliv Nemcev, nemških cesarjev na te cerkvene mogotce. Na strani 118 te knjige navaja gosp. Rutar nekaj nemških naših grajščakov in dostavi: .Zgodovina teh gradov je zelo za nimiva in sega globoko v vse javno življenje   akvilejske   phtriarhovine."   Ali na strani 117:   .Nemški cesarji so skrbeli za to, da so prišli na patriarški prestol kolikor mogoče  njim udani cerkveni knezi, torej taki, ki so bili večinoma nemškega pokoljenja." On navaja imena teh nemških patriarhov in pravi: .Gotovo pa tudi nis'> pozabili svojih najbližnjih sorodnikov, nego preskrbeli jim dobra posestva na tej strani Alp"   Kranjsko so dobili ti patriarhi leta 1077, 1093, Istro 1200, 1228. Torej deželni zgodovinar:   „od oglejske strani Slovencev niso germanizovali" ! — Nekaj podatkov so temu zgodovinarju, kakor Luschina, o katerem prej ni vedel ničesar, drugi prinesli in s tem, kar je zajel sam tu in tam, nastopa bahato,  kakor zamore le po Hert-lingu   „der   Bettelstolz   des katholisehen Priester8".
Akvilejski patriarhi so bili seveda jednaki deželnim knezom in zato „Lehens-herrn", ki so oddajali grajSčinska gospodarstva posvetnjakom. Tisti slavni Henrik IV., ki je šel v Canosso, je podaril temu patriarhatu to ubogo .Carniolo in Marchio". Ali naj omenjam Czorniga, ki tudi tako lepo riše gostovanje Nemcev pri akvilejskih patriarhih! Dosti je za danes o teh patro-nih. Drugikrat pridem še ž njimi, ko na pravim proti njim obtožbo, da so Oglej zapravili, ki bi bil v pravih rokah postal veliko slovensko pristanišče, kakor je pod Rimljani bil rimsko.
3. Jaz duhovenske jurisdikcije brižin-skih škofov nisem omenil nikjer. To spravlja moj kritik brez povoda v debato Ali imeli so posvetno jurisdikcijo na svojih velikih posestvih na Gorenjskem, Dolenjskem in Štajerskem. Patriarh Gregor iz Akvileja (1257) jim jo je podelil. (Dimitz I str. 173) (Dalje prih.)
Darila
Za družbo sv. Cirila In Metod« 80 darovali
prijatelji pokojnega g. Alojzija Umberger-ja mesto venca na njegovo krsto 30 K. živeli!
Za fotografijo za amaterja. Priznano izborne fotografiCne salonske in popotne aparate, nove neprekosene momentne roCne aparate, kakor vse fotografiCne potreb&čine ima A MOLL, c. in kr. dvorni dobavitelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. Fotogra-fiCna manufaktura, ustanovljena 1864. 1. Na željo se pošlje veliki ilustrovani cenik brezplačno.
b (11—16)
Zahvala.
Gosp. "% a«*lav (hudoba je izročil danes županstvu v prijateljskem krogu povodom 70 letnega rojstnega dne Njega Veličanstva cesarja v korist kamniških revežev v hotelu g. Fi&er-ja med Hrvati in Slovenci nabrano svoto 62 K.
Ravno tako je gosp. Unurij Tramlf izročil v isto korist čisti donesek koncerta salonskega orkestra, ki se je vršil dne" 18. t. m. v prostorih kamniškega kopališča, v znesku 40 K.
Za to velikodušnost izreka v imenu revežev najtoplejšo zahvalo mestno žna.jpetaa.atvo "V ZESatnati\larva, dne" 26. avgusta 1900. (1728) Loka Bergant s. r.
Umrli so v Ljubljani:
Dnć 27. avgusta: Marija Bizjak, gostilniCar-jeva žena, 44 let, Tržaška cesta Bt. 19, Brightova bolezen.
Meteorologično poročilo.
Vitina nad morjem 806 »a. Brvdnji monl ti »k 788-0 mm.
čas opazovanja
28 29
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra t mm.
|J  j Vetrovi
Nebo
11
7348
736 6
737 6
18 2 si. j vzhod   jasno |
143 p.m.jvzh. dež 0 17 4 si. vzjvzh. oblačno 'ga
Srednja včerajšnja temperatura 20-2°, nor-male: 1740.
H)-m.xxa.jsl5:a, "borza,
dne 29 avgusta 1900.
Skupni državni dolg v notah  .... 97*60
Skupni državni dolg v srebru .... 9716
Avstrijska zlata renta....... 11706
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 97 70
Ogrska zlata renta 4°/0....... 115 —
Ogrska kronska renta 4%..... 9046
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1704'—
Kreditne delnico......... 660 75
London vista  .   .   .   ,...... 242 20
100 kom. krmilnih in plemenskih
prašičkov
york^lrskega plemena
odda (1729—1) grajsko oskrbništvo Monastero
pri Ogleju, postaja Villa Vicentina.
Cis. kr. avstrijska jfc irtaini žaiazttlca.
VemSki drž. bankovo     100 mark 20 mark .... 20 frankov   .   . . (talijanski bankovci C. kr. cekini.   . .
11825
2368 1931 90-40 1141
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod ls lajubljaa* yit. kol. Proga dem Trbii. Ob 12. ari 6 m. po noči osobni vlak ▼ Trbis, Beljak, Celovec, Pranaenafeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ausaee, Ifil, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-8te in, Ino m ost; oes Klein - Beifling t Sterr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. ari 17 m. sjntraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran sensfeste, Ljnbno, Dunaj; ces Selzthal v Solnograd, Inomost, ces Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; 6ez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m.
Eo peludne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, jnbno; ces Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; ces Klein Reifling v Stejr, Lino, Badejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipako, Dunaj via Amatetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga ▼ Sovomeito In ▼ Koiavja. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. sjntraj, ob 1. ari 5 m. popoladne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ Idabljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. ari 15 m. sjntraj osobni vlak s Dunaja via Amatetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Steyra, lila, Auaseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. ari 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. ari 16 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amatetten, iz Karlovih v aro v, Heb a, Ma rijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Poa-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popoladne osobni vlak s Dunaja, iz Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeate, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga ls Novega mesta in Ko6evJa. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoladne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. ari 28 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. po polu dne, ob t>. ari 50 m. in ob 10 ari 25 m. zvečer, poslednji vlak !e ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 49 m. ajutraj, ob 11. ari 6 m. dopoludne. ob 6. ari 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1306)
Veličan Stfn/c
mestni blagajnik
Pavla žink rojena Jje^laj
♦       poročena. tiXZ*
U Ljubljani, dni 28. avgusta 1900.
(1732)
Oglasni izvleček.
Glasom odredbe oddelek 13, št. 1629, z dne 10. avgusta 1900 namerava c in kr. državno vojno ministrstvo razne
oblačilne in oroževalne predmete
za c. in kr. vojsko
nabaviti potom splošne konkurence.
Glede natančnejših pogojev za to ponudbeno razpravo se opozarja na oglas, ki 'je bil v štev. 195 dne 25. avgusta 1900 tega lista polnoglasno prijavljen. (1701-D
J Američanski škrob na iesk
Frica Schulz-a v Hebu (Eger) in v Lipskem
zajamčeno prost vseh škodljivih snovij.
Ta doslej neprekoseni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober uspeh potrebne snovi v pravem razmerji, tako, da je — ■ - vporaba vedno gotova In lahka. Zaradi mnogih ponarejanj naj se
nazi na eorenio tovarniško znamko, ki je natisnena na vsakem zavoju.  .Cena zavoju «4 vinarjev.  Dobiva se v skoro vseh špecerijskih in drogerijskih trgovinah m nicah mila.
Podjetje brez konkurence
za prodajo novih, povsod idočih izdelkov Visoka provizija, eventualno stalna plača. Ponudbe vsprejema —* » I£lliaa«8«sla9 Praga »t. lisa ■■• (1687—3)
štev. 138 v Spodnji Šiški
proda se Iz  proste  roke za
3*00 Kid. (1694-2) Resni kupci naj se obrnejo do lastnika Janeza Babnik-a v Spodnji Šiški št. 40.
Najboljši bosenski
kalcijev karbid
vsaki kg daje zajamčeno 290 do 320 litrov plina.
Olnvnn zaloga t
Edgardo Priester
v Trstu, Acquedotto št. 8.
—-. (1683-2)
Zastopnik za Kranjsko in Spodnje Štajersko:
Fran Zeleznik
Ljubljana, Dunajska cesta št. 7.
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
Želodčno ^
*lifla1llF0
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža ii.iAiiitiiiiiiaii
kot želodee
hrcpfujore
in tek vzbu-
Jajore, dalje kot prefoav-
IJenJe in te-
1 *"hiio od-
prtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe" na navadnem trleMnem
zaprtju. AAŠAAAAaAAAn
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1363-7)
„Narodna kavarna".
Danes v sredo, 29. avgusta 1.1
tamburaški Koncert
društva iz Vukovara, v narodnih oblekah.
Začetek ob 8. uri.      Vstop prost.
Na obilno udeležbo vabi najuljudneje
(1730) Fran Krapež.
se vsprejmejo v stanovanje in na hrano v bližini nove gimnazije.
Naslov pove upravništvo .Slov. Nar."
(1714-2;
300 - 400 hektolitrov
najžlahtnejših
rozdnih vrst
popolnoma Kdravln
se proda takoj pri trgatvi in odda tudi deloma.
Več pove (1727—i
grajsko oskrbništvo Jaškov o
pri Karlovcu na Hrvatskem.
Graška trgovska akademija.
Abiturijentski tečaj.
Enoleten IricovHki teeaj za ubNol-vente srednjih atol. ki se hotć lotiti trgovskih in industrijalnih podjetij, ali k: hote kot visokošolci (juristi) razširiti svoje vednosti. (1638—2) Obsežne prospekte razpošilja rut natrij -Mita pisarna, Kaiserfeldgasse štev. 25.
Ravnatelj:
Št. 1160.
Služba občinskega tajnika.
(1731 :
Pri mestnem županstvu v Čniomljl izpraznjena je služba tajniku z letno plačo 800 kron.
Slovenskega in nemškega jezika zmožni prosilci naj vlože prošnje tlo 94). tliir septembra t. 1. pri mestnem županstvu v Črnomlji.
Občinskega uradovanja vešči prosilci imajo prednost.
dne 27. avgusta 1900
Zaradi prevzetja prvega štajerskega zavoda za izdelovanje klavirjev v Gradcu
prodam do 1. septembra
^& klavirje
po globoko znižanih cenah.
ZEtC. Lorenc
v Ljubljani, v Prulah štev. 23.
(1703 -4)
i
Spoštovanemu občinstvu  uljudno  naznanjam,  da sem Sopet prevzel
restavracijo „pri $lati ribi"
Spitalske ulice št> ? — ^ibje ulice št. 6
kjer se bodem posebno potrudil, svoje cenjene goste povsem zadovoljiti s pristnim vinom, vedno svežim Jfoslerjevim car-skim pivom ter u^usnimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Postrežba vedno točna, reelna in prijavna.   (1692—3) l(ljudno  torej prosim,  da me cenjeno občinstvo počasti j mnogobrojnim obiskom.
Spoštovanjem
restavrater.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"
82