C.* *' o rt* Primorski 1 T / J r (J I I nevmk Poštnina plačana v gotovini r> •. Abb. postale I gruppo LjCDS "U L IT Leto XXIX. Št. 193 (8595) TRST, nedelja, 19. avgusta 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cikloatil. Od *• v^iSit^EvroS! v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. j _*>ar^zan&^ _ PO TREH_ TEDNIH VELJA VNOSIl VLADNIH^ UKREPO V PROTI DRAGINJI Zamrznitev cen velja skoraj samo za trgovino na drobno Mnogi industrijci ne spoštujejo niti dogovora z vlado in navijajo cene - Zelo resen položaj živinoreje zaradi visokih cen krme RIM, 18. — V teh dneh so nekateri ministri napravili zelo ugoden obračun prvih treh tednov izvajanja vladnih ukrepov proti draginji in inflaciji. Predvsem je bilo ugotovljeno, da so imeli ti ukrepi izredno ugoden «psiholoiki učinek«, ker je težko pričakovati, da bi se videli v tako kratkem času večji gospodarski učinki. Hkrati pa ni nobenega dvoma, da so vladni ukrepi pripomogli tudi k utrditvi lire na valutnih borzah, ki je v zadnjem tednu precej pridobila na vrednosti, zlasti v odnosu do ostalih valut gospodarske skupnosti. ---------- Po drugi strani pa je treba opozoriti, da velika večina italijanskih trgovcev na drobno res spoštuje zamrznitev cen, kar pa je težko reči za mnoge proizvajalce in trgovce na debelo. Nadzorstvo nad izvajanjem vladnih ukrepov se je skoraj v celoti /Usmerilo na trgovino na drobno. V mnogih pokrajinah se je začel pračati lov na malega trgovca, ki je povišal ceno določene-9a potrošnega blago, za toliko, za kolikor je to blago dražje plačal proizvajalcu ali grosistu. Res je tudi, da so nekateri brezvestni mali trgovci začeli kar na lastno roko navijati cene. Zato je prav, da se ti samovoljneži kaznujejo. V resnici pa so bili kaznovani tudi mali trgovci, ki niso hoteli prodajati z izgubo. Dogaja se, da .................................................... PRED ZAČETKOM POGAJANJ Z DRŽAVNO UPRAVO Zahteve železničarjev za novo delovno pogodbo Železničarji se zavzemajo tudi za posodobljenje železniškega podjetja in za boljše delovne pogoje so mnogi trgovci na drobno prisiljeni prodajati nekatero blago po nižji ceni kot so ga kupili. Svoj čas so industrijci testenin na sestanku z ministrom za industrijo De Mito zagotovili, da se bodo držali zakonskih predpisov in prodajali svoje izdelke po zamrznjeni ceni. Do tega dogovora je prišlo, potem ko so skoraj vse tovarne testenin, z vstopom v veljavo predpisov o zamrznitvi cen, povišale cene svojih proizvodov od 40 do 60 lir za kilogram. Toda industrijci, zlasti veliki industrijci, se tega dogovora niso držali, razen družbe Buitoni, ki spoštuje svojo obveznost. To nam potrjuje tudi vest, ki je prišla danes iz Barija, kjer je prišlo med tamkajšnjimi industrijci testenin in perfektom do RIM, 18. — Vsedržavno tajništvo enotne sindikalne federacije železničarjev je pred skorajšnjimi pogovori z vlado objavilo sporočilo, v katerem obrazložu-je vsebino osnutka zahtev, za obnovitev delovne pogodbe. Sindikalna federacija poudarja. da je poslala pristojnim o-blastem zahtevo, da se bo treba Pogajati o celotni predloženi platformi, ki ima štiri poglavja. V Prvem poglavju sindikati obrav-havajo desetletni načrt za posodobljenje italijanskih železnic preureditev celotnega železniškega podjetja, da bo ustrezalo Prometnim potrebam, zlasti pa prevozu delavcev, blaga, razvoju infrastruktur na Jugu in *esni povezavi z deželnimi raz-vojnini načrti. Za uresničitev te-8a načrta naj bi porabili štiri tisoč milijard lir; v drugem poglavju predlagajo ureditev zdravih delovnih prostorov in zaščito železničarjev na delovnem mestu. Skladno z novo organizacijo dela 111 varnostjo na delu, ki naj bi Ugotovila boljše storitve tudi u-Porabnikom; v tretjem zahtevajo Prilagoditev zakonitega stanja in Pogovora med železniškim pod- jetjem in sindikati statutu pravic delavcev; v četrtem pa povišanje plač z raztegnitvijo doseženih izboljšanj tudi na upokojence Sindikati pravijo, da Do tanojš-nja odobritev investicijskega načrta za štiri tisoč milijard lir, o katerem so že sklepale prejšnje vlade in ga je že preučil medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, skupno s 400 milijardami lir, ki jih je določil parlament, zagotovila posodobljenje in okrepitev železniških prevozov, kar bo blagodejno vplivalo na gospodarski in socialni razvoj. Pri tem sindikati opozarjajo, da je razumljivo, da bodo pogajanja za novo delovno pogodbo zajela tudi vsa vprašanja bodočega že-ležniškega prometa, delovnih pogojev in plač železničarjev. Federacija meni, da je nesprejemljiva alternativa, ki jo je postavil zakladni minister, da bi povečanje tekočih izdatkov za leto 1973 in 1974 zaradi sporazumov o javnih uslužbencih preprečilo uresničitev mnogih naložb in socialnih reform. Sporočilo dodaja, da sedanja vlada ne more ignorirati obveznosti, ki so jih sprejele prejšnje vlade. dogovora, da bodo industrijci vrnili trgovcem na drobno vse, kar so po zamrznitvi cen plačali več kot bi morali za njihove proizvode. S tem so priznali, da so tudi po zamrznitvi cen prodajali testenine po višjih cenah. Značilno pa je, da je ta dogovor «začasen» in da bo veljal samo do 28. avgusta, češ, da bodo nato ponovno proučili položaj. Druga zanimiva vest je prišla danes iz Rima. Tukaj so peki včeraj sklenili, da povišajo ceno vseh vrst kruha, razen tako imenovane «ljudske vrste*, za 40 lir kilogram. Znano je, da peki prodajo največ tistih vrst kruha, katerih cena ni pod nadzorstvom. Zato so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v Rimu odločno obsodile to početje pekov in ga označile za «hud politični napad na zamrznitev cen*. Sindikalne organizacije poudarjajo, da rimski peki izsiljujejo oblasti in zahtevajo, da se sprejmejo ukrepi proti kateremu koli povišanju cen najnujnejši živil, da se strogo kaznujejo špekulanti z moko in pšenico, da se strogo nadzoruje mlinsko industrijo, ki ima v zalogah velike količine žita kuplje nega pred 16. julijem, da se takoj zagotovi dobava moke in da se vlada posluži državne ustanove AIMA in Federconsorzi pri razdeljevanju žita in moke mlinski in drugi živilski industriji po določenih političnih cenah. Minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi je včeraj zagotovil, da ne bo zmanjkalo pšenice in moke za kruh in testenine. To bo tudi držalo. Toda vprašanje je, ali bo znalo ministrstvo za kmetijstvo posredovati, da bosta pšenica in moka prišli v roke proizvajalcev po političnih cenah in da bodo na osnovi tega proizvajalci prodajali svoje izdelke po zamrznjenih cenah. Tega doslej ministrstvo ni uspelo zagotoviti. Zato mora sedaj zagotoviti trgu zadostne količine pšenice in moke, hkrati pa nadzorovati tudi zaloge, ki jih imajo industrijci, da ne bodo prodajali svojih izdelkov po višjih cenah, če so pšenico in moko kupili pred podražitvijo. Položaj se začenja zaostrovati prav sedaj, ko se ljudje vračajo z avgustovskih počitnic. V teh tednih se je pojavilo v vsej svoji ostrini tudi vprašanje preskrbe trga z mesom. Poročila so sicer govorila, da je preskrba dobra, nepričakovano dobra in da se cene živine za zakol celo zmanjšujejo. To je bilo res. Toda vzrok tega pojava ni bil velika ponudba zaradi velike vzreje živine, temveč »razprodaja* goveda in prašičev zaradi velike podražitve krme. V padski nižini, zlasti v pokrajinah Reggio Emilia, Parma, Mo-dena in Mantova, kjer je živinoreja morda najbolj razvita v državi, je položaj zelo resen. Tukaj vzredijo tudi mnogo prašičev za zakol. Pravkar so zračunali, I da bodo živinorejci izgubili v teh pokrajinah najmanj 10 milijard lir, ker so prisiljeni prodajati prašiče po zamrznjeni ceni, medtem k0 morajo kupovati krmo zelo drago. V teh štirih pokrajinah imajo sedaj v reji okrog milijon 300.000 prašičev. Rejci pravijo, da se jih bodo čimprej rešili, četudi bodo imeli zgubo in ne bodo redili novih prašičev, če bo krma tako draga. Zato so že sedaj zmanjšali nakup mladih prašičev za vzrejo, kar se bo pozno jeseni in v začetku prihodnjega leta močno občutilo na trgu. V enakem položaju so tudi rejci goveda. V zadnjih tednih so v mnogih krajih kar izpraznili hleve in prodali vse, kar so imeli. Posledice tega občutijo zadružne mlekarne. Samo v Reggio Emilii so tamkajšnje združene mlekarne odkupile v zadnjih tednih do sto stotov manj mleka dnevno, kot poprej. To pomeni, da bo kmalu na trgu tudi manj mlečnih izdelkov, sira in masla, kar bo nujno pripeljalo do manjše ponudbe, ki prej ali slej pripelje do višje cene. Brežnjev o odnosih s Kitajsko gg? f -M ■ m S IPPMPdP «4f. . ‘ - C /. t i jf ž Ir i tip i Št z hUbF ^ašbKWHf m MOSKVA, 18. — Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je zaključil obisk v Kazahstanu, sovjetski republiki, ki meji na Kitajsko. V mednarodni javnosti je imel velik odmev govor, ki ga je Brežnjev imel v Alma-Ati, prav na sovjetsko-kitajski meji, kjer je generalni tajnik KP SZ sprožil zelo polemičen napad proti politiki kitajskih voditeljev. »Storili smo vse, kar je bilo v naši moči — je dejal med drugim — da bi normalizirali kitajsko-sovjetske odnose. Toda žal ni bil dosežen noben napredek zaradi zadržanja kitajskega vodstva, katerega politika temelji na besnem protisov- jetizmu in na prevratniški dejavnosti proti socialističnim državam*. Brežnjev je dodal, da bo Sovjetska zveza nadaljevala boj »proti teoriji in praksi maoizma*, kljub temu pa je pripravljena »urediti meddržavne ockiose*. Na sliki: Brežnjev med obiskom v Kazahstanu. Aba Eban obsodil resolucijo varnostnega sveta TEL AVIV, 18. _ Izraelski zunanji minister Aba Eban, ki ja sedaj v New Yorku, je izjavil za izraelski radio, da spada preusmeritev libanonskega civilnega letala v Hajfo v okvir »boja za zar gotovitev obstoja Izraela*. Dodal je, da bi se dalo morda razpravljati o načinu, kako je bila preusmeritev izvršena, ali pa o posledicah tega dejanja. J^elski zunanji minister j« dal to izjavo v zvezi s stališčem, ki so ga zavzele ZDA na zadnjem sestanku varnostnega sveta. Pri tem je poudaril važnost, da je Washington preprečil, da bi bila sprejeta ostrejša resolucija prod Izraelu. Kljub temu pa je obžaloval, da so ZDA glasovale za resolucijo, ki je »popolnoma neobjektivna*. Eban je opozoril, da bo moral Izrael kmalu začeti boj, da prepreči, da bodo mednarodne organizacije za civilno letalstvo sprejele »enostranske resolucije proti Izraelu*. Uspešen boj proti sovražnikom Jugoslavije ■iiiniiHHiiiHiiiiniiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiMiiiiiiininmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin VOJAŠKI POLOŽAJ OKROG PHNOM PENHA ŠE VEDNO MIREN Sihanukove sile izbirajo strategijo ■a & i 4' • za zavzetje glavnega mesta Kambodže Kot kaže, nameravajo osvobodilne sile vzpostaviti svojo oblast nad celotnim kamboškim ozemljem, šele nato pa naj bi se lotili prestolnice, ki bi utegnila pasti brez boja PHNOM PENH, 18. — Okrog kamboške prestolnice Phnom Pen-ha vlada še vedno presenetljivo zatišje. Tudi danes so zabeležili samo redke spopade manjšega obsega. Lon Nolov režim je izkoristil tak položuj za utrditev svojih obrambnih postojank okrog mesta, predvsem pa za sproženje propagandne kampanje, katere očiten namen je nekoliko opogumiti vladno vojsko, ki ne kaže nobene volje po bojevanju. Sam načelnik generalnega štaba kamboške vladne vojske general Sothene Fernandez je v intervjuju agenciji UPI izjavil, da je vojaški položaj okrog prestolnice sedaj mnogo bolj ugoden. Po njegovem sta bili dve tretjini 62 partizanskih bataljonov za skupnih 25 tisoč mož, ki so se zbirali okrog Phnom Penha, uničeni ali onesposobljeni za boj. Partizani bodo potrebovali najmanj dva meseca za to, da bi lahko spet prevzeli iniciativo, je dejal general Fernandez, ki pa je takoj dodal, da bi lahko takoj sprožili napad, ko bi jim pomagali »vietnamski komunisti*. Kamboški vojaški voditelj pa je tudi povedal, da je že zahteval, naj pošljejo v ■lin,,,............................................ ........................................................................................................n......m.......Illllllllllllllll..........".....................................i..................................... ' ~ T T -v. DANES ■. ■ ’; Po treh tednih veljavnosti v!adnih ukrepov proti draginji je bilo ugotovljeno, da je zamrz-oitev cen imela predvsem ugo-den »psihološki učinek« na prebivalstvo. V resnici so cene v *r9ovini na drobno ostale zamrznjene, razen v tistih primerih, kjer proizvajalci prodajajo blago P° višjih cenah. Zgodilo se je, d» se je skoraj vse nadzorstvo usmerilo na trgovino na drobno, mnogi industrijci in grosisti pa Davijajo cene, ne da bi bili kaznovani. To povzroča težave malim bgovcem, ki morajo v nekaterih Primerih prodajati določeno bla-9° ceneje, kot so ga kupili. Hkrati pa je prav sedaj prišlo do velike krize živinoreje. Rejci ra*prodajajo živino zaradi predrage krme, kar zna imeti resne Posledice v bližnji prihodnosti. Tri dni po prekinitvi ameriške-94' bombardiranja Kambodže 'rlada v okolici prestolnice Phnom Ponha še vedno skoraj pbpolno žatilje. Sihanukove sile za sedaj menda ne nameravajo sprožiti končne ofenzive proti mestu, ki bi nujno terjale veliko število žrtev. Verjetno bodo partizani najprej utrdili svojo oblast v vsej državi, nakar bi Phnom Penh Padel praktično brez boja. MEDTEM KO SE STAVKA LASTNIKOV TOVORNJAKOV NADALJUJE Odstop čilskega ministra za prevoze Nadaljuje se tudi zaplenjevanje kamionov ■ Spopadi med Allende-jevimi pristaši in desničarskimi skrajneži v središču Santiaga SANTIAGO DE CHILE, 18. -Čilski minister za javna dela in prevoze general Cesar Ruiz je ponudil danes ostavko predsedniku Allendeju, ki jo je sprejel. Za novega ministra ,ie bil imenovan general Umberto Maglioc-chetti, ki prav tako kot Ruiz pripada letalstvu. Ruiz je zapustil tudi funkcijo vrhovnega poveljnika letalstva, na njegovo mesto pa je. bil imenovan general Gu-stavo Leight. O vzrokih odstopa generala, ki je postal minister šele pred devetimi dnevi, ko je Allende sestavil novo vlado z vključitvijo predstavnikov oboroženih sil, ni uradnih sporočil, jasno pa je, da je odstop povezan s stavko avtoprevoznikov, ki traja že 21 dni. Allende je danes sprejel tudi ostavko podtajnika 'v ministrstvu za prevoze Faivovicha, ki je že pred časom ponudil, da odstopi, da bi s tem omogočil čilskemu predsedniku nadaljevanj* poga- janj s stavkajočimi lastniki tovornjakov. Odstop podtajnika Faivovicha odpira morda ugodne perspektive za rešitev spora, ki je že povzročil ogromno škodo čilskemu gospodarstvu. Za sedaj pa vladni funkcionarji nadaljujejo z zaple-njevanjem tovornjakov, potem ko sindikat avtoprevoznikov ni odgovoril na vladni ultimat. Do zaplemb je prišlo brez incidentov, vendar so večini zaplenjenih vozil lastniki, pred prihodom funkcionarjev odstranili kolesa ali pa dele motorja, tako da bi jih vlada ne mogla uporabiti. Čilski e-notni sindikat pa je že dal na razpolago vladi številne mehanike za popravilo kamionov, pa tudi skupino šoferjev. Doslej pa še niso zaplenili nobenega od tovornjakov, ki so jih lastniki zbrali v El Monteju, kakih 50 kilometrov od Santiaga, da ne bi povzročili incidentov. V tem kraju, kamor so pripeljali več stotin kamionov, so se nam- | žrtev. reč zbrali tudi voditelji sindikata avtoprevoznikov ter nekateri poslanci opozicije, ki so javno napovedali, da se bodo uprli zaplembi vozil »tudi za ceno življenja*. Čilska opozicija namerava menda proglasiti splošno stavko v vsej državi v znamenje solidarnosti z lastniki kamionov. Da bi onemogočila stavko pa je vlada ukazala vsem javnim uslužbence ., naj delajo tudi v soboto in nedeljo. Ukrep zadeva delavce vseh javnih uradov in ustanov ter državnih industrij. Včeraj zvečer je v središču Santiaga prišlo do kratkih, toda silovitih spopadov med pristaši Alleridejeve vlade in desničarskimi skrajneži. Do incidentov je prišlo, ko je skupina desničarjev napadla levičarske delavce in študente, ki so priredili po ulicah Santiaga manifestacijo v podporo Allendejevi vladi. Prišlo je tudi do streljanja, k sreči pa ni bilo Kambodžo južnovietnamske vojake kamboškega porekla, ki naj bi pomagali Lon Nolovi vojski. Toda resnica je verjetno precej drugačna; kot kaže, so se Sihanukove sile zares umaknile z neposredne bližine mesta na položaje, ki so približno 30 kilometrov oddaljeni od središča Phnom Penha, pač pa so sprožili nove ofenzive v drugih delih države. Prav v zadnjih dneh so partizani izgnali vladne vojake iz štirih mest, kakih 80 kilometrov severovzhodno od Phnom Penha. Najvažnejše od the mest je Skoun, važno cestno in želežniško vozlišče. Sihanukove sile, ki že nadzorujejo približno 90 odstotkov kamboškega ozemlja in 80 odstotkov prebivalstva, nameravajo očitno vzpostaviti svojo oblast nad celotno državo z izjemo Phnom Penha, ki pa bi bil popolnoma odrezan od zaledja in od ostalega dela države, kar bi moralo nujno privesti do konca Lon Nolo-vega proameriškega režima tudi brez končne ofenzive proti prestolnici. Vsekakor pa vsi opazovalci in tuji dopisniki soglašajo, da bodo Sihanukove sile prej ali slej vkorakale v Phnom Penh, ker se dezorganizirana Lon Nolo-va vojska ne bo mogla dolgo upirati, medtem ko so partizani odločni doseči svoj cilj ter imajo podporo celotnega prebivalstva. Sam Sihanuk je orisal danes položaj v Phnom Penhu bodisi iz političnega, kot iz vojaškega vidika. Najprej je polemiziral z a-meriškim obrambnim ministrom Schlesingerjem, ki je pred kratkim izjavil, da washingtonska vlada Se vedno upa v politično rešitev kamboškega vprašanja. To izjavo je kamboški voditelj v intervjuju italijanski tiskovni a-genciji ANSA označil kot nerealistično: »Nikoli ne bomo privolili v kompromismo rešitev*, je dejal Sihanuk. «Nixon lahko podaljša vojno, ne more pa preprečiti naše zmage,* je še dejal princ, ki je tudi obrazložil vzroke zatišja, ki vlada okrog Phnom Penha po prekinitvi ameriškega bombardiranja. Dejal je, da sile odporništva sedaj proučujejo bodisi logistično organizacijo, kot tudi strategijo in taktiko, za katero naj. se odločijo v sedanji fazi. V sedanjem trenutku so v teku zelo važni politični sestanki, na katerih razpravljajo o položaju. Ko bi takoj sprožili ofenzivo proti Phnom Penhu, bi po Sihanukovem mnenju padli v Nixonovo past; ameriški predsednik namreč upa, da bi se javno mnenje pri tem tako prestrašilo, da bi kongres dal pooblastilo za obnovitev bombardiranja. Po izjavah kamboškega voditelja torej partizani v bi- stvu čakajo, da se položaj nekoliko »ohladi*, tako da ameriško javno mnenje ne bo več privolilo v obnovitev bombardiranja. Z odločnimi napadi v obdobju najhujšega bombardiranja pa so partizani hoteli dokazati, da so letalski napadi povsem neučinkoviti. Strategija in taktika, za kateri se bodo odločile osvobodilne sile. bosta znani čez nekaj tednov, je še dejal Sihanuk, ki je dodal, da bo treba tudi ugotoviti, kakšno stališče bodo zavzeli v Saigonn in Bangkoku. Vsekakor pa je dal razumeti, da bo Phnom Penh n-svobojen najkasneje v prvi polovici prihodnjega leta. Sihanuk je tudi orisal predloge za »časten mir*, ki jih je dal ameriški vladi s posredovanjem senatorja Mansfielda. Predlogi so med drugim vsebovali ponudbo, da bi dovolili »velikim vojnim zločincem*, da bi se umaknili v tujino, vsi ostali pa, ki bi odložili orožje in se pridružili enotni fronti, bi se izognili kazni kljub morebitnemu sodelovanju z Američani v preteklosti. Sihanuk je navedel tudi imena »velikih vojnih zločincev*, med katerimi sta predsednik Lon Nol in vrhovni poveljnik oboroženih sil Fernandez, skupno pa jih je samo sedem ali osem. Sihanuk je tudi ponudil vzpostavitev diplomatskih stikov z ameriško vlado, kot edini pogoj pa je postavil popolno prekinitev vsakršne pomoči Lon Nolovemu režimu in popoln umik ameriških sil iz Kambodže. V takem poiozaju pa se mnogi sprašujejo, kaj bo storila ameriška vlada. Včerajšnje grožnje šefa Pentagona Schlesingerja s ponovnim bombardiranjem Severnega Vietnama so bile dovolj zgovorne, poleg tega pa vzbuja zaskrbljenost dejstvo, da Američani ne nameravajo, vsaj v kratketn roku, umakniti ogromnega vojaškega aparata na tajskem o-zemlju, kjer je , še vedno 43 tisoč vojakov in 500 letal. Kaže pa, da v Washingtonu prevladuje sedaj previdnost; o tem naj bi pričala neuradna vest iz saigonskih obveščenih krogov, po kateri naj bi ZDA odsvetovale saigonskemu režimu vsakršen oborožen poseg v Kambod dži. Tak nasvet naj bi Nixonova vlada posredovala šefu juznovietnamske-ga režima Van Thieuju po ameriškem veleposlaniku v južnovietnamski prestolnici. BEOGRAD, 18. - »Vzporedno z akcijo Zveze komunistov in drugih socialističnih sil za rešitev vprašanj in težav, ki se pojavljajo v jugoslovanski družbi, zunanji in notranji sovražnik skuša izkoristiti te probleme in težave za svojo izpodlkopovalno akcijo*, je izjavil zvezni tajnik za notranje zadeve Luka Banovič v intervjuju tedniku »Komunist*. Namen sovražnika je ustvariti pogoje za slabitev in razbitje Jugoslavije kot samoupravne socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Akcijam sovražnika se Jugoslavija, po besedah Banoviča, odločno in u-spešno postavlja proti. Imamo službo, je ..podaril Banovič, ki je s podporo*' Zveze komunistov in državljanov sposobna, da u-spešno izpolnjuje svojo nalogo. Zvezni tajnik za notranje zadeve je na koncu svojega intervjuja poudaril, da odprtje Jugoslavije do inozemstva ni znak slabosti, temveč moči jugoslovanskega sistema, ki je sposoben zaščititi se pred vsemi nepadi sovražnika, kar je dosedanja praksa tudi pokazala. Kardinal Alfrink škofom Mozambika HAAG, 18. — Kardinal Bernard Alfrink, nizozemski primas in nadškof Ultrechla, je kot predsednik mednarodnega gibanja «Pax Christi* poslal škofu Teta v Mozambiku pismo, v katerem ga poziva, naj pripravi »vse potrebne ukrepe* za ščitenje preživelih po portugalskih pokolih v Mozambiku. Alfrink naroča škofu msgr. Ferreiri de Silvi, naj sproži tudi javni protest, »tako da bo vsak afriški državljan Vedel, da lahko računa na našo solidarnost kar se tiče uresničitve njegove pravice po samoodločbi*. Kot ja znano, je prav na področju mesta Tete prišlo do najbolj okrutnih pokolov civilnega prebivalstva s strani portugalske Kolonialne vojske. Podobno pismo je kardinal Alfrink poslal tudi škofu mozambiškega mesta Nampule Manuelu Pintu, ki ga je pozval, naj nadaljuje prizadevanja »da bi afriškemu ljudstvu zagotovili pravičnost in svobodo*. Kamboški vladni vojak — na videz še skoraj otrok — na riževem polju nedaleč od Phnom Penha. Poleg orožja noti ( teboj-hran* (vzeto riža# to ležišče TRŽAŠKI DNEVNIK 19. avgusta 1973 V ZVEZI S SPOROM V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Pokrajinsko tajništvo PSI poziva na sindikalno enotnost Vprašanje pristanišča je treba gledati tudi v luči splošne preureditve pomorskega prometa • Včeraj se je delo v pristanišču redno nadaljevalo Včeraj se je sestalo tajništvo tržaške pokrajinske zveze Italijanske socialistične stranke. Na seji so obravnavali zadnji razvoj dogodkov v zvezi s stavko, ki so jo proglasili v luki. člani socialističnega tajništva so izrazili zaskrbljenost spričo polemike, ki je nastala med pristaniščniki in ki utegne načeti temelje sindikalne enotnosti, ki je bila s tolikšnimi napori dosežena v Trstu. Tajništvo zato toplo vabi vse tržaške delavce, naj premostijo sedanje težave v duhu sindikalne enotnosti. PSI bo poverila svojim predstavnikom v upravnem svetu pristaniške ustanove nalogo, naj se zavzamejo za čim prejšnjo rešitev tega perečega vprašanja. V zvezi s trditvami nekega tržaškega sindikalista — pravi poročilo, ki nam ga je v tej zvezi poslalo sinoči tajništvo PSI — češ da sindikalna organizacija CGIL deluje v odvisnosti Italijanske komunistične stranke, tajništvo PSI poudarja, da imajo tudi socialisti v CGIL močno težo, tako da je sindikalna neodvisnost od zunanjih dejavnikov zagotovljena. Kar zadeva luški promet in delavce, zaposlene pri pretovarjanju kontejnerjev, tajništvo PSI meni, da vprašanje ni rešljivo v Trstu, ampak da je treba gledati nanj tudi v luči splošne preureditve pomorskega prometa in italijanskega luškega sistema. Dokler ne bo med sindikalnimi organizacijami dosežena absolutna enotnost vidikov, — zaključuje poročilo PSI — pa je vsekakor preuranjeno in neumestno postaviti to vprašanje pred ministra za trgovinsko mornarico. V pristanišču se je včeraj vsekakor redno nadaljevalo delo. Raztovorili ali natovorili so skupno sedemnajst ladij, ki so bile zasidrane ob pomolih. Nekaj ladij je po redno opravljenem delu zapustilo pristanišče že predvčerajšnjim zvečer, medtem pa pričakujejo za jutri prihod ladij cCristoforo Colom-bo», «D Corriere dell'Est», dveh kontejnerskih ladij ter ene ladje s tovorom lesa. Dela so se nadaljevala tudi v Novem pristanišču ter pri Žavljah, kjer sta bila zasidrana dva tankerja. Danes popoldne šagra v Lonjerju Danes popoldne bo po dolgih letih v Lonjerju zopet zaživel star običaj, saj se je domača mladina odločila, da priredi šagro s plesom in s kulturnim sporedom. Po dolgih pripravah je končno vse nared, spored pa se bo pričel ob 18. uri s programom, ki bo obsegal izvajanja godbe na pihala iz Ricmanj, katinarskega pevskega zbora in zbora prosvetnega društva Primorec iz Trebč. Po končanem kulturnem sporedu pa bo na vrsti ples od 20. do 24. ure z ansamblom The Lords. Pretor losapio na ladji «Dian«» Tržaški pretor Losapio si bo danes dopoldne ogledal liberijsko petrolejsko ladjo «Dianes>, ki je zasidrana ob pomolu čezalpskega vodovoda. Zaradi okvare je v petek pri črpanju petroleja stekla manjša količina v morje in zato je pretor odredil zaplembo ladje. Po današnjem ogledu bo verjetno določil višino kavcije, ki jo bodo morali položiti lastniki ladje, nakar bo ladja lahko odplula. bi iiiiiiiiiilllltuiiiiui nuni min iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii ml miiiiiiii m m Hlinili iiiiiiiiiiitiiii n iiiiiiiiiiiiiniiiiiaitii muh m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiiil ra predvidevajo, da bodo mogoče dosegli rešitev v prvih dneh prihodnjega tedna. Kar zadeva pogajanja glede spo- | letu 1973 dovoli dodatno mednarodno trgovsko operacijo. Gre za izmenjavo italijanskega in jugoslovanskega blaga, s katero bodo olajšali obmejni promet. Iz Jugoslavije v Italijo bodo lahko uvozili za 2.400 milijonov lir blaga, izvozili pa bla go v isti vrednosti. Pri izmenjavi lahko sodelujejo vsi operaterji in podjetja, ki imajo sedež v naši deželi. Prošnje je treba vložiti pri omenjenem uradu najkasneje do 20. septembra t. 1. Sklep ministrstva za zunanjo trgovino Dodatna trgovska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo Urad za trgovino s tujino pri vladnem komisariatu za deželo Furlanijo - Julijsko krajino je sporočil, da je ministrstvo za zunanjo trgovino sporazumno z jugoslovanskimi oblastmi sklenilo, da tudi v • Tržaški župan je odredil prepoved parkiranja na obeh straneh Ul. Foschiatti. Ta ukrep je sprejel, da bi se promet po omenjeni ulici lažje odvijal. OD JUTRI V VELJAVI NOVI PROMETNI UKREPI V MESTNEM SREDIŠČU Cre za uvedbo enosmerne vožnje po Trgu Ospedale, Largu Santorio in delu Ul. Taraboeehia ter za posebne steze za avtobuse in taksije Z jutrišnjim dnem stopi v veljavo več prometnih ukrepov v mestnem središču, ki so praktično dopolnilo uvedbi enosmerne vožnje po Ul. Rossetti in Ul. Piccardi in prehod k uvedbi enosmernega prometa tudi po Ul. Carducci in po Korzu Italia. Novosti se tičejo predvsem Ul. Taraboeehia in Trga Ospedale. Po Ul. Taraboeehia bo dovoljena med Ul. Maiolica in Largo Santorio le vožnja taksijev in avtobusov, med Ul. Maiolica in Trgom Ospedale pa bodo lahko vozila zasebna prometna sredstva le v smeri proti bolnišnici, medtem ko bodo v nasprotni smeri lahko po posebni stezi vozili le taksiji in avtobusi. Po vsej Ul. Taraboeehia bo seveda prepovedano parkiranje, obenem pa ne bodo smeli avtomobilisti, ki Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina Razpis natečaja 7. odlokom predsednika deželnega odbora štev. 02393/ Pred. od 18. junija 1973, ki je bil objavljen v deželnem Uradnem vestniku štev. 36 na dan 7. avgusta 1973, je deželna uprava razpisala izpitni natečaj za eno mesto inšpektorja na poskušnjo v staležu inšpektorjev deželne gozdne straže v vodilni karieri osebja avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine. Prošrvje za pripustitev na natečaj, naslovljene na pred-sedništvo deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine — Generalno tajništvo, Ul. Carducci št. 6 — 34100 - Trst — in napisane na kolkovanem papirju v smislu navodil, ki jih vsebuje zgoraj omenjeni Uradni vestnik, morajo dospeti na predsedništvo deželnega odbora do vključno 6. septembra 1973 ob 18. uri 30 minut. Deželni Uradni vestnik se more kupiti v Trstu v knjigarni »I. Svevo» na Korzu Italia 22, v Vidmu v papirnici «Bene-detti» v Ul. Mercato Vecchio 13, v Gorici v papirnici »Pater-nolli» na Korzu Verdi 50, v Pordenonu v knjigarni »Minerva* na Trgu XX. septembra- Ustrezne informacije se dobijo na sedežu deželnega odbora v Trstu, Ul. Carducci 6, na sedežu odborništva za krajevne ustanove v Vidmu, Ul. Savorgnana 10, ter na sedežih pokrajinskih uradov krajevnih ustanov v Gorici, Largo Culiat 7 ter v Pordenonu, Ul. Cavallotti 10. bodo vozili po Ul. Taraboeehia, zaviti na Trgu Ospedale v levo. Ukrepi, ki se tičejo Ul. Tara-bocchia imajo kot posledico tudi spremembo na Largo Santorio. Pred stavbama št. 1 in 2 bodo uvedli posebno stezo za avtobuse in taksije, ki bodo prihajali iz Ul. Carducci in bodo namenjeni proti glavni bolnišnici, vsa ostala vozila pa bodo morala voziti v nasprotni smeri. Pred stavbama št. 4 in 5 bo parkiranje prepovedano. Vozila, ki bodo prihajala po Largu Santorio navzdol, ne bodo smela zavijati na levo v Ul. Carducci. Tudi na Trgu Ospedale bodo uvedli enosmerni promet. Avtobusi in taksiji bodo lahko vozili po posebni stezi v smeri od Ul. Pie-tš proti Ul. Taraboeehia, ostala vozila pa v obratni smeri. Z zgornjimi ukrepi je treba tudi povezati prepoved parkiranja v nekaterih bližnjib-iulicah, ki so jo uvedli, da bi promet lažje stekel. Na nekaterih krajih so parkiranje prepovedali že pred £asom, nova pa je prepoved v Ul. del Toro in sicer na strani lihih števil med Ul. Slataper in Ul. Ginnastica. Prav tako bo prepovedano parkiranje pred glavno bolnišnico, medtem ko bo na nasprotni strani Trga Ospedale odslej dovoljeno poševno parkiranje. Končno pa bodo morali avtomobilisti, ki bodo vozili po Ul. Pietš in po Ul. Pa-scoli, dati prednost vozilom v Ul. Rossetti. Zaradi povratka s počitnic Gost promet na tržaških cestah Včeraj se je pričel množični povratek s počitnic. To se je poznalo tudi na cestah v tržaški pokrajini, kjer je bil promet zelo gost, vendar v nasprotni smeri kot prejšnji teden. Dolge vrste vozil so bile na mejnih prehodih pri Fernetičih, na Pesku in pri škofijah, zelo gost pa je bil tudi promet na trbiški in na obalni cesti. Avtomobilistom priporočamo predvsem izredno previdnost. Včeraj ni bilo na Tržaškem hujših prometnih nesreč, do zelo slikovitega trčenja pa je prišlo v Miramarskem drevoredu, kjer je bilo pri verižnem trčenju poškodovanih kar pet NA POBUDO AVTONOMNE LETOVIŠČARSKE USTANOVE lanimiv spored za zaključek letošnje letne sezone na Gradu V sredo in četrtek bo nastopil Renato Ra-scel, danes in prihodnjo nedeljo pa bodo na sporedu tradicionalni umetni ognji Ciklus letnih prireditev na Gradu sv. Justa, ki ga že vrsto let z uspehom prireja Avtonomna le-toviščarska in turistična ustanova v Trstu, se bliža zaključku. Po navdušujočem operetnem festivalu, ki je za naše mesto postal že tradicija in je letos prikazal tri znamenita operetna dela, ter po vrsti glasbeno zabavnih predstav, ki jih je žal v nekaterih primerih delno oviralo slabo vreme, bosta v sredo in četrtek, 29. in 30. avgusta na sporedu zadnji dve predstavi. Na grajskem odru se bo tokrat predstavil tržaškemu občinstvu, ki je z velikim zanimanjem spremljalo vse letošnje prireditve, znani in priljubljeni italijanski igralec in pevec Renato Rascel. Predstavi nosita naslov »D'amore si ride* in je z njima italijanski komik doživel letos izreden uspeh v srednji in južni Italiji. Na severu z njima ni veliko nastopal. Izjemi sta Sanremo in Trst, kar dokazuje, da mu je naše mesto posebno pri srcu. «D‘amore si ride* je v bistvu glasbeno zabavna predstava, v kateri bodo poleg Rascela pevca, igralca, fantazista in burke-ža nastopili še nekateri glasbeni ansambli. V sredo bodo na vrsti «1 camaleonti» v četrtek pa jih bodo zamenjali ril rovescio della medaglia». V posameznih tskečih* bodo Rascelu pomagala štiri očarljiva dekleta skupine *Nora Orlandi*. Rascel, ki je tržaškemu občinstvu dobro znan, se bo po teh dveh predstavah kmalu spet vrnil v naše mesto. V gledališču Rossetti bo namreč odprl letošnjo gledališko sezono Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine z glavno vlogo v vozil, ranjen pa na srečo ni bil nihče. Tudi danes se bo nadaljeval množični povratek, ki se bo zaključil šele v poznih nočnih urah. Prav tiste ure so najnevarnejše, saj bodo vozniki utrujeni in se jim bo mudilo domov. Zato morajo voziti čim previdneje, se izogniti vsakemu nepotrebnemu prehitevanju in predvsem omejiti hitrost, ki je med glavnimi vzroki vseh prometnih nesreč. Agenti cestne policije in karabinjerji so ves čas na delu, da bi urejali promet, njihovo delo pa bo obrodilo sadove samo, če bodo vozniki razumeli, da je le bolje, če pridejo na cilj kasneje, kot pa da sploh ne pridejo, saj je previdna vožnja edino jamstvo za srečen povratek. iiuiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimimiiimimiHiHiiiiiMiinin V PRITLIČJU POSLOPJA ŠT. 26 V UL. CIAMICIAN ' ■ ^ ^ Važni telefonski številki za vse, ki potujejo z avtomobili: 113 - POLICIJA Policijska centrala vas lahko poveže tudi z Rdečim križem, gasilci in avtoklubom za pomoč v primeru okvare. 194 - PROMET Kdor zavrti to številko dobi podatke o prometu na glavnih cestah v Furlaniji - Julijski krajini. Silovit požar v nočnih urah popolnoma uničil stanovanje Škoda znaša okrog pet milijonov lir Preteklo noč je gorelo v Ul. Cla-mician. Hud požar, katerega vzroki še niso znani, je izbruhnil v pritličnem stanovanju štirinadstropne hiše s številko 26. Stanovanje je last 39-letnega uradnika Sebastia-na Cicca, ki trenutno preživlja počitnice v Pierisu. V njegovi odsotnosti je v stanovanju prebival njegov prijatelj. 24-letni Fernando Lie-si iz Ul. Ghega 2. Ravno Liesi je bil tisti, ki se je prvi zavedel požara ter obvestil gasilce in policijo. Iz spanja ga je namreč prebudilo čudno prasketanje in spalna soba se je polnila z dimom. Skočil je pokonci ter o požaru obvestil tudi ostale stanovalce poslopja. Bilo je okrog treh ponoči. Še preden so na kraj prihiteli gasilci, je Liesi izročil ključe stanovanja nekemu sosedu ter se odpeljal v Pieris, da bi o nesreči obvestil lastnika stanovanja. Gasilci in policija so imeli polne roke dela. Predvsem je bilo treba spraviti ljudi iz vseh stanovanj, ker je gost čm dim zajel celo poslopje. Ljudje so v strahu zapu- ................................................................................................................................................................................................mu................................. Petrucci, uradnik Umberto Saba in uradnica Nadia Pettirosso, uradnik Danes, NEDELJA, 19. avgusta LJUDEVIT Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.07 — Dolžina dneva 13.57 — Luna vzide ob 22.06 in zatone ob 12.09. Jutri. PONEDELJEK, 20. avgusta SAMUEL Vreme včeraj: naj višja dnevna temperatura 28,2, najnižja 20,9, ob 19. uri 26,8 stopinje. Zračni tlak 1017 rahlo pada, veter 3 km na uro zahodnik jugozahodnik, vlaga 67 odstotna, nebo 5/10 'pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,8 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. avgusta se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 3 dni stara Katja Carli, 83-letni Pietro Vio. 82-letna Alma Hartkopp por. Rovere, 29-letna Carmela Campanella por. Bot-tan, 77-letna lole Saravallo por. Pontoni, 68-letni Francesco Besednjak, 48 letna Giuseppina Graovac, 64-letna Francesca Cocis por. Ge-nerutti, 76-letna Vincenza Verzaico vd. Villatora in 77-Ietni Antonio Fonda Savio. OKLICI: nosač Sergio Chiram m delavka Majda Bisiacchi, inštalater Vincenzo Nocera in gospodinja An-nita Meloni, šofer Mario Fuk in delavka Laura Morgan, delavec Ma rio Glavina in gospodinja Radenta Reia, delavec Fulvio Vian in uradnica Annamaria Molinari, elektro-mehanik Mario Rade in gospodinja Anna Konavec, upokojenec Giovan-ni Pisani in upokojenka Giuseppina Franca, cevar Mario Dudine in uradnica Daniela Deponte, uradnik Paolo Kessissoglu in gospodinja Bianca Pajola, mehanik Silvano Zadnich in uradnica Alfia Leone, Včeraj-danes mehanik Pasquale Delezzotti in u-radnica Irene Peciarich, uradnik Pietro Mozš in uradnica Viviana Leftachis, pomorščak Luigi Tunin in trg. pomočnica Dolores Delrio, elektrotehnik Dušan Milic in knjigo-vodkinja Alenka Colja, finančni stražnik Antonio Cuozzo in delavka Lucia Galasso, inženir Elio Dolenti in profesorica dr. Adriana Gioppo, stavec Fabio Dagiat in gospodinja Luciana Belleli, delavec Silvano Fe-drizzi in gospodinja Marinella Sat-tolo. uradnik Bruno Moretti in trg. pomočnica Marina Stefani, financar Fortunato Maccione in učiteljica Giuseppa Maccione, finančni stražnik Francesco Gigante in gospo- FOTO KINO OPTIKA Vi« M«zzlnl,51/b T«l. 733-361 dinja Sonia Peresson, karabinjer Bruno Garau in bolničarka Silvana Času, strugar Marino Fossati in trg. pomočnica Loredana Franzelli, e-lektricist Gianni Favretto in helio-grafka Gigliola Chermaz, delavec Marino Bosich in frizerka Licia Fai dutti, strugar Giorgio Roberti in trg. pomočnica Nadia Bensi, inženir Stewart Watson in tajnica Kath-leen Austin, zidor Gino Clemente in trg. pomočnica Marcellina Di Lenardo, trg. pomočnik Giordano Andri in trg. pomočnica Evela Bar-bieri, mehanik Giorgio Orlich in cvetličarka Maida Piscanc, uradnik Mario Pacorini in frizerka Li-liana Milani, uradnik Roberto Zig-giotto in uradnica Gianna Capponi, scenograf Luciano Visintin in delavka Maria Lucia Michelutti, šofer Antal Farkaš in natakarica Judit Andreka, mehanik Miro An-tonaz in frizerka Fiorella Jugovaz, uradnik Umberto Manfredi in uradnica Cristina Caucci, učitelj Costan-tino Wiegele in učiteljica Silvana De Angelis, kaznilniški čuvaj Andrea Musacchio in gospodinja Teresa Sig-gillino, kuhar Orazio Camocino in frizerka Giovanna Fomasaro, lino-tipist Silvano De Luca in bolničarka Nella Salvatore, uradnik Bruno Franzi in gosnodinja Ariella Mar-tinelli, trgovski potnik Franco Shardlow in frizerka Mariagrazia Damato, tehnični uradnik Renato inž. Ioan in uradnica Franca Romano. uradnik Dario Zannier in uradnica Laura Bais, delavec Walter Scarpa in trg. pomočnica Chiara Mario Gagliardi in gospodinja Mar-silia Foglietti, mehanik Aldo Dolenc in trg. pomočnica Bruna Bozza, e-lektromehanik Gianfranco Zacchi-gna in uradnica Maria Vigini, strojnik Armando Capolicchio in gospodinja AJessandrina Debrevi, mizar Federico Gojca in uradnica Nadia Petelin, stražnik javne varnosti Gianfranco Blasini in bolničarka Lida Candolino, karabinjerski podčastnik Camillo Scotto in uradnica Gina Bencich, uradnik Natale Cec-chi in trg. pomočnica Mira Kuhar. LOTERIJA 42 20 26 85 54 15 82 27 61 89 76 87 12 41 51 49 72 60 37 23 6 13 29 66 69 39 3 84 29 80 55 53 18 37 24 66 67 30 50 85 54 73 8 24 41 65 H 9 12 11 ENALOTTO IX X 2 X 2 1 2 BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE X 1 2 X KVOTE: 12 točk — 10.235.00«; 11 točk - 247.600; 10 točk - 22.100 Ur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AU’Alabarda, Istrska ulica 7; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Miz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93; Godina AUTgea. Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij). ščali svoja stanovanja ter odnašali s sabo najdražje predmete. S ceste so nato v skrbeh opazovali kaj se bo zgodilo. Med izpraznje-vanjem stanovanj je prišlo tudi do lažje nesreče. Podčastnika javne varnosti Guida Zanotta je nenadoma obšla slabost, medtem ko se je prebijal skozi gost dim. S policijskim avtomobilom so ga zato nemudoma odpeljali na pregled na sprejemni oddelek splošne bolnišnice, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil znake zastrupitve z dimom. Čeprav ga v bolnišnici niso sprejeli na zdravljenje, bo treba nekaj dni, da bo popolnoma okreval. Pri gašenju požara je sodelovalo kar dvajset gasilcev pod vodstvom podčastnika Piacentinija in je bilo treba več kot tri ure trdega dela, da so ukrotili plamene, ki so popolnoma uničili Ciccovo stanovanje ter načeli tudi pod stanovanja v prvem nadstropju. Vzroki požara, kot rečeno, še niso znani. Gasilci sklepajo, da je nastal zaradi kratkega stika v stari in obrabljeni električni napeljavi, škoda znaša po prvi ocenitvi okrog pet milijonov lir. Lansko poslovanje LIoyd Adriatico Zavarovalnica Lloyd Adriatico je tudi lani poslovala z uspehom, V poročilu o bilanci, ki ga je na nedavnem občnem zboru podal predsednik upravnega sveta G. Imeri, se sicer naglaša, da je bilo leto 1972 težavno in da je morala grupa poslovati v gospodarsko in politično neugodni konjunkturi, posamez ne postavke pa izkazujejo precej drugačen položaj: družba je lani kasirala za 50 milijard zavarovalnih premij (+ 30 odst. v primeri z letom 1971 in + 4,6 odst. v primeri s "poprečnim napredkom v državi). Približno polovico novega priliva predstavljajo poviški, ki so iih zavarovalnice uvedle po uveljavitvi zakona štev 990 iz leta 1971 o obveznem zavarovanju motornih vozil. Lansko poslovanje Lloyd Adriatica se je zaključilo s prebitkom 73,9 milijona lir. • Tržaški župan je odredil prepo ved prometa po Drevoredu Tartini, Ul. Lloyd, Drevoredu Čampi Elisi. Ul. S. Marco, Sprehajališču S. Andreja do križišča z Drevoredom Tartini. Prepoved bo veljala le danes od 14. ure do 19.30. Ukrep pa je bil potreben, ker se bo po omenjenih ulicah odvijala neka kolesarska dirka. • Tržaški pokrajinski odbor KD se je ob 19. obletnici smrti Alcide De Gasperija spomnil velikega dr žavnika in predvsem njegovega dela za združeno Evropo. Zuckmayerjevem delu do 22.30. Koncert bo godba imela tudi prihodnjo nedeljo; v nedeljo, 1. septembra pa bo s samostojnim koncertom nastopila na Gradu sv. Justa. Današnji spored koncerta je sledeč: v prvem dela bo zaigrala Orsomando-vo tNostalgia*, Rossinijevo simfonijo *Tancredi*, Lombardovo fantazijo iz operete *Madama di Tebe* ter Sabatinijevo simfonično koračnico *Mare nostrum*, v drugem delu pa se bo predstavila s Sabatinijevo koračnico »Zara*, Vivaldi-jevimi modernimi ritmi *Melodie di vacanza*, Offenbachovim tBallet Parisienne* in Visnovizevo koračnico tPer aspera od astra*. DVE SLIKARSKI RAZSTAVI V Trstu Palmi v Sesljanu Delise Včeraj proti večeru smo prisostvovali odprtju dveh slikarskih razstav. V občinski galeriji razstavlja L. M. Palazzi, na sedežu Turistične ustanove za obalni pas devinsko - nabrežinske občine v Sesljanu pa Silvano Delise. V tem ko je bilo odprtje razstave v občinski galeriji običajno, torej brez vsakih formalnosti, in bo do 26. t.m. na ogled občinstvu ducat olj in kakih 20 čmobelih risb. ki v glavnem prikazujejo motive iz tržaške okolice, je bilo odprtje razstave v Sesljanu povezano z nekaterimi formalnostmi in dopolnitvami. Slikarja Silvana Deliseja, ki je razobesil na štiri velike panoje kakih 20 olj in na stene še ducat na metaliziran papir «preslikanih» podob, je številnemu občinstvu predstavil predsednik Avtonomne turistične ustanove Piero Parentin, medtem ko je o njegovi umetnosti spregovoril inž. Kraos, ki je govoril o slikarjevi motiviki, v glavnem ženski, o harmoniji njegovih barv ter o izpopolnjeni tehniki. Na koncu pa je Dante Fabris recitiral nekaj prigodnih poezij navzočega Ricciottija Stringherja, ki jih je občinstvo sprejelo z navdušenjem. Razstava bo odprta do 2. septembra. V četrtek koncert v štivanski cerkvici V gotski cerkvici v Štivanu bo v četrtek. 23. avgusta ob 20.30 koncert instrumentalne skupine mednarodnega mladinskega glasbenega centra iz Grožnjana v Istri. Nastopilo bo 8 glasbenikov in trije pevci: 2 sopranistki in basist. Na sporedu so glasbe Vivaldija, Boccherinija, Monteverdija in Mozarta. OBVESTILO staršem in dijakom vseli vrst slovenskih šol in univerzitetnim študentom: Slovenski dijaški dom »Srečko Kosovel* v Trstu, bo sprejemal prošnje za vpis rednih In zunanjih gojencev za šolsko leto 1973-74 do 30. t. m. Potrebne informacije v ravnateljstvu vsak delovni dan od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Razna obvestila Odbor pevskega zbora »Vasilij Mirk* vabi vse pevce naj se udeležijo prve redne vaje v novi sezoni, ki bo v torek, 21. avgusta v društvenih prostorih. 02 m« URADNI TEČAJI BANKOVCEV 17. AVGUSTA 1973 Ameriški dolar 598,25 Funt šterling 1.482.— Nemška marka 240,90 Avstrijski šiling 32,70 Švicarski frank 197.— Francoski frank 135.— Dinari debeli 38,50 drobni 39.— MENJALNICA vseh tujih valut AVTOBUS «36» ZA PREDSTAVO »LUCI IN ZVOKI Ustanova za turizem in gostinstvo si je zagotovila avtobusno zvezo od središča mesta do vhodov v miramarski park (bivše konjušnice) in nazaj za predstave »Luči in zvoki*. Avtobusna zveza, ki jo bo vzdrževala proga «36», bo začela obratovati jutri v ponedeljek, 20. avgusta. Odhod iz Ul. Beccaiia ob 20.10 in ob 21.30, iz Miramara pa ob 22.10 ter ob 23.25. Postanki v Miramarskem drevoredu štev. 7, na Rojanskem trgu štev. 37, ter pred gostiščem »Marinella*. Vozna cena !0C lir. Kino MIRAMARSKI PARK »Luči In zvoki* ob 21.00 »Der Kaisertraum von Mi-ramare» v nemščini; ob 22.15 »Mas-similiano e Carlotta», v italijanščini. Nazionale 16.00 «Lo chiamavano Mezzogiorno». Barvni film z Ros-sano Schiaffino. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 »In viaggio con la zia». Barvni film primeren za vsakogar. Grattacielo 15.30 «Mica scema la ragazza*. Igra Bernadette La-font. Barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Fenlce 16.00 »VVang Ju 1’invincibi-le». Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 »La caduta degli dei». Dirk Bogarde, Ingrid Thulin, Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 15.30 »Le 14 amazzoni*. Burvni film prepovedan mladini pod 18 letom. Aurnra 16.00 »NelTanno del Signore* Barvni film. Capitol 15.30 «l.a gang dei doberman*. Barvni film za vsakogar. Crlslalln 16.30 «!. a battaglia dei giganti*. H. Fonda, C. Bronson in R. Ryan. Barvni film. Impero 16.30 »Number*. Barvni fUm, prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatlco 13.00 »E continua-vano a mettere lo diavolo nello inferno*. Barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «Cinque matti al servizio di leva*. Les Charlots in J. Duphile. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «L’assasino... č al telefono*. Igrata Anne Haywood in Telly Savales. Barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Abbazia 15.00 »La furia dei Kyber». Igra Peter Lee Lawrence. Astra 16.00 »Corvo rosso non avrai il mio scalpo*. Igra Robert Redford. Barvni film. Ideale 15.00 »Zambo 11 dominatore della foresta*. Igrata Brad Harris in Gi,-sela Hahn. Barvni film. LONJERSKA MLADINA ■ - in ' ‘ . PD LONJER KATINARA prirejata danes 19. t.m. v Lonjerju ŠAGRO s kulturnim sporedom ob 18. uri Od 20. ure dalje ples z ansamblom »The Lords*. Mali oglasi TRŽAŠKO KOVINARSKO PODJETJE v družinski režiji sprejme v službo kovače in delavce seramentiste. Plača po sposobnostih. Ponolno zavarovanje. Officine PURINI Succ., Ul. Cave 53, tel. 040/793-273. 128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupč 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupč 68. «0; 124 67, 69; 850 special «0. 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69; fiat 1300 66 in dragih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 -AUTOSAUNE TRIEST1 »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli in Miceo, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rlttmeyer 4/a. FESTIVAL LJUBLJANA 21. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V ponedeljek, 20. avgusta bo ob 20.30 v križevniški cerkvi koncert ansambla za staro glasbo SCHOLA LABA-CENSIS. V sredo, 22. avgusta in v četrtek, 23. avgusta, obakrat ob 20.30, bo v poletnem gledališču v Križankah nastopil GOLDEN GATE OUARTET, ZDA. V soboto, 25. avgusta bo ob 20.30 v Viteški dvorani Križank nastopil THE COLORADO CHORALE CHAMBER SINGERS — KOMORNI ZBOR IZ CCLORADA, ZDA. Vstopnice so na voljo od 11. do 13. in od 17. do 19. ure, ter uro pred začetkom prireditev pri blagajni v Križankah. Informacije po telefonu 21-768. OBVESTILO ODBORA TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA V petek 24. avgusta ob 21. uri se v Bazoviškem domu prično pevske vaje TPPZ in njegovega instrumentalnega ansambla. Pevci naj prinesejo ves notni material, katerega so med počitnicami imeli doma. Isti večer bodo krojači vzeli mere za obleke. Po vaji bomo elane zbora seznanili z vabili, ki jih je prejel TPPZ za nastope v mesecu septembru, doma ir izven dežele Furlanije - Julijske krajine. ODBOR V nedeljo, 2. septembra 1973 bo v Kamniku tradicionalni vDAN NARODNE NOŠE* Vabimo udeležence v narodnih nošah, da se čimprej prijavijo na sedežih SPZ v Trstu oziroma v Gorici. Vožnja brezplačna. Slovenska prosvetna zveza Izleti SPDT priredi 25. in 26. avgusta dvodnevni izlet na Triglav. Odhod lz Trsta 25. avgusta. Za planince vzpon po »mulatjeri* na Dolič, prenočevanje v Tržaški koči; 26. avgusta vzpon na Triglav — povratek v Na Logu. Turisti: prenočevanje v Na Logu, naslednjega dne z avtobusom k izviru Soče. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9/n. PD «SIavko Škamperle* priredi 8. in 9. septembra 1973 dvodnevni izlet na Gardsko jezero z vožnjo okoli jezera ter ogledom Peschiere, Rive, Sa-loja in Sirmiona. Povratek skozi Vi-cenzo in Benetke. Vpisuje Urdih, Ul. Brandesia 18, od 9. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Ob vpisnini plačati polovično vsoto celotne cene izleta. TRŽAŠKA OBČINA se globoko ganjena pridružuje žalovanju ob smrti polk. Antonia Fonde-Savia borca za svobodo proti fašizmu in nacizmu ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega očeta in nonota MARTINA PURICA Posebna zahvala pevskemu zboru Vesna, domači godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoče družine Purič, Vidali, Vergi-nella, Brock, Tence ter sorodstvo Križ, London, Split, 19. avgusta 1973 i Zapustili sta nas naši dragi teti MARIJA KOCJANČIČ umrla 7. julija 1973 v 84. letu v Ljubljani in ELVIRA KOCJANČIČ umrla 27. julija 1973 v 89. letu v Ločniku pri Gorici. Naj ostaneta primorskim Slovencem v lepem spominu! Žalujoče družine Kocjančič, Miovlč, Mušič, Železnikar Ljubljana, avgusta 1973 J POMENEK Z NEKDANJO SUBRETKO ANGELO JAN Ob njenem «Cvriku» so se Cankarje prvič pojavile solze v očeh... Od debuta v barkovljanskem Narodnem domu do odhoda v svet, kjer je živela štirideset let - Prijetni spomini na leta v tržaškem Narodnem domu in na prijatelje Danilovo, Verovška, Pertota, Betetta in Poliča Angela Jan pred davnimi leti in sedaj CVeste, samo lepe stvari vam bom povedala, dragi gospodič ...» Tako sva se pričela pomenkovati z Angelo Jan, nekdaj priljubljeno su-bretko, pevko in igralko v barkovljanskem in tržaškem Narodnem domu, zdaj upokojeno gospo, ki je dočakala častitljivo starost 85 let! Janova živi v šestem nadstropni v Largo Sidnep Sonnino. Sediva v udobnem naslanjaču, za nama police s knjigami, predvsem s področja glasbene zgodovine, pred nama, na mizici pa dva martinija z ledom. Tako se razgovarjava, pravzaprav je Janova tista, ki mi pripoveduje o svojih mladih letih, iaz Pa si skrbno zapisujem njene besede. Včasih poškili v mojo beležnico in me vpraša, če sem pravilno zapisal tisto letnico, če sem si zabeležil to in to ime. Ko ji potrdim in pokažem svoje beležke, Janova nadaljuje: cAngela! Ti veš, da si bila naša zvezda. Vse povej!* Tako jo je nekaj dni pred mojim obiskom opozoril Riko Pertot, tudi on domačin iz Barkovelj, sicer pa znani baritonist. iz predvojnih let in glasbeni učitelj. Očitno je, da je Angela Janova pričakovala moj obisk in se nanj pripravila. Toda ko sva se pogovarjala, sem imel občutek, da se sicer rada in z zadovoljstvom spominja svojih cnorih* let, kot jih sama imenuje, vendar pa z določeno oddaljenostjo z neko svojstveno osveščenostjo, da je mladost minila, življenje pa je treba jemati takšno, kakršno je. Zato se ne zapira med orumenele slike, med Partiture in ne živi od spominov, čeprav so ti prijetni in lepi. *Kdaj ste začeli nastopati? Kdaj peti?* Janova mi pravi, da je že kol šestnajstletna deklica stopila prvič na odrske deske. Bilo je v Barknv-Ijah. v tamkajšnjem Narodnem domu, toda dela, s katerim je debatirala, se ne spominja več. Po prvih poskusih na domačem odru jo je pot vodila v Trst, v tržaški «Na-rodni dom*. Komaj dve leti po de-butu v Barkovljah so jo angažirali v prvi sezoni tedanjega poklicnega Slovenskega gledališča. To je bilo leta 1907. Zdaj se ji spomin osveži. Z neko nepopisno srčno radostjo mi pri-Povedtije o tem, kako je le v prvem letu angažmaja nastopila v naslovni vlogi Birch - Pfeifferjeve Igre cCvrček* ter v režiji gospe Danilove, ki je takrat skupaj z Verovškom vodila tržaško gleda lišče. «Pomislite, da je to veliko vlogo Igrala sama Charlotte Volter v nemškem Burghtheatru». Ime te nemške igralke mi zveni v prazno, čeprav sem že slišal za njeno ime. Toda kako bi se je ne spominjala Janova! Res veliko priznanje za takrat komaj devetnajstletno i-gralko. Dela, v katerem je Janova nastopila, ne poznam, toda očitno je šlo za neko solzijivko (ta zvrst Iger je bila takrat zelo priljubim-na), saj bi se drugače mladi Angeli v sklepnem prizoru ne pojavile solze v očeh. Tako «zares* je igrala! Pa še en prijeten spomin iz tistega časa. ko je debutirala v tržaškem «Cvrčku». Iz svojih privatnih podatkov ugotavljam, da je bila premiera te igre 15. decembra 1907. Slavnostne premiere pa se je udeležil sam Cankar, ki se je tedaj mudil v Trstu. Janova tako pripoveduje: *Ivan Cankar — saj veste, kdo je — je sedel sam v loži in mi na koncu močno aplavdiral. Seveda takrat nisem vedela, da me sam Cankar gleda. Po predstavi me je Danilova poklicala k sebi in mi dejala, da me zunaj čaka neki gospod, ki bi mi rad čestital. ,Kao je?’ sem vprašala in Danilova je dejala .Cankar, vendar’!*. Tako se je Janova srečala s Cankarjem. «Kakšen vtis je napravil na vas?* «Oh, bil je visok, sicer redkobeseden, ampak pravi gentleman*. Besedo tgentleman* izreče zelo ponosno in zraven še pristavi, da je v svojem življenju srečala le malo takih «gentlemanov», kakršen je bil Cankar. Ivanu Cankarju je Janova morala zapustiti globok vtis, zakaj že dan kasneje ji je poslal tdrobno rdečo knjižico» s posvetilom: vNašemu malemu Cvrčku, ki mi je v gledališču prvič spravil solze v oči --Ivan Cankar*. Po «Cvrčku* so seveda sledila še druga dela in operete, toda *kdo se spominja vsega*. Nekaj naslovov pa ji je le ostalo v spominu, tako opereta «Gospodična Nitouche», ki ji je še zdaj najdražja, pa «Dolar-ska princeza*, s katero je gostovala tudi v Ljubljani, Hahnova opereta «Čevljar baron*, čisto na koncu pa še neka Lebarjeva opereta. Janova skuša memorirati uvodni motiv te operete, poskuša in poskuša, toda se je ne more in ne more spomniti. Preveliko jih je in v vseh je nastopala. Gledališki igralec Anton Požar ji je prav pred kratkim dejal, da je mimel veliko partneric, toda kot te nikoli*. Saj mu verjamemo. Lepa, živahna, simpatična in pevsko kultivirana Angela Janova je pač morala zablesteti povsod, kjer je nastopala. Ko je imela 26 let je zapustila naše mesto. Kar štirideset let je bila po svetu. Najprej v Milanu, potem na Nemškem in končno na Dunaju, kjer je bila dolgo let o-perativni pomočnik direktorja neke zelo pomembne dunajske banke. Tudi v avstrijski prestolnici, kjer je imela veliko prijateljev, ni pozabila svoje prve ljubezni: petja! Tu je z ruskim glasbenim pedagogom Ži-tomirskim redno in vestno študirala solo petje, občasno pa tudi nastopala in pela, seveda v nemščini. Spomin pa se ji je vselej vračal v Trst, v katerem je zapustila svoje najboljše prijatelje: Danilovo, Verovška, Rika Pertota, Julija Betetta, Radka Poliča in druge. Iz spominov na sedanjost je le majhen skok. Ne spominjam se več kako, ampak že sva pri sodobnih italijanskih, pevcih lahke glasbe, pri Mini in Milvi, pa pri Strehlerju, ki je tudi Barkovljanec in katerega družino je Janova prav dobro poznala. *Veste, Mina ne velja en krajcar*, pravi gospa Janova. Zato pa tembolj občuduje njeno pevsko nasprotnico Milvo. Pravi, da ta zna peti pa tudi igrati, kot pravijo v zvezi z njenim vkopom v Brechtovi «Beraški operi*. V naše gleaa..t~e ne hodi, ampak le zato, ker težko hodi in '«kaj česte, leta so leta*, še zdaj ji je sicer žal, da se ni mogla odzvati vabilu «gledališkega intendanta* ob odprtju Kulturnega doma. Najin pogovor je pri kraju. Oba srkneva še zadnje požirke ledene ga martinija in se poslavljava. «Bom lahko dobila nedeljsko «E-dinost?* «Seveda ... V «Primorskem* bo objavljen članek*. «Ja, saj res .. .* Saj res, da je Angela Jan, ki bo januarja 1974 praznovala svoj 85. rojstni dan, prav simpatična in po duhu mlada gospa. Sergej Verč VABILO NA SESTANEK O ZGODOVINI OPČIN Angel Vremec bo danes 19. avgusta ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah poročal o delu za izdajo knjige «0 zgodovini Opčin* in sprejemal naročila. Vljudno vabljeni V MESECU MORJA, PLAZ IN SONCA POČITNICE PRI KNJIGAH S poletnega tečaja za popravne izpite v Dijaškem domu «S. Kosovel» Že dolgo vrsto let se zbirajo mladi iz vseh slovenskih šol v Trstu v senci košatih kostanjev. Čeprav je mesec avgust, mesec morja, peščenih plaž in sonca, morajo ti mladi ljudje zamenjati kopalke s knjigami in se pripravljati za popravne izpite, ki se začnejo 3. septembra. Vendar so me njihovi sproščeni in nasmejani obrazi prepričali, da to ni prevelika žrtev. Če se je med šolskim letom ponesrečilo in imajo popravni izpit, morda dva ali celo več, se je mnogo prijetneje učiti v družbi sotrpinov in prijetni senci dijaškega doma «Srečko Kosovel*. Letos se je na tečaju zbralo okrog osemdeset deklet in fantov. Tu so zastopniki vseh šol: trgovske, klasične, realne in z učiteljišča v Gorici, število popravnih izpitov je različno. Nekateri imajo enega ali dva, teh je tudi največ, nekaj jih je s štirimi negativnimi ocenami. Z učnimi urami začno zjutraj ob osmih. Poučevanje traja do enih, sledi kosilo in odmor do treh popoldan. Popoldanski odmor tečajniki izkoristijo na najrazličnejše načine. Nekateri se hlade na klopeh, ki so v parku okoli doma, drugi se sprehajajo, največ pa se jih zbere na igriščih za košarko in odbojko. Tako prijetno se je razgibati po dopoldanskem sedenju. Res, da so tudi med dopoldanskimi učnimi urami odmori, vendar trajajo le pet minut in so mnogo prekratki, da bi se ukvarjali z žogo. Seveda tudi popoldan ne pridejo vsi na vrsto ali pa jih morda ne mika, tako da se morajo nekateri zadovoljiti le z gledanjem. Po popoldanskem odmoru so na vrsti učne ure. Seveda tudi te ne veljajo za vse. Tisti, ki imajo samo en popravni izpit gredo lahko domov že ob enih, tisti pa ki so med letom nekoliko preveč lenarili, morajo učenosti žrtvovati tudi popoldanske ure. Z delom nadaljujejo do pol petih, potem si privoščijo polurni odmor in zopet bolj ali manj veselo na delo do šestih. Velika večina se jih po opravljenem delu razide na svoje domove, le štirje ali pet jih ostane v domu, kjer tudi prespijo. Razmerje med popravnimi izpiti na višjih in nižjih šolah je približno enako. Največ problemov jim delajo nemščina, kemija, matemati- POKOPALI SO GA V KRIŽU ka in italijanščina. Veliko udeležencev tečaja je iz trgovske šole. Vendar ne samo zato, ker so tam precej težki predmeti, ampak, ker je veliko mladih vpisano v to šolo. Učitelji, ki poučujejo na tečaju, prihajajo iz Ljubljane in Gorice, med njimi pa so tudi študentje, ki poučujejo mlade tečajnike. Popoldanske učne ure se odvijajo ob prisotnosti vzgojiteljev. Vendar je vzdušje med učnimi urami in popoldanskim učenjem mnogo prijetnejše in sproščeno, kot v šolah med šolskim letom. Tistim, ki jim gre učenje nekoliko teže, pomagajo starejši kolegi, lahko pa imajo dodatne učne ure z vzgojitelji, ko imajo ti prosto. Časa je še dovolj, vendar teko dnevi nekaterim le prehitro. Tistim, ki imajo le en izpit, ostaja še nekaj za zabavo, kdor pa jih ima več, mora krepko prijeti za delo, kajti september in z njim začetek popravnih izpitov se neusmiljeno bliža. Marsikdo večkrat na dan pomisli kako bo izgledal njegov nastop pred komisijo in ali bo dobil cpotni list* za višji razred. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Jožef Košuta (Križ št. 66) 5.000 lir, N.N. 20.000 lir, Frančko Žerjal 20.000 lir, Sekcija KPI (Križ) 15.000 lir, Marica Trobec in Mara Lukša (Prosek) 4.000 lir, Gabi in Mirko Antoni (Gabrovec) 3.000 lir, Drago Sedmak 3.000 lir, Marija Dovšak 2.000 lir, Angel Košuta 1.000 lir, Alojz Sedmak (Gabrovec) 1.000 lir, Milo in Vilma Purič 10.000 lir, Anton Košuta (Križ št. 38) 2.000 lir, Namesto cvetja na grob Martina Periča darujeta Franca in Rudi Pahor 10.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Martina Puriča darujeta Zora in Cvetko Maganja 1.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Družina Grgič (šmolčeva) 10.000 lir, Marija in Pepi Pečar 10.000 lir, družina Žagar Didjetova 10.000 lir, Miro Ražem (Trusko) 10.000 lir, Toni Bernetič (Izah) 1.000 lir, G.V. 10.000 lir, Stanko Požar z družino 20.000 lir, Zorko in Neva Petaros 10.000 lir, Andrej Križmančič (Ti-četov) 112.000 lir, ob 29. obletnici smrti Andreja Prešla darujeta Zora in Stojan Prešel 10.000 lir Oskar in Nedi Preši 20.000 lir. Marti Trobčevi - Nevenki v slovo Bila je sreda, 8. avgusta, ko smo spremili na zadnjo pot nekdanjo partizansko učiteljico, požrtvovalno mladinsko aktivistko in prizadevno povojno družbeno politično delavko. Prišli smo številni Koprčani, udeleženci NOB, znanci, prijatelji in sodelavci na slovo od pokojnice. Ob krsti pred kapelo koprskega pokopališča se je poslovila njena nekdanja soborka .s toplimi in pretresljivimi besedami, ob tem ji je zapel koprski pevski zbor «Simon Gregorčič* dve žalo-stinki, godba na pihala pa je zaigrala partizanske žalne zvoke. Nato so odpeljali pokojnico v rojstno vas, Gabrovico pri Komnu. Luč kraškega sveta je zagledala 8. marca leta 1925 kot hči številne kmečke, narodno zavedne družine. Na skopi kraški zemlji se ni dalo živeti. Zato je družinski poglavar kaj malega zaslužil z zidarstvom. V tej polpro-letarski družini, kakršnih je bila večina med našim revnim ljudstvom, je rasla Marta. Komaj je odrasla italijanski potujčevalni ljudski šoli, si je že morala poiskati priložnostni zaslužek gospodinjske pomočnice v Trstu, obenem se je neutrudno samorastniške izobraževala. Prebrala je mnogo slovenskih knjig, ki so skri- voma krožile med kraškimi rojaki, ko je fašizem neizprosno tlačil naše ljudstvo in ga zapisal poginu. Toda prišel je čas, ko so tudi na Kras pljusknili valovi oboroženega upora proti zatiralcem. Kakor številna druga dekleta je tudi Marta prisluhnila klicu svoje domovine, pozivu komunistične partije Jugoslavije in Slovenije in se, še pred kapitulacijo Itaiije leta 1943, pridružila borcem za svobodo. Poleg pionirskega dela v slovenski osnovni šoli, ki jo je na Primorskem izbojevala partizanska ljudska oblast, po več kakor dvajsetletni fašistični vladavini, je bila članica SKOJ in okrajne agit-prop komisije za okraj Komen. Lahko povsem upravičeno trdimo, da se je domala v sleherni kraški vasi, vse tja do tržaškega predmestja, udeleževala ilegalnih sestankov, iz dneva v dan bolj rastoče dejavnosti za cilje NOB itd. Vselej je bila polna neizčrpne mladostne sile, žejna sleherne besede v prozi in poeziji, kar je prenašala na mladi rod s srčnim žarom. Po osvoboditvi je delovala skoraj dve leti na okrajnem narodnoosvobodilnem odboru v Nabrežini, dokler ga ni ukinila zavezniška oblast. Vrnila se je v domovino. Ustvarila si je družino in se zopet z vso vnemo predala v po vojnem obdobju njeni izgradnji na raznih družbeno - političnih področjih, čeprav se je obenem z veliko ljubeznijo neutrudno posvečala skrbi in vzgoji hčerke Anice in sina Branka. Zadnja leta je bila nadvse aktivna kot članica mestne organizacije ZB NOV Koper, članica komisije za zgodovino OF srednjeprimorskega okrožja in okraja Komen, povrh tega kot sodelavka drugih organizacij. Zaposlena je bila pri zavarovalnici v Kopru. Tiha, skromna, poštena in vzorna družinska mati je okusila poleg bežnih trenutkov radosti, tudi dokajšnjo mero grenkobe in razočaranja. Vsakomur, ki je bil potreben pomoči ali nasveta, je bila na volji, še več. Storila je mnogo dobrega, brez povračila, kar nedvomno izpričuje, kako je bila na splošno priljubljena. V poznem popoldnevu je v njeni rojstni Gabrovici krenil pogrebni sprevod na domače pokopališče. Iz Kopra se je udeležila pogreba delegacija občinskega odbora ZZB NOV, ....................„„„„„„„„....m,,,,,..,............................................................ ps mmtm c poca« m ito*l »OD 40 OH % /?//#/£■ *// Trie ute /; 1 1 /iCO; 1973 Alta Bibltoteca Bopolare ,^’Slovena di TRIESTB Via della Gappa 9 T R r E. S T E Direzione OOCAHA (P .Xf£i* 20464/8 .^f Or ,ŽL z*: na čelu s predsednikom,, prapor pa so nosili njeni najožji sodelavci iz NOB in iz povojnega obdobja. Za krsto so stopali številni pogrebci, v nepopisni žalosti strti svojci, in premnogi domačini ter znanci, prijatelji in borci NOV’ od blizu ter daleč. Dva tovariša in ena tovarišica so se poslednjič poslovili od nje z ganljivimi besedami, ki so orosile marsikatero oko, pevski zbor iz Komna pa ji je zapel žalostinke. Sonce ni še šlo v zaton, ko smo sveži grob obsuli z venci in cvetjem. Našo drago Marto smo za vedno položili v njeno trpečo kraško zemljo, ki je svobodna z našo ožjo in širšo domovino, za katero se je tako nesebično razdajala v svojem prekratkem življenju. Ob boleči, nenadomestljivi izgubi, izrekamo svojcem naše iskreno sožalje. «Naci» Metlika šestdesetletni šestdeset let je relativna starost. Nekoč je šestdeset let pomenilo veliko, danes so to le zrela leta. Toda življenjska doba se računa tudi Oooenv ~ Istanca del 6.8.1973 8 In relazione &11*letanza presentata da codeeto ieUtuto, pregaai far perve-nire ali it ecriverte la traduztone l«tte~ rala ln ilngua italiana del teeto conte-nuto nella at.esoa ietanza. Si rtngtfftzia, mm Pred 14 dnevi smo poročali, kako je neki funkcionar carinskega urada zahteval, da Narodna in študijska knjižnica v Trstu vloži prošnjo za uvoz knjig v italijanščini. Po navedem dogodku je knjižnica ponovila prošnjo v slovenščini, toda na vsemogočnem kol-kovanem papirju. V petek, 17. t.m., je prejela v odgovor dopis, čigar fotokopijo objavljamo. Za lažjo presojo gorostasnosti gornjega dopisa i>onatiskujemo besedilo 5. člena posebnega statuta: »Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo in pripadniki italijanske etnične skupine na področju pod ju1 goslovansko upravo bodo lahko svobodno uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh področij. Imeli bodo pravico prejemati od oblasti odgovore v istem jeziku, pri ustnih odgovorih, bodisi neposredno ali po tolmaču; v korespondenci morajo oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovora*. K K DEVIN - ŠTIVAN «Slowo od poletja» s piknikom v Črnem vrhu Ob priliki šahovskega dvoboja med našim in črnovrškim društvom organizira KK Devin - Štivan (šahovski odsek), v nedeljo, 19. avgusta svoj prvi piknik v črnem vrhu nad Idrijo. SPORED: V soboto 18. 8. 1973 zvečer bo bratsko srečanje s člani Črnega vrba v Brunarici v počitniškem naselju. V nedeljo, 19. 8. 1973 ob 8. uri ohdod na Javornik v med potjo, bomo obc^pli, eno izrngo najbolj med vojno prizadetih družin), ob 12. uri začetek šahovskega turnirja v hoteli! »Bor* (i ‘4 jfetfifK iifcrtngit grali bodo mladinci, članice in člani). Ob 14. uri piknik in izritenjava daril. Vse navedene ure so po sončnem času. Vpisovanje in pojasnila pri odbornikih društva: Za Devin Žbogar, za štivan Kocman za Šempolaj Sardoč za Praprot Šušteršič, za Sesljan ir. ostalo področje Igor Legiša (tel. 20-9161). Cesta Devin — Črni vrh je asfaltirana. Skozi Gorjansko. Komen, Štanjel, Kobdil, Manče, Vipava, Ajdovščina, Col in črni vrh je pot dolga 65 kilometrov. Udeležence izleta v Bitoli in Skopju vljudno prosimo, da bi nam posodili filmske posnetke kate re potrebujemo zaradi uredi* ve zadevne dokumentacije. Slovenska prosvetna zveza po opravljenem delu. In v tem smislu sodimo tudi človeka, ki je prav pred dnevi slavil svoj 60. rojstni dan. To je «Naci», kot ga vsi imenujejo, ne samo v Bazovici, kjer ima več let gostilno, temveč vsi slovenski Šentjakobčani, vsi prijatelji iz mesta in po vseh naših vaseh, kjer je «Naci» dobro znan, saj že dolgo let poje v raznih pevskih zborih. Ignacij Metlika, kot se pravzaprav imenuje slavljenec, se je rodil 12. avgusta 1913 v Klancu, v znani družini gostilničarjev. Po končani ljudski šoli je pomagal očetu pri delu v gostilni. Ker je bil nadarjen za petje, se je s 14. letom vključil v domače prosvetno društvo «Slavnik» ter bil kot pevec aktiven član do leta 1935. Nato je dvakrat na teden prihajal ali s kolesom ali tudi peš iz Klanca v Irsl na vaje s šentjakobskim pevskim zborom, ki ga je takrat vodil Vladimir Švara in ostal pri tem zboru dolgo let. Za ča.a druge svetovne vojne je tudi Naci, kot nešteto naših fantov in mož, bil poslan v «bat-taglione speciale* v južno Italijo in sicer v Gravino. Kot zaveden Slovenec je sodeloval v OF ter je že v Gravini, ko so Američani osvobodili ta del južne Italije, delal v partizanski bolnišnici do decembra 1946, ko se je vrnil v Jugoslavijo. Leta 1944 se je Naci v Gravini oženil z Elso Tarantino, ki se je dobro naučila našega jezika in nihče bi ne sodil, da je Elsa iz južne Italije. Ko se je Naci leta 1946 vrnil domov, se je skupaj z drugimi tovariši ponovno lotil prosvetnega dela v vasi. Obnovili so pevski zbor, postavili na noge dramsko skupino in godbo na pihala. Leta 1954 se je Naci preselil v mesto in se ponovno vrnil med stare tovariše PD »Ivan Cankar» in v tem zboru deloval do lanskega zadnjega nastopa. Ker pač živi več let v Bazovici, se je ob svojem prihodu v to vas vključil tudi v zbor PD »Lipa*, ob ustanovitvi Tržaškega partizanskega pevskega zbora, pa pristopil v ta zbor. Čestitkam žene Else hčera ter vseh prijateljev in znancev, se pridružuje tudi šentjakobsko PD «Ivan Cankar* z željo, da bi še dolgo let pel sebi in drugim v veselje in razvedrilo. čestitka.c se pridružuje tudi Pri morski dnevnik, katerega je slavlje nec dolgoleten zvest čitatelj. NENADNA SMRT MARTINA PURIČA V nedeljo, 12. t. m. popoldne je nenadno umrl Martin Purič iz Križa. Poleg svojcev in sorodnikov so ga v torek proti večeru spremili k zadnji poti številni • znanci in prijatelji ne samo iz Križa, temveč tudi iz sosednjih vasi in iz mesta. Pokojnega »Tineta*',' kot so ga imenovali v vasi, so cenili in spoštovali vsi domačini. Bil je namreč zaveden Slovenec, star komunist in požrtvovalen tovariš. Rodil se je 11. novembra 1894 v Križu kot tretji sin Mihaela Puriča ki se je iz Repentabra preselil v Križ. Ljudsko šolo je dokončal v rojstni vasi, nato pa je šel delat v nabrežinske kamnolome ter se i-zučil v dobrega in pridnega kam- Ob praznovanju 60-letnice Naceta Metlike iz Bazovice, darujejo prijatelji, pevci - stari cankarjaši 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA Sonja in Just Colja 10.000 lir. ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR SO DAROVALI: Primorski dnevnik (Trst) 50.000 lir, Vladi Švara (Trst) 5.000 lir. Gostilna Ostrouška (Trst) 5.000 lir, Artemij Požar (Trst) 5.000 lir, podjetje «Techna» (Trst) 10.000 lir, Tatjana Panjek (Trst) 2.000 lir, cvetličarna «Ivanka» (Trst) 5.000 lir, gostilna Mirko Čok (Lonjer) 5.000 lir, trgovina jestvin Anton Švara (Katinara) 5.000 lir, Miran Fu-ret (Trst) 10.000 lir, Ernesta Malalan (Opčine) 5.000 lir, Društvena gostilna (Opčine) 5.000 lir, Anton - Marčel Malalan (Opčine) 10.000 lir, gostilna »Veto* (Opčine) 10.000 Danilo Šuligoj (Opčine) 5.000 lir, Josip Škabar (Opčine) 10.000 lir, Društvena prodajalna (Opčine) 10 tisoč lir, Mario Sossi (Opčine) 10 tisoč lir. Zora Čok (Opčine) 10.000 lir, Bruno Brešani (Opčine) 5.000 lir, Hotel Velerija (Opčine) 5.000 lir, gostilna Lilijana Možina (Trebče) 10.000 lir, gostilna Grgič (Pa-driče) 5.000 lir. Bar Guštin (Pa-driče) 5.000 lir, Viktor Grgič (Pa-driče) 5.000 lir, Karel Kalc (Gropa-da) 5.000 lir, Josip Kalc (Gropada) 5.000 lir, gostilna Milkovič (Gropada) 5.000 lir, Bar Metlika (Bazovica) 5.000 lir, gostilna Pepi Križmančič (Bazovica) 5.000 lir, gostilna Andrej Grgič (Bazovica) 10.000 lir, gostilna Mahnič (Ignacij Metlika Bazovica) 5.000 lir, gostilna Pošta (Bazovica) 10.000 lir, Rudi Križmančič (Bazovica) 5.000 lir, Herman Križman (Bazovica) 5.000 lir, Anita Jerjan (Bazovica) 5.000 lir, Danilo Petaros (Boršt) 5.000 lir, Giu-sto Pavletič (Boršt) 5.000 lir, Mirko Hrovatič (Boršt) 5.000 lir, Emil Berdon (Ricmanje) 5.000 lir, Boris Berdon (Ricmanje) 1.000 lir, gostilna Franc Križmančič (Bazovica) 10.000 lir, Stanko Vodopivec (Bazovica) 5.000 lir, Milan Hrovatin (Lonier) 5.000 lir, Zvonko Lovrenčič (Lonjer) 10.000 lir. Kmetijska zadruga (Trst) 20.000. Ob 40. obletnici skupnega življenja darujeta Danica čok in Anton Križmančič iz Lonjerja 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. Ob 5. obletnici tragične smrti site, ki mu je umrla pod bombnim na Slavka, se ga starši in svojci noseka. Že kot mlatT fant se je »Tine* vključil v napredno gibanje v vasi. Bil je odbornik in aktiven član Ljudskega odra, v katerem je večkrat nastopal. Do leta 1921 je bil član socialistične stranke, nato pa se je vključil v komunistično partijo ter bil eden izmed prvih komunistov v vasi. Zaradi njegovega borbenega antifašističnega značaja so ga fašisti preganjali ter večkrat aretirali in zaprli v tržaške zapore. V prvi svetovni vojni, proti svoji volji, je moral služiti cesarja, poslali so ga na Karpate, kjer je bil tudi ranjen in še pred koncem vojne se je vrnil domov. V drugi svetovni vojni je z domačimi tovariši sodeloval v OF. Kot mnogo Križanov so Nemci odpeljali v Nemčijo tudi njega, kjer je ostal v taborišču do konca vojne. Ko se je vrnil domov ni našel več žene Jus- SPOSTUJTE NARAVO! Pokrajinska uprava skupno z vsemi občinskimi upravami, z avtonomnimi letoviščarskimi u-stanovami iz Trsta, Milj in De-vina-Nabrežine ter s pokrajin sko turistično ustanovo, podobno kot pred tedni, spet poziva k varstvu narave vse, ki se ob lepem vremenu podajajo na izlete po travnikih in gozdovih, ki obdajajo naše mesto od Milj do Devina. Vsem turistom in izletnikom, ki se hočejo odpočiti v naravi po delovnem tednu, pokrajinska uprava priporoča, naj spoštujejo naravno okolje, naj se spomnijo, da je to edinstveno naravno bogastvo, ki ga je treba izročiti nepokvarjenega našim potomcem, da ga bodo lahke tudi oni uživali. Zato pokrajinska uprava priporoča, da se izognemo deja njem. ki so pravi atentati na naravo; prižiganje ognjev, od metavanje smeti in neuporabnih predmetov, trganje pop kov, parkiranje avtov na travnikih in predvsem vdiranje na zasebna volja in teptanje njiv. Turistom, ki so namenjeni onstran meje, pa priporoča, naj ne odmetavajo smeti ob robove cest, ki se na tak način spreminjajo v prava smetišča. V ta namen bo tržaška pokrajinska uprava izvedla propagandno kampanjo in bo postavila napise v več jezikih, s katerimi bo vabila vse, ki potujejo skozi našo pokrajino, k varstvu in spoštovanju naravnega okolja. napadom na naše mesto 10. junija 1944. Tudi po vojni je vztrajno in do-jsledno ostal zvest svojim idealom, ter vedno pomagal ne samo z besedami temveč tudi z dejanji. Zad-■nja leta je bolehal, nagajalo mu je srce in mučila ga je tudi naduha. Samo dva tedna je bil v nabrežin-skem sanatoriju. Kazalo je, da se bo vrnil domov, vendar mu to ni b;lo usojeno, kajti preteklo nedeljo je mirno zadremal v večni sen. Naj mu bo lahko domača zemlja! Hčeri Klari, sinu Dragu ter drugim sorodnikom naše iskreno sožalje. • Avtomobilisti, ki bodo vozili na Opčinah po Ul. Hermada, ne bedo več smeli zaviti v levo po Narodni ulici v bližini križišča med o-menjeno ulico in trbiško cesto. ...............................................m.....................mm s potrtim srcem spominjajo in darujejo 5.000 lir za PD Prešeren in 5.000 lir za Primorski dnevnik. V počastitev spomina pok. Josipa Rebule darujeta Marica in Danilo Ukmar 2.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Ivane Širca daruje družina Rapotec i* Boršta 3.000 lir za PD Tabor in 3.000 lir za ŠD Polet. Ob šesti obletnici smrti mame E-lizabete Verša darujeta hčeri Danica in Marija 4.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob 7. obletnici smrti našega dobrega in nepozabnega moža in očeta Josipa Albertija darujejo družine Alberti 10.000 lir za PD «F. Prešeren* iz Boljunca in 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. PATRONAT INAC OBVESTILA 34133 Trsi, Ul. Cirerone R/b Telef. 62785 UPOKOJENCI Na podlagi zakona z dne 11. 8. 1972 št. 485 je v teh dneh v teku zbiranje pooblastil, ki dajejo sindikalnim organizacijam CGIL, CI SL, UIL, Coldiretti in KMEČKI ZVEZI pravico do sindikalnega odtegljaja. Odtegljaj bo INPS pridržal neposredno na čisti mesečni pokojnini v višini pet promil do 100 tisoč lir. INPS bo pridržal odtegljaj s 1. 1. 1974 in ga bo izplačal tisti sindikalni organizaciji, kateri je u-pokojenec podpisal pooblastilo. Opozarjamo vse upokojence, da naj ne podpisujejo pooblastila dvem ali celo več sindikalnim organizacijam, ker jim bo INPS v tem primeru pridržala pet promil na čisti mesečni pokojnini za vsako sindikalno organizacijo posebej. Zato vabimo vse upokojence, posebno pa kmete in kmetice, da se zglasijo v naših uradih in podpišejo poobla- ! stilo KMEČKI ZVEZI, ki je obe-1 nem pripravila peticijo v kateri zahteva: 1. Povišanje minimalnih mesečnih pokojnin na 40.000 lir. 2. Znižanje pokojninske dobe od 65 let na 60 let za kmete in od 60 let na 55 za kmetice. 3. Polno in neposredno zdravniško oskrbo. Zato KMEČKA ZVEZA ponovno poziva vse svoje kmete in kmetice, ki so že v pokoju, naj se zglasijo pred 30. septembrom 1973 v uradih KMEČKE ZVEZE in prinesejo s seboj pokojninsko knjižico in podpišejo obenem pooblastilo in peticijo. Za vsa pojasnila se zainteresirani lahko zglasijo na našem Patronatu INAC, Ulica Cicerone 8, pritličje, tel. 62-785. Urnik za stranke: vsak dan od 8.30 do 12.30 vključno ob sobotah. V četrtkih tudi popoldne od 15. do 18. ure. TRST ■ Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo TRIESTB A LISCA KI S.,,.A. VOZNI RED HIDRI >G LISER.I EV Dnevni odhodi s pomola Pescheria za: • SESLJAN: ob 8.00 — 13.30 • GRADEŽ: ob 8.00 — 13.30 — 17.00 • PIRAN — UMAG: ob 8.00 - 13.30 - 1700 C E N E t TRST — SESLJAN: Enosmerna 500 •— Povratna 900 TRST — GRADEŽ: Enosmerna 1.150 — Povratna 2.000 TRST — UMAG: Enosmerna 1.450 — Povratne 2.500 TRST — PIRAN: Enosmerna 900 — Povratna 1 600 Otroci od 4. do 14 leta Imajo popust 50% 0 Informacije In rezervacije pri vseh potovalnih agencijah ter na odhodnem pomolu GORIŠKI DNEVNIK NA POBUDO STRANK USTAVNEGA LOKA Pred ustanovitvijo občinske konzulte za vprašanja Slovencev v mestu Gorici Predlog statuta so te dni prejeli načelniki političnih skupin v občinskem svetu • O njem bo kmalu sklepal občinski svet ■ Ustanovitev konzulte je pomembno politično dejanje, ki kaže tudi pretejšnje slabosti ZA DELO BODO POTROŠILI 300 MILIJONOV LIR Te dni so načelniki političnih skupin v občinskem svetu v Gorici prejeli predlog statuta mestne konzulte za probleme narodnostne manjšine. O njem so razpravljali na seji občinskega odbora, kjer so osnutek odobrili, sedaj pa se bo s tem vprašanjem bavil tudi občinski svet. Ravno občinski svet je pred leti sprejel resolucijo, za katero so glasovale vse stranke ustavnega loka, da je potrebno u-stanoviti politično telo, mestno kon-zulto za vprašanja Slovencev, ki bo opozarjalo na naša odprta vprašanja ter iskalo in nakazovalo možnosti za njihovo reševanje. V statutu so navedene pristojnosti konzulte, način njenega poslovanja in njena sestava. Iz njega izvemo, da je pomožni organ občinske uprave ter da ima posvetovalni značaj. Preučuje vse probleme, ki se kakorkoli nanašajo na življenje naše skupnosti, in jih sporoča občinski up-avi. Obstoj konzulte ne more v nobeni obliki omejevati delovanja političnih sil, ki so povsem svobodne v svojem delu. Konzulto, ki šteje 15 članov, imenuje občinski svet. Njen mandat poteče z zapadlostjo mandata občinskega sveta. Uradni jezik je slovenščina. Odločitev o ustanovitvi konzulte predstavlja odraz dobre politične volje sil, ki se v občinskem svetu borijo za dosego zaščite in enakopravnega razvoja naše skupnosti. Pomembno je, da so te sile spoznale, kako naših stvari ni mogoče urejati mimo nas ali celo proti nam, ampak da moramo o na-šth pravicah in potrebah odločati predvsem Slovenci sarm. Konzulta nam sicer ne priznava odločujoče moči, ampak samo posvetovalno, kar postavlja konzulti določene meje, dokaj ozke in točno začrtane. V tem in v drugih točkah obsta jajo dokajšnje šibkosti, zato moramo jemati sedanjo odločitev pred vsem za podlago, na kateri bomo morali razvijati svojo dejavnost in iskati podporo pri tistih silah, ki so odprt« za naše zahteve. O odprtosti teh sil smo se mogli prepričati na podlagi stališč, ki so zagovarjale na pogovorih z gacijo SKGZ, v predvolilnih posegih in tudi v volilnih programih. Konzulta, kakor je sedaj zasnovana, se bo po vsej verjetnosti lotevala samo tistih vprašanj, ki sodijo v občinsko pristojnost, ter bo s tega vidika lahko nakazpv^fl sa mo delne rešitve. Naša akcija, akcija vse narodnostne skupnosti, pa slej kot prej teži h globalni zaščiti naših pravic, kakor to dokazujejo tudi zakonski osnutki, oziroma politični dokumenti strank in organizacij. V odločitvi goriške občinske u-prave vidimo pripravljenost za odprt pogovor, ki lahko v marsičem popravi sedanji položaj naše manjšine na boljše, se pravi, da omogoči, da se preide od izražanj do- bre volje k reševanju konkretnih vprašanj. Ta odločitev, ki bo omogočala sprejemanje parcialnih rešitev, je povsem na liniji večinske stranke, ki zagovarja postopnost reševanja naših vprašanj. Njena pomanjkljivost je nadalje v tem, da ni zastavljena na pokrajinski ravni, se pravi, da ne obsega tudi vseh ostalih zlasti narodnostno mešanih področij v goriški pokrajini, kjer prebivajo Slovenci. Pogovor bi lahko razširili tudi na Beneško Slovenijo, vendar se nam to ob tej priložnosti ne zdi potrebno, ker bi se morali nujno povrniti k navajanju zakonskih osnutkov in političnih dokumentov, o katerem je bil govor poprej in ki celovito obravnavajo vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. io jil del« Dijaške štipendije Kakor smo poročali v včerajšnji številki, je goriško šolsko skrbništvo objavilo seznam dijakov, ki so uspešno opravili natečaj za petletno dijaško štipendijo v višini 150 tisoč lir. Zmagovalcev je petindvajset, pripadajo pa različnim slovenskim in italijanskim šolam. V tej skupini je dijak Ivan Sirk. V skupini usposobljenih, ki je prav tako sestavljena iz 25 dijakov, pa sta tudi Marko Bukovec in Renco Persolja. Praviloma pripada štipendija samo prvi skupini. Pogoj za vsakoletno izplačilo je ta, da dijak razred izdela. Na zasebni dražbi je goriška občinska uprava prisodila gradnjo cest na mejnem prehodu pri Štan-drežu gradbenemu podjetju Alfon-so Dona iz kraja Montegrotto Terme. Gre za prvo fazo izgradnje mejne postaje Štandrež, za katero so namenili 300 milijonov lir. S tem se pričenja uresničevati obsežen načrt, ki bo v prihodnjih letih velikega pomena za splošni, zlasti pa gospodarski napredek Gorice. Odprtje novega mednarodnega mejnega prehoda v Štandrežu je nujno tudi zaradi tega, ker je tovorni promet na prehodu Rdeča hi ša postal nevzdržen. Novi mejni prehod je potrebno čimprej navezati na cestni priključek Gorica — Vileš tudi zaradi tega, ker je že skrajni čas, da zapremo mestne poti za tovorni promet. Prebivalci tovorne steze, ki je speljana po u licah Giustiniani, Trgu Medaglie d’oro, Orzoni, Don Bosco, po Pod-gori in Ločniku, nimajo več miru. Položaj pa se je še poslabšal, odkar so zaprli za tovorni promet ločniški most in ga preusmerili čez pevmskega. Tudi zaradi tega razloga je želeti občinski upravi, da bi čimprej dogradila priključek avte ceste in tudi cesto, ki bo iz štandreža peljala proti Vidmu. Le V VELIKO ZADOVOLJSTVO VSEH KRAŠKIH ŠPORTNIKOV 9. septembra bodo v Doberdobu slovesno izročili namenu novo nogometno igrišče Trava se je lepo razrasla - Te dni postavljajo nogometna vrata Dokončni program bo odobril občinski odbor na svoji torkovi seji Čas odprtja prehodov druge kategorije Objavljamo čas odprtja mejnih prehodov druge kategorije na Goriškem za mesec avgust. CEGLO od 6. do 20. ure. ŠTEVERJAN od 6. do 19.30. ŠTANDREŽ od 6. do 20. ure. SOLKAN 2 od 6. do 19.30. ŠKRLJEVO od 6. do 21. ure. PALKIŠČE od 6. do 21. ure. Pričetek gradnje cest na mejnem prehodu Štandrež Čimprej zgraditi magistralne ceste proti Furlaniji ter nanje usmeriti tovorni in osebni promet, ki gre sedaj skozi mesto V teku so priprave za odprtje novega nogometnega igrišča v Doberdobu, ki ga je s prispevkom raznih ustanov zgradila doherdobska občinska uprava. Kakor nam je povedal občinski tajnik dr. Armando Becci, bodo odigrali prvo tekmo v nedeljo, 9. septembra. Športno društvo in občinska uprava tesno sodelujeta pri izdelavi programa, s katerim bodo počastili izgradnjo tega športnega objekta, ki je zelo pomemben za vso doberdobsko občino in tudi za sosednje vasi. Kakor smo izvedeli, so športniki izdelali osnutek programa, ki naj bi ga izpeljali v prihodnjem mesecu. Prihodnji teden, v torek, še bo sestal občinski odbor v Doberdobu, ki ga bo proučil, dodal svoje predloge in ga dokončno potrdil. Prireditelji nameravajo 9. septembra povabiti kakšno slovensko nogometno ekipo, ki se bo srečala z domačimi igralci. Igrišče, ki je bilo zaprto več mesecev, da se je trava dodobra razrasla in utrdila teren, so včeraj odklenili, ker so delavci prišli nameščat nogometna vrata. S tem je bilo izvršeno še zadnje dejanje, tako da je nared za tekme. Poslej bo domača nogometna ekipa imela svoje igrišče, kjer se bo lahko vadila in tekmovala ter ji ne bo treba več zahajati na tuja igrišča kot doslej. Če upoštevamo gradnjo otroškega igrišča in športnega parka za poslopjem osnovne šole, potem lahko ugotovimo, da je občinska uprava precej storila za športno udej- deh, da s primernimi pobudami skrbijo za izkoriščanje teh športnih ‘objektov. ............................. Statut konzulte za probleme narodnostne manjšine v mestu Predlog statuta konzulto za probleme narodnostne manjšine v mestu, ki so ga prejeli vsi načelniki skupin v občinskem svetu v Gorici, se glasi: Člen 1 Ustanovljena je konzulta za probleme mestne narodnostne manjšine. Njen sedež je v občinski hiši *> Gorici. Člen 2 Konzulta je pomožno telo občinske uprave in ima posvetovalni značaj. Konzulta izraža mnenja o sledečih predmetih: — splošni problemi družbenega, kul turnega in ekonomskega značaja, ki zadevajo življenje narodnostne manjšine in njeno svobodno uveljavljanje v okviru mestne skupnosti; — specifični problemi, povezani s posebnimi dogodki ali pojavi, fci nastajajo in s tem zadevajo koristi narodnostne manjšine. Z izražanjem svojega mnenja ima konzulta možnost opozarjati občinsko upravo na primere, o katerih se lahko meni, da lahko škodujejo ali omejujejo njeno svobodno uveljavljanje. Konzulta spodbuja ali opravlja študije in raziskave o aspektih, ki se nanašajo na prisotnost ali na vlogo narodnostne manjšine v družbenem, kulturnem in gospodarskem življenju. Ustanovitev in delovanje konzulte na noben način ne omejujeta avtonomne in svobodne pobude po litičnih sil. predstavnic narodnostne skupnosti, ki bodo vedno lahko uveljavljale na primernih meaUh svoja stališča o manjšinskih vprašanjih. ne glede na izjave *»"• zulte. Člen 3 Konzulto sestavlja 15 članov, jih imenuje občinski svet v ci med naslednjimi osebami: — 3 italijansko govoreči strokov njaki za probleme narodnostne skupnosti; — 2 predstavnika Sindikata sloven skih šolnikov; — 5 predstavnikov Slovenske kul turno - gospodarske zveze; — 5 predstavnikov Zveze slovenske katoliške prosvete. Člen 4 Na svoji prvi seji izvoli konzul ta predsednika in podpredsednika. Predsednik sklicuje seje konzulte in vodi njeno delo. V primeru njegove odsotnosti ga nadomešča podpredsednik. Izmed svojih članov izvoli konzulta slovensko govorečega tajnika. Člen 5 Seje konzulte so veljavne s prisotnostjo absolutne večine njenih članov. Za veljavnost volitev je potrebna absolutna večina volivcev. Sejo konzulte lahko skličejo predsednik ali najmanj pet njenih članov. Člen 6 Konzulta deluje pet let ter zapade z mandatom občinskega sveta, ki jo je imenoval. Člen 7 Pogovorni jezik v konzulti je slovenščina. Italijansko govoreči člani se bodo izražali v svojem jeziku. Občina bo dala konzulti na razpolago prevajalca. Člen 8 Občina bo določila svojega, slovensko govorečega funkcionarja, ki mu bo zaupala vse naloge potreona za pravilno delovanje konzulte Gori- moški vseh treh zmagovalnih parov imenujejo «Jožko» in zdi se da so možje s tem imenom menda najboljši v valčku. Nastop slovenskih skupin na festivalu Unita v Gradišču s pomočjo teh poti bodo tovornjaki in tudi ves osebni tranzitni promet šli mimo Gorice, ne pa skozi njo, kot se to dogaja sedaj. Odkup delovne dobe za izboljšanje pokojnin Goriška občinska uprava sporoča, da zapade 10. septembra rok za vlaganje prošenj ustanovi INPS, s katerimi je mogoče odkupiti delovno dobo na področju bivše av-stro-ogrske monarh je za leta 1920-1926 in si tako povečati pokojnino. Za takšne prošnje je občinski urad odprt vsak dan od 9. do 12. ure. POLETNA DEJAVNOST SPD GORICA Člani goriškega planinskega društva naskočili vrhove na «Poti prijateljstva» Povzpeli so se na Kanin in na Viš Gradec je nadvse uspel - Sedaj - Družinski izlet v Polhov se odpravljajo v Bohinj Avgust Cijak počiva v slovenski zemlji r-mm 1 , Prijavnice za udeležence SŠI Prijavnice za tekmovalce na slovenskih športnih igrah lahko goriška društva dvignejo na sedežu SPZ, Ul. Malta 2 med uradnimi urami od 7.30 do 13.30. DANES POPOLDNE OB JEZERU Vrhunski nastop zgoniških igralk v namiznem tenisu Danes ob 17.30 bo ob Doberdob-skem jezeru nastopila ženska namiznoteniška ekipa «Kras» iz Zgonika, ki bo prikazala občinstvu, ki bi za to priložnost moralo biti zelo številno, vrhunsko znanje tega športa. Za zanimanje za namizni tenis v Italiji se je treba zahvaliti tudi slovenskim igralcem, ki so v zadnjih letih dosegli dobre uspehe v mednarodni konkurenci. Po nastopu ženskih namiznoteniških igralk bo sledila prosta zabava z ansamblom »Odessa* iz Sovodenj. O njih je treba napisati vsaj nekaj pohvalnih besed, saj so skupino ustanovili le pred meseci in je njihov nastop na raznih ša-grah na Goriškem še bolj hvalevreden. Kot smo že poročali, so v petek tekmovali v valčku. Po prikazanem znanju v tem plesu je posebna komisija izbrala za najboljši par zakonca z Vrha, Renato in Jožefa De vetaka. Takoj za njima sta bila Marina Marušič in Jožko Jarc, o-ba iz Doberdoba; na tretje mesto sta se uvrstila že vsem znan par iz Sovodenj, ki je skoraj na vseh tekmovanjih v valčku na Goriškem in tudi drugje žel uspeh, Vera in Jožko Hrašček. Zanimivo je, da se nastopili na prazniku Unita, ki bo v Gradišču od 24. avgusta do 2. septembra. Folklorna skupina iz Sovodenj bo nastopila 21. avgusta, ansambel' zabavne glasbe Briški slavček pa je na programu 2. septembra: popoldne bo nastopal med občinstvom, zvečer pa bo igral za ples. Program vključuje tudi govor predstavnika KPI, katerega ime pa še ni znano, o sedanjem italijanskem političnem trenutku. Po vsej verjetnosti bo govornik prišel iz Rima. Pač pa je znano ime govornika, ki bo 24. avgusta opisal nastanek odporniškega gibanja na Goriškem ter še posebej odpor gori-škega prebivalstva proti nacističnim zavojevalcem dne 8. septembra leta 1943, ki ga poznamo pod imenom goriška fronta. O tej junaški epopeji, v kateri so sodelovali tržiški delavci, prebivalci okoliških vasi in iz mesta, Italijani in Slovenci, bo spregovoril komisar brigade Vincenzo Marini - Banfi. Študijski dnevi v Žabnicah Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici (SKAD) nam je poslalo obvestilo o sklicanju »počitniških študijskih dnevov za dijake višjih srednjih šol, akademike in mlade izobražence v Žabnicah od 24. do 27. avgusta. SKAD nam je za shod poslal naslednji spored in priporočila: V petek, 24. avgusta bo snidenje na goriški železniški postaji. Kdor more, naj pride z lastnim vozilom. Prihod v kočo sv. Jožefa v Žabnicah je predviden za okrog 19. uro. Kdor bi ne mogel priti v petek, naj pride vsaj v soboto do 9.30 v kočo. Lahko se odpelje z vlakom, ki odpotuje iz Gorice ob 6.55 zjutraj. V soboto, 25. bo predavanje prof. dr. Vladimira Truhlarja, rednega profesorja na Gregorijanski univerzi v Rimu o temi: »Slovenska cerkev in slovenska družba. Duhovna situacija in naloge*. V nedeljo, 26. t.m. bo predaval dr. Rudi Klinec, nadškofijski kancler v Gorici, o soočenju s stvarnimi kulturno - družbenimi problemi in ustanovami na Goriškem in o vlogi mladih izobražencev. V ponedeljek, 27. bo prost razgovor o aktualnih zadevah, sodeloval bo prof. Truhlar. Ta dan bo po želji krajši ali daljši izlet v Avstrijo ali Jugoslavijo. Včeraj zjutraj so na štandreškem pokopališču pokopali 71-letnega Avgusta Cijaka, »Gušta peka* po domače, ki se je vse svoje življenje boril za slovensko besedo in za obstoj slovenskega naroda izven meja matične domovine. Na zadnji poti so ga poleg domačinov iz Štandreža spremljali tudi številni prebivalci Sovodenj, kjer je imel dosti sorodnikov. Žalni sprevod je iz bolnišnične kapele krenil najprej v domačo cerkev. Nato so pokojnika prepeljali na štandreško pokopališče, kjer so se ob odprtem grobu pevci zbora «Oton Župančič* z dvema žalo-stinkama zadnjič poslovjii ofj, Nagega tovariša. Prav je,-da so se pevci zadnji poslovili od Avgusta Cijaka, saj je zanj petje pomenilo veliko v življenju ,Jn prav s petjem se je boril za obstoj slovenskega naroda. V vseh letih svojega delovanja je pokojni Avgust ljubil slovensko zemljo in prav v njeno naročje so ga včeraj položili. Prosvetno društvo «Oton Župančič* in vsi vaščani izrekajo ženi, sinu Vojku in hčeram iskreno sožalje. Z njegovo smrtjo je vaška skupnost namreč izgubila zvestega pobudnika, člana in prijatelja. Tudi člani Slovenskega planinskega društva Gorica sodelujejo v akciji «Pot prijateljstva*, ki so si jo zamislili planinci treh sosednjih dežel, Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Prejšnji teden se je ena skupina povzpela na Kanin, druga pa na Viš. Štandrež-ci pa so že pred desetimi dnevi bili na Morite Cavallo. Vest nam je sporočila predsednica SPD Jožica Smet, ki spodbuja ljubitelje hribov, naj hodijo po »Poti prijateljstva* in si na vrhovih nabirajo žige v svoj dnevnik. Kakor je razvidno iz brošure, ki so jo skupno natisnile planinske zveze teh treh dežel, sodi v »Pot prijateljstva* trideset vrhov, 10 iz vsake. »S tem se spoznavajo sosedske dežele in njihov gorski svet, poglablja se prijateljstvo med prebivalstvom ter goji planinsko tovarištvo,* je zapisano v brošuri. Kdor obišče 15 vrhov, po pet iz vsake dežele, dobi poseben znak, kdor pa vseh 30, prejme znak in diplomo. »Nosilce znaka povezuje — ne glede na njihov stan, poreklo in jezik — prehojena pot v mednarodnem planinskem tovarištvu, ki naj se izraža v medsebojnem spoštovanju, pripravljenosti na pomoč in sodelovanju,* je še zapisano, v njej. Dodamo naj še to, da zastopa Club Alpino Italia-no goriška sekcija, ki je tudi sodelovala pri tiskanju brošure. Besedilo je trojezično ter vsebuje u-vod, zemljevide vseh vrhov, opis poli ter njeno dolžino. Med slovenskimi hribi sodijo v »Pot prijateljstva* Grintavec, Ojstrica in Storžič v Kamniških Alpah, dalje Jalovec, Bavški Grintavec, Prisojnik, Škrlatica, Triglav, Km in Ratitovec. Na italijanski strani pa so med drugimi tudi Kanin, Montaž, Viš ter hribi v Karnijskih Alpah. Poleg izletov po »Poti prijateljstva* pa prireja SPD Gorica pogoste izlete v nižje kraje ter se jih udeležuje poln avtobus ljudi. Tako so, bili pred tedni v Polhovem Gradcu. Tjakaj so se odpeljali po slovenski avtomobilski cesti, pri Viču pred Ljubljano pa so krenili levo. Izletniki tega kraja niso poznali in so jih presenetile naravne lepote, čistoča, svežina zraka in lepo cvetje, ki ga je veliko v parkih in na oknih ter se zdi, da prebivalci prav tekmujejo med seboj, kdo ga bo imel več. Tudi zgodovinske zanimivosti so pritegnile pozornost izletnikov iz Gorice. Tajnik turističnega društva Pavle Setničar jim je obširno govoril o zgodovini Polhovega Gradca. Obiskali so največje zanimivosti mesteca, in sicer starinski Neptunov vodnjak pred gradom, ki je najstarejši te vrste v Sloveniji. Marsikdo se je povzpel med rogovile ogromne lipe, kjer so klopi. Zanimali pa so se še za zgodovino kraja, ki sega daleč v rimsko dobo ter je polna burnih dogodkov, ki se vrstijo skozi naseljeva- 7gornJ> AI]*f«v‘»lotp Vrh Trlgl*v» planik* (očnica) —Trfglavtka aavarnfl *(«!)• a.1!:,:: f ■•"»«•«'6. SLOVENIJA— JUGOSLAVIJA n? p & Zi vri J* £ folo: F, P/imm ^*«U©vvt Vittp 1/čk. 7*7 4 „1. Člani prosvetnega društva »Briški grič* iz števerjana so sc na Triglava spomnili na nas in nam poslali razglednico. Nojlepša hvala! nje Slovanov, turške vdore, fevdalno gospodstvo, kmečke upore, vse do narodnoosvobodilnega boja, kakor pričajo tudi številni spomeniki in obeležja toga boja. Na vprašanje neke izletnice, odkod kraju ime, je vodič povedal zgodbo o njegovem nastanku. V ' nekdanji Gradec je prijahal na konju vitez, ki je žival privezal k hrastu in prenočil. Naslednje jutro je opazil, da so mu polhi pojedli sedlo. «Saj to ni Gradec, to je Polhov Gradec*, naj bi dejal in od takrat dalje se ga je »prijelo* to ime. Izletniki so se vrnili čez Črni Vrh. Ker jim je bilo prijetno, so bili vsi navdušeni, ko so izvedeli, da se bodo prihodnjič odpeljali Bohinj in obiskali še Vogel. kolesom v Gorico, da malo pokramlja s svojimi bivšimi kolegi in drugimi prijatelji in znanci ob skodelici črne kave. Se vedno je živahen in razpoložen za dovtipe in šegave opazke ter se rad spominja burne preteklosti goriškega slovenskega šolstva pod fašizmom, ko so tudi njega premeščali po raznih italijanskih šolah po možnosti čim dlje od doma. Znanci in prijatelji želimo našemu jubilantu še dolgo let življenja in zdravja v krogu njegove družine in goriških rojakov. I. M. 87-letnica rojstva ravnatelja Pavšiča V torek, 7. avgusta je v krogu svoje družine na svojem domu v Podgori slavil 87 let svojega življenja upokojeni ravnatelj slovenske strokovne šole v Gorici prof. Anton Pavšič. Naš jubilant se je rodil leta 1886 v Kromberku pri Novi Gorici. Univerzitetne študije je dovršil na Dunaju, kjer se je usposobil za poučevanje matematike in fizike. Pozneje je okrog 45 let poučeval na srednjih šolah na Primorskem, med drugim v Gorici, Trstu, Idriji in Vidmu ter končno presedlal na slovenske srednje šole v Gorici, ko je padec fašizma omogočil njihovo ponovno odprtje in delovanje. V svojem dolgoletnem službovanju je pomagal pri vzgoji cele vrste slovenskih izobražencev, ki so ga ohranili v lepem spo minu. Kot rečeno, živi sedaj v Podgo ri, vendar se skoro dnevno rad pripelje, vkljub visoki starosti, 50-letniki iz občine Sovodnje so se sešli Ko so prejšnji dan postavili na nogometnem Igrišču v Doberdobu še vrata, so objekt docela usposobili za uporabo V Attemsovi palači začasno zaprta arhiv in knjižnica Zgodovinski arhiv in pokrajinska knjižnica v palači Attems bosta ostala zaprta od 20. avgusta do 18. septembra zaradi vsakoletnega čiščenja. Odprta pa bosta oba muzeja ter direkcija in tajništvo. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 2. septembra avtobusni izlet v Bohinj in na Vogel. Vpisovanje in informacije na sedežu SPD, Ulica Malta 2 v uradnih urah. Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 «La gang dei do-bermann*. B. Mabe in J. Parrish. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 «Champagne per due dopo il funerale*. H. Mils in G. Sanders. Barvni film. MODERNISS1MO 15.15—22.00 »Gli eroi di Telemark*. K. Douglas in R. Harris. Barvni film. VITTORIA 15.30—22.00 «Le Demone* J. Foster in K. Field, barvni film, prepovedano mladini pod 18 letom. CENTRALE 15.00-21.30 »Sette spade di violenza* C. Sze, barvni film. Tržič AZZURR6l6.00-22.00 «Tequilla , bar- vnffilm. PRINCIPE 16.00—22.00 »Cristiana mo-naca indemoniata*. barvni film. EXCELSIOR 16.00—22.00 »Gli insospet-tabili*. barvni film. Nova Gorica SOČA »Ko so se ženske učile ljubiti*, italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Homo eroticus*, italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Nekaj se premika v mraku, angleški barvni film ob 18.00 in 20.00. RENČE Prosto. TRVAČINA »Brigada kljubuje zločinom*, italijanski barvni film ob 18.00 in 20.30. KANAL »Rio Bravo*, ameriški barvni film ob 17.00 in 20.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2679. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-ioO. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Ennio Sorren-tino, tel. 5409 in dr. Adriano Bevi-lacqua, tel. 2684. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Renato Godeas, tel. 6117; v Ronkah pa dr. Giorgio Verbano, tel. 77124. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Federica Franco, Lu-ca Ferletič, Mariano Agresti, Eriča Zentilin, Cristina Dapinguente, Emanuele Viotto, Luca Pisk, Michele Pa-iano. SMRTI: upokojenka 86-letna Giovan-na Ličimo vd. Sfiligoj, trgovec 69-letni Oscgr Bandera, postrežnica 56-letna Erminja Bašker por. Kocijančič. Kot smo že poročali v Primorskem dnevniku so Abrahamov« iz Rupe, s Peči in iz Sovodenj praznovali svojo 50-letnico rojstva. Zbrali so se pred Kulturnim domom, od koder so v sprevodu odšli pred spomenik padlim borcem za svobodo, kjer so položili venec VAŽNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnišnica v Gorici 300-11 Bolnišnica v Tržiču 751-81 Bolnišnica v Krminu 61-24 Bolnišnica v Gradežu 801-52 Karabinjerji 57-57 Cestna policija 830-82 Kvestura 21-51 Mestni redarji 24-28 Gasilci 21-20 Zeleni križ 26-48 Pomoč ACI 116 SIP (informacije) 187 Železnica (informacije) 20-92 Taksi 22-20; 830-29 in 833-55 Za hude nesreče in druge nujne telefonske pozive zavrteti številko 113 in se z enominutnim molkom spomnili vseh padlih in še posebno tistih iz njihovega letnika. Nato so se odžejali v bližnji gostilni ter obiskali na novo odprto gostilno Devetak na Vrhu. Skupno večerjo so imeli v gostilni »Rubij-ski grad*. Med obedom so obujali spomine na mlada leta, na lepe in grenke trenutke iz svojega življenja. Spomnili so se tudi na sošolce, prijatelje in delovne tovariše, ki so umrli po vojnL Lepo pismo s pozdravi na veselo praznovanje so poslali prijateljem, ki se niso mogli odzvati njihovemu vabilu, v Avstralijo, Skopje, Rim in v Gradež. Večer je prehitro minil ob veselem prepevanju in prisrčnem vzdušju. Sklenili so, da se bodo ponovno srečali čez eno desetletje. (Tekst in slika: Miro Kuzmin). DEŽURNE TRAFIKE: Ul. Seminario 3, Verdijev korzo 102, Korzo Italija 217, Ul. S. Pellico 3, Ul. B. Casale 3, Kaštel 51, Ul. Orzoni 44, Ul. G. Cesar? 52, Ul. 4. novembra 42, Ul. Cappuccini 2, štandrež (glavni trg) 11, Pont« del Torrione 1, Ul. B. Pavia 27, Ul. del Carso 20. PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORI ZIANA GORICA - UL Duca d Aosta 180 - IeL 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - UL Morelli 14 Tel. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA KULTURA O «drugačni» vlogi naše literature Jvhudi goriski pesnik Ace Mermolja je v ljubljanskih Naših razgledih objavil zanimiv zapis o slovenski zamejski literaturi. Gre za razpravljanje o cdrugačni» vlogi slovenske zamejske literature, ki je bilo predmet pogovora tudi na predlanskem srečanju z nekaterimi književniki iz matične Slovenije v tržaškem Kulturnem domu. A. M. je mnenja, da je vprašanje širše, t. j. da »se v preučevanju zamejske literature odpre vprašanje o vlogi, ki naj jo ima literatura v današnji družbi.* Tudi zato posredujemo s pričujočim ponatisom našim bralcem — z avtorjevim dovoljenjem — razborito razmišljanje mladega pesnika. Moj zapis noče biti polemika z Marjanom Dolganom, čeprav služijo njegova izvajanja, kot povod pričujočemu pisanju. V oceni pesniške zbirke Andreja Kokota «čujte zvonovi pojo» (Sodobnost, št. 4, letnik 1973) je Dolgan zapisal: «Literatura, ki nastaja pri slovenskih zamejcih, bodisi na Tržaškem bodisi na Koroškem, ima drugačno vlogo, kot jo ima ta u-metnostna zvrst pri matičnem narodu. Matična literatura se posveča pretežno obravnavanju individualnih dilem sodobnega človeka, pri čemer so stopila narodnostna vprašanja močno v ozadje, kar si je mogoče razlagati s tem, da se matični narod ne čuti več neposredno ogrožen. Tudi dejstvo, da se hoče literatura središča izmakniti socialno - kritičnemu upodabljanju dejanskosti, je razložljivo kot reakcija dosedanje literature, ki je imela takšen značaj. Ravno nasprotno je z zamejsko literaturo, ki se ne more izogniti obravnavanju raznarodovalnega pritiska večinskega naroda, kar je razumljivo, ko se zavemo neurejenega položaja naših manjšin.» Omenjeno razmišljanje kaže enosmerno in poenostavljeno razumevanje literature, ki raste v zamejstvu. Tako razumevanje izhaja iz dejstva, da smo zamejci narodno ogroženi, o-groženost pa postavlja kot temelj vseh značilnosti zamejske literature. Zamejce pritiska večinski narod, zatorej oni upravičeno pišejo narodnoobrambno literaturo, ki je v matični Sloveniji stvar preteklosti. Dolgan bi s svojimi izjavami verjetno našel precej somišljenikov, zato se mi zdi nujno, da njegova izvajanja bolje premislimo. Prvo vprašanje se torej kar samo ponuja: koliko ima literatura med zamejskimi Slovenci «drugačno» funkcijo kot jo ima v osrednjem slovenskem kulturnem prostoru, če je funkcija literature v zamejstvu zares drugačna, moramo ugotoviti, zakaj je tako. Poizvedeti moramo tudi, koliko se zamejska literatura razlikuje od «matične» in kaj ji pomeni narodnoobrambni duh. Drugo vprašanje sega v o-srednji slovenski prostor. Pogledati moramo, ali je pravilna in resnična trditev, da se hoče literatura središča izmakniti socialno - kritičnemu upodabljanju dejanskosti. Ugotoviti moramo tudi, če je tako hotenje splošen pojav in ne le program določene literarne skupine. Splošno veljavno pravilo je, da se mora literatura odločiti, ali naj ima kako «posebno» funkcijo ali ne in naj torej obstaja kot zgolj estetski pojav. Na omenjeno dilemo sta opozorila že Platon in Aristotel. Pesnik se ne odloča za ta ali oni tip literature kar tja v en dan. Odločajo številne silnice in socialno - političen trenutek ni najmanj pomemben. Iz literarne zgodovine vemo, da so se slovenski pesniki med osvobodilnim bojem in takoj po njem odločali za funkcionalno, družbeno angažirano literaturo. Mlajša generacija se fe literarno odrekla družbenopolitičnemu angažmaju. V središču njenega zanimanja je bil Posameznik s svojimi intimnimi problemi in pozneje z eksistencialno stisko. Lirika se je dotaknila človeške intimne in boleče razklanosti med resničnostjo in sanjami. Pesmi s socialno noto sicer ni manjkalo, Čeprav je bil njihov angažma podrejen pesnikovi volji in se ni zgledoval po uradnih programih. Pozneje, nekje leta 1965, se le poezija intimizma in stiske Preoblikovala v revolt: uničila je samo sebe. Pojavil se je Šalamun z destrukcijo in esteti-eiranjem. Njegovi sovrstniki in somišljeniki so stvar radikalizirali in uvedli čisto estetsko Igro besed. Omenjen razvoj pa ni le razbremenil slovensko poezijo angažmaja, temveč jo je vezal na vedno ožji krog bralcev. Pesniki so v golo estetizira-nje uvedli skrajno hermetičen in artističen izraz. To dejstvo je verjetno odločilnega pomena za razvoj sodobne poezije. Na Tržaškem so bili po vojni prvi izrazitejši pesniki Miroslav Košuta, Filibert Benede-tič in Irena Žerjal (Pahorja in Rebulo sem izpustil, ker terjata posebno obravnavo). Od omenjene trojice piše izrazitej- šo narodnoobrambno literaturo le Filibert Benedettč. žerjalo-va in Košuta sta se odprla dilemam, ki so navdihovale slovensko poezijo šestdesetih let (Zajc, Strniša, Smole, nekoliko pozneje Grafenauer). Zamejstvo ju ni oviralo, da sta umetniško zaživela ob problemih njune generacije. Predstavnika najmlajše tržaške generacije, Marko Kravos in Marij čuk, sta poezijo stiske prerasla in začela raziskovati druga področja. Značilno za omenjene avtorje je, da ne zaidejo v «ekstreme» in ohranjajo v pesmih določeno človeško toplino. Na Koroškem je zadeva nekoliko drugačna, vendar se mladi literaturi Florijan Lipuš, Valentin Polanšek, Andrej Kokot in Gustav Januš ne podrejajo strogo in programsko začrtani poeziji. Kokot je verjetno šel v angažiranosti najdlje. Osebna nota je predvsem močna pri Lipušu in Janušu. Res značilno za zamejske avtorje pa je, da skušajo ohraniti komunikativnost. Komunikativnost pa že sama ob sebi dokazuje voljo do sporočanja, kar seveda ne pomeni, da more biti sporočanje «program». Zamejski avtorji se skušajo približati ljudem z enakim sporočilom, ki pa ni vedno družbena kritika. Pesniki v matični domovini si niso postavljali vprašanja komunikativnosti v poeziji (vsaj modernisti ne). Odklonili so tudi sporočilo in se radikalno postavili na stališče, da je poezija zgolj jezikovno - estetski pojav. V zamejstvu jim ni nihče radikalno sledil. Vendar ne moremo trditi, da je razlog komunikativnosti, sporočila in iskanje človeškosti kak manjšinski kompleks in občutek ogroženosti: vsaj za večino zamejskih pesnikov to ne velja. Tudi tradicija ne pomeni manjšinskim ustvarjalcem relikvije. Razloge za «zadržanost» manjšinske poezije moramo iskati v kompleksnejših vprašanjih, kot so občutek čiste nacionalne ogroženosti. Drugi tehtnejši razlog za komunikativno pisanje moramo i-skati v splošnem družbenem položaju v Italiji in Avstriji. Posebno v Italiji si’.1 intelektualce političen boj, se pravi boj za socializacijo sistema, da se neposredno angažirajo, O-sveščeni komunisti, socialisti in napredni katoliki si ne morejo dovoliti pasivnosti, kaj šele ne-ideologije. V gorečem vrvežu ima pesnik kakšno šanso le, če spregovori jasno in nekaj pove. Zapleten, visoko artističen jezik bi v političnih bojih naletel na gluha ušesa. Zamejska poezija se je morala odločiti: ali naj sledi središčni avantgardi ali naj strune omili in si tako olajša pot do domačega bralca. Dotakniti se je morala problemov, ki tarejo naše ljudi. Ko sem omenjal poezijo središča, ki se umika v nekomunikativnost in golo igro, sem mislil na določeno skupino modernistov, to pomeni na pesnike, ki so razširili in radikalizirali Šalamunovo poezijo. Ob igrivi poeziji sta se namreč razvila tudi angažirana pesnika Tone Kuntner in Ervin Fritz. Oba pišeta komunikativno, ohranjata v poeziji sporočilo in sta družbeno angažirana. Njuno pesnjevanje ni kak staromoden izrodek, saj postavlja avantgardi čisto določeno vprašanje: ali ima pomen pisanje o ničemer za nekaj ljudi? Avantgarda je svojčas resda zamajala ostarele temelje naše literature, vendar danes nima več te funkcije, saj se je dodobra institucionirala. Kuntnerjevo in Fritzovo vprašanje je torej upravičeno. Pogovor o funkcionalnosti literature je na Slovenskem znova zaživel. Komunikativnost in sporočanje poezije postajata problem, ki ga ne moremo zavreči. Splošen družbeno - politični položaj v Jugoslaviji namreč zahteva angažiranost. Ko se družba pomika po revolucionarni poti, pomenita ne-ideologija in neangažiranost moč v rokah nazadnjaških sil. Le te skušajo izločiti in nevtralizirati inteligenco. Problem je zajel vso Evropo, že v francoskem maju so študentje kritizirali tip samozadovoljnega in neangažiranega intelektualca. Pred kratkim je Sartre izrazil mnenje po katerem je vloga intelektualca v tem. da se ude-A MERMOLJA (Nadaljevanje na 6. strani) POGOVOR MILKA BAMBIČA S TRŽAŠKIM PICASSOM OB NJEGOVI 75-LETNICI Avgust Černigoj je končno vendarle spregovoril tudi o Srečku Kosovelu Za letos se pripravlja jubilantova razstava v Idriji in v Vidmu, ki bo obsegala umetnikova dela, nastala v pol stoletja dolgi dobi, toda za svoje prve umetnine pravi A. Č.: «Verjetno je vse propadlo: morda niti fotografij ni več...» — Kaj bi bilo, če bi bilo In kako je A. Č. «postal Slovenec* \C Jk\y3| jr \ -o V . t N) yi i|| HFfH ~7T i vgu»t Černigoj v svojem tržaškem stanovanju v Ul. Torrebianca 19 led ogledovanjem originalne maske «laufarjev» iz Cerkna, ki jo je odkupil za 30.000 starih din. (Foto M. Magajna, avgust 1973) šate naprtiti, ustvarjam kot mladenič. Vač tisto, kar sem pred petdesetimi leti sprejemal v Wei-marju direktno od očeta abstrak-tizma Vasilija Kandinskega in Mo-holy - Nagija, je v meni še vedno živo aktivno. Gropiusov «BAU-HAUS» ie bil zame resnično velika šola, ki mi je dala še danes trajajoči zalet s katerim vso zadnjo dobo pousUmrjam dela iz mladih let konstruktivizma. Delo odlično uspeva in to jesen bo v Idriji zadevna antološka razstava. Obsegala bo slike, ki sem jih napravil tam lani in letos z onimi iz škofje Loke. Pa še tiste iz koprskega in kromberškega muzeja. Z grafikami bo preko sto eksponatov. Hkrati ie skrbim za ponovitev te razštave v Vidmu v «Centro arti plastiche* in grafike v Rimu. Trenutno pa razstavljam grafike s Švicarji združenja »ARTA* v Saciletto v Righijevi grafični šoli*. «Kaj vse si v petdesetih letih ustvaril! O tem sta že izčrpno pisala prof. šijanec in Stelč ter mnogi drugi, v knjigah o sodobni slovenski likovnosti. Kaj vse nisi naslikal, od cerkvenih fresk, sgra-fitov in velikih dekoracij za prekooceanske ladje do knjižnih ilustracij, lepakov in podob v najrazličnejših tehnikah do tistih kiparsko plastičnih iz zadnjih let. To vsi poznamo in je postalo kulturni kapital, ki nam nosi obresti priznanja v italijanski kulturni sredini Trsta. Ampak zaupaj mi, kako si pravzaprav postal slo- Ko je Padričanka Marija Grgič povila drugorojenca, ga je oče Maks Černigoj, ki je iz vipavskih Dobravelj prišel težačit v tržaško luko, krstil pri Sv. Jakobu po mesecu dni od rojstva za Avgusta. Je pa zagledal luč sveta pri Sv. Ani naš tržaški »Picasso*, slikar Černigoj, ker o njem je lu govor, 24. tistega meseca leta 1898. čestitati mu torej moramo k petinsedemdesetletnici. Se pa to zdi skoro neverjetno, saj je ostal v petdesetih letih najinega poznanstva vedno isti. vitek in bojevito zgovoren ter neutrudljivo napreden ustvarjalec v naši zamejski likovnosti. To dolgo poznanstvo me pa obvezuje, spomniti se ga, kot že večkrat, tudi ob tej priliki. Našel sem ga v delavnici, ko se je ravnokar vrnil s slikarske kolonije v Idriji še poln navdušenja. In razumljivo je, da je razgovor takoj napeljal na ta tir. «0 mojih stremljenjih iz mla dih let veš sam ie itak preveč. Če hočeš pa ponatisni tisto, kar sem o lem napisal leta 1926 v mesečniku *NAš GLAS*. Nastal je takrat velik halo in ogorčenje. A vse tisto danes spet mimo podpišem. Kajti moja tedanja ustvarjalnost se je končno izcimila v bombo «a scoppio ritardato*. tempirano na sedanji čas. To pa ne po mojem hotenju. Detonator so tempirali nasprotniki mojega konstruktivizma. Njih je čas pobral, a jaz sem še tu, da obnavljam to, kar 3o mi oni preprečili» «Kako naj si to razlagam?* *Kljub starosti, ki mi jo sku- ............. Antologija svetovne književnosti Državna založba je poskrbela, | i je bila zamašena velika uril v pregledih svetovne litera-ire, saj je pripravila Antologijo /etovne književnosti, ki bo kmalu šla v treh knjigah velikega for-lata. Te tri knjige svetovne knji-evnosti, naj bi z izborom kraj-,h del in odlomki daljših del seh literatur svetovnega sloviva seznanile najširši krog slo-enskih bralcev z najboljšimi stva-itvami sveta. Študentu in izo-ražencu, pa tudi vsem tistim, ki h kakorkoli zanima svetovna li-eratura starih časov in včerajš-jega dne, naj bi posredovala to-ej v slovenskem prevodu in stro-ovnem izboru najboljše, kar so istvarili pesniki in pisatelji vseh asov in vsega sveta. Če si ob reh knjiga izbranih tekstov iz vetovne književnosti zamišljamo e dve knjigi, ki bosta prinesli •regled svetovne književnosti, raz-lenjen in zaokrožen oris razvoja vetovnega slovstva, potem lah-:o govorimo o izdaji, ki bo v letih zajetnih knjigah vsestransko iredstavila slovenskemu človeku /se najboljše, kar premorejo sve-,ovne književnosti. Čeprav bo tata izdaja seveda močno omeje-la, čeprav bo obsegala predvsem e odlomke daljših tekstov in če-jrav bo pregled svetovne književ-iosti le bolj ali manj splošen o-:is, ki se ne bo mogel spuščati / podrobnosti, govorimo lahko o velikem delu in smeli založniški jobudi. Zato gre vse priznanje tako založbi kot tudi avtorju in uredniku, profesorju Janku Kosu, ki bo pripravil oziroma je že deloma pripravil to pomembno in koristno izdajo. Prva knjiga Antologije svetovne književnosti, ki je zdaj prišla na trg, prinaša na približno 380 straneh zaokrožen prerez skozi literarno ustvarjalnost oiionta, antike in srednjega veka. S ori-bližno 320 teksti, ki so objavljeni deloma v celoti, deloma v odlomkih, je predstavljeno vse bogastvo starih literatur v vseh njenih zvrsteh. Tako najdemo primere sumerske književnosti, egipčanske književnosti, ep o Gilgamešu, številne primere hebrejske književnosti. Predstavljena je stara arabska književnost, indijska literatura in seveda tudi kitajska. Šele potem so predstavljeni grški in rimski klasiki, v zadnjem razdelku pa srednjeveška literatura. Od primerov sumerske književnosti pa do pesmi Villona, od epa do Sofoklejevih in Evripidovih dram, od hebrejske književnosti do Horaca, vse to bo bralec našel v knjigi, ki zajema široko časovno obdobje. Urednik je izbral najpomembnejše tekste kakor tudi tiste, ki so sicer pomembni za razvoj posameznih književnosti. Tako je torej antologija urejena po estetskem kriteriju kakor tudi po kriteriju literarno zgodovinske pomembnosti. Razen tega pa seveda po obdobjih in po narodnostih, tako da ima bralec vsestranski pregled nad dogajanjem v literaturah posameznih narodov v teku stoletij. Razumljivo je, da je antologija nujen odraz idej, nazorov in subjektivnega vrednotenja avtorja. Zato bodo morda drugi poznavalci svetovnega slovstva in strokovnjaki komparativne književnosti pogrešali to ali ono delo, najbrž pa ne tudi avtorja. Morda se ne bodo strinjali z izbranimi odlomki. Toda najbrž bo ob prvi knjigi, ki zajema najstarejšo književnost, tovrstnih pomislekov še najmanj. Naj omenimo, da bo druga knjiga antologije obsegala obdobje od začetka renesanse do konca evropske romantike konec 19. stoletja, tretja knjiga pa bo zajela realizem, naturalizem, dekadenco in simbolizem ter moderno literaturo našega časa. $1. Ru. venski kulturnik, ko pa je šola vse tvoje brate raznarodila*. *Ko smo se preselili v škork-Ijo, so me starši vpisali v naj bližjo šolo tam pri Ulici Belve-dere, ki je bila seveda italijanska. Je pa taka šola, ne ta, ampak tista pri Sv. Vidu, šola De Amicis, slučajno zame bila raz-potnica v to kar sem. Ko sem se z romunske fronte vrnil domov, sem namreč tam, v tretjem ali četrtem nadstropju dobil malo delavnico v zameno za portreta Michelangela in Raffaella, ki mi ju je naročil za okras telovadnice ravnatelj tamkajšnjega «ri-creatoria*. Navdušen me je kot nadebudnega umetnika predstavil šolskemu skrbniku ob nekem njegovem obisku šole. Čeprav sem se izšolal na oddelku za slikarstvo pod znanim Wostrijem na šoli za obrtne mojstre, kot so se to pred mano Lucano, Bergagna in tudi Silvester Godina in Albert Sirk, sem v pomanjkanju boljšega zaslužka pleskaril ladje v ladjedelnici. Omenjena gospoda pa sta mi želela res nekaj boljšega. Ko sta zvedela, da lomim nekaj vivavsko - padriškega narečja, mi je skrbnik našel mesto učitelja risanja na meščanski šoli v Postojni. Tako sem prišel v čisto slovensko okolje. Ostalo so dopolnili slovenski učitelji, ko sem pričel ilustrirati njih mladinski mesečnik »NOVI ROD», ki ga je pa že krasil drug tržaški Avgust, dekadentno rafinirani Bucik. Za menoj si ga pričel ilustrirati ti in ti si bil bolj popustljiv; jaz sem se namreč sprl z urednikom Ribičičem, ker sem mu iz Nemčije pošiljal zanj preveč ekspresionistične lepljenke; kaj bi bilo šele, če bi mu pošiljal celd konstruktivistične. Kulturno bogastvo Nemčije sem kot mladenič tedaj vpijal željno kakor goba. Potoval sem do Berlina in strmel nad novimi revolucionarno dinamičnimi vretji v umetnosti, obiskoval sem Piscatorjevo eksperimentalno gledališče in galerije. Nabral sem si toliko tega bogastva, da ga lahko še danes obilno razdajam » »Verjamem. Bil si za mlade, in si še, vedno zanimiv umetnik -vzgojitelj. Poleti leta 1925 me je Srečko Kosovel prvi opozoril nate in tvoj konstruktivizem; čez nekaj mesecev sva se že seznanila, ko sta s Carmelichem iskala mlade adepte za vajino šolo v Ulici Fornace. Zanima me pa, kako si se ti seznanil s Kosovelom.* tCherchez la femme» se je nasmehnil a se je nekam obotavljal nadaljevati. *Tega sicer nisem še nikomur pravil, da bi si namreč s Srečkom postala skoro svaka. Pričelo se je tako. Učitelj in pesnik Karel Širok mi je pisal v Muenchen, in me prosil naj se zavzamem za prijateljevo hčerko, ki bo prišla tja študirat klavir. Bila je to Srečkova sestra Karmela. Kmalu sva postala velika prijatelja; jaz sem hodil na njene lekcije muzike, ona na moje na likovno akademijo. Naslednje poletje sem pri njih v Tomaju preživel skoro mesec dni in ona me je že v Muenchnu pismeno povezala z bratom. Naslikal sem ga tedaj v olju, ko sem dvoril Karmeli. Je pa mati slutila, da se med nama kaj prede in nekoč, ko sem dekle pohvalil, kako je pridna perica, jo je mati poklicala v hišo in čul sem kako jo je svarila, češ, da si jaz iščem za ženo samo deklo, ki bi mi garala. Sicer pa so me domači smatrali za prekucuškego revolucionarja tudi drugače in ne samo v slikarstvu. Karmela je ubogala starše.» »Sedaj razumem Srečkovo pismo bratu Stanu, kjer mu sporoča, da je Karmela dejala, »da je vse končano* in da je Č. pisal očetu in poslal prijatelja v Tomaj po neke slike, da ne bo več spomina nanj. Anton Ocvirk piše mnogo o tebi v uvodu h Kosovelovim « Integralom». Koliko si vplival na njegovo konstruktivi stično liriko?* »Pranim le to, da je v konstruktivizem tako globoko prodrl, da ne ločim njegovih tedanjih kolažev od svojih. V pismih mi je mnogo zaupal; pogovori z njim pa so mi dajali vtis, da se boji preveč povedati. Spominjam se ga kot duhovno prezrelega fanta, ki je iskal v meni. svetovno bolj izkušenemu, odgovora in oporo na vprašanja pojavov novih stru-janj v umetnosti na splošno. Bil je poln načrtov in za slovensko slovstvo je bila njegova prerana smrt resnično velika izguba.» »Ko ogledujem tu v delavnici ta nova dela nastala v znamenju obnove mladostnih idealov in jih primerjam z onimi, ki si jih nekoč ustvarjal v Trstu in razstavil jeseni na sindikalni razstavi leta 1927, kjer si se predstavil s konstruktivističnim manifestom tvoju skupine Vlah - Stepančič - Carme-lich. se mi zdijo sedanja nekako bolj kulturno disciplinirana.* «To ie zaradi uporabe novih gradiv. Do tedaj sem uporabljal mnogo lomljenega stekla, poleg mavca, lesa in kovine. Bile so za buržuje ne samo duhovno. marveč tudi fizično nevarne kreacije. Zato je vse tako propadlo.» «Ali ne misliš, da sta si Kosovelov in tvoj konstruktivizem u-sodno povezana? Srečkovi »Integrali* so dolgo let čakali na strokovno resno oceno, preden so izšli v tako lepi knjigi. In tudi ti čakaš na obsežno monografijo, ki naj osvetli kako si že pred pol stoletjem razmajal in izrav-novesil tradicionalno statičnost figuralnega dojemanja, v čemer si danes lasti zasluge kopica povojnih prišlekov bolj z jecljajočim ponavljanjem, kot pa lastno izvirnostjo, in večkrat, dejal bi z »variacijami na Černigojevo temo*. Imaš pa ti smolo: »Integrali* so čakali vstajenja lepo zloženi v kakem predalu. A kje so tvoja dela iz pred pol stoletja? Katalog z razstave leta 1927 navaja več »sintetičnih konstrukcij*, »barvnih konstrukcij* in še arhitekturne projekte kot »Palača le-gacij v Ženevi*. »Pokrajinska klinika* in »Kolektivni dom*. »Danes so nam dobro znane vse te racionalne oblike, ki so bile tedaj za Trst popolna novost. Kje je vse to, kar bi bilo potrebno za pravo antološko razstavo?!* »Res/ Verjetno je vse propadlo; niti fotografij morda ni več. Mogoče bo kaj pri mojih prvih somišljenikih, pri arhitektih Spin-Čiču in Medvedu v Ljubljani. O-stajajo le redki linorezi v «NA-ŠEM GLASU» in tTANKU* Zato res ne bo lahko tistemu, ki bo hotel raziskati in dokumentirati moj zgodnji prispevek k slovenski likovnosti. Ravno zato skušam sedaj ponovno poustvarjati zamisli iz tiste dobe. Ako je profesor De-cio Gioseffi nekje zapisal, da si ne more predstavljati, da bi moja antifigurainost mogla prikrito preživeti cela desetletja po srečanju s Kandinskim, se moti. Ne pozna pregovora; Stara ljubezen ne zarjavi». »Res je, kar praviš. Tudi jaz večkrat z otožnostjo občudujem, kar mi je ostalo konstruktivističnih del, ki so nastala potem ko me je Carmelich pismeno povabil v vaš krog.* »St pa nas kot Peter Kristusa izdal, ko si leta 1927 razstavljal š pasatisti Sirkom, Seškom in Goršetom.* »Sem se pa pokesal in še pred vašo razstavo potem objavil v »NAŠEM GLASU* linorez »Življenje stroja*. To je poslednji primer prikaza konstruktivizma v tržaškem tisku, ki je sicer za vaše delo ostajal gluh; kot vsa tržaška javnost.* Avgust Černigoj se je pri tem grenko nasmehnil in zaključil : «To pa na veliko škodo tržaške umetnosti, ki bi se danes mogla ponašati kot predhodnica danes tako upoštevanih novih tendenc v italijanskem slikarstvu.» MILKO BAMBIČ <$r>: n Avgust Černigoj: Srečko Kosovel (Naš glas leto 1926, str. 59). — »Jaz, on, mi — vsi živimo, če spoštujemo delo, ki ga je trosil med nas on, mladi pesnik ter borilec, vedno revolucionaren v pravem smislu besede«, j* zapisal Avgust Černigoj ob objavi gornjega portreta pred 47 leti, ko je zvedel za prerano smrt 22-letnega pesnika in dodal: «V debati z mano je vedno trdil, da j* najpravilnejši dokaz delo in vedno poudarjal »Delajte, delajte«. (Na strani 65 Našega glasa iz leta 1926 pa je objavljena kratka vest, da je Srečko Kosovel umrl 27. maja 1926 s pripombo: «Ob njegovem grobu mu obljubljamo, da ga nočemo pozabiti in da ne bomo mirovali, dokler ne zasijejo lepši dnevi tudi nad to zemljo, ki jo je tako ljubil in ki mu danes ni mogla dati ni č drugega razen zadnjega počitka v svojem naročju.*) •nuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiimiHiiiiiHnRMiimuiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiimnMiiiiiMimiiiiHiiiiniMi PRED IZIDOM KNJIGE o zrno VINI OPČIN V prednaročilu stane knjiga - okrog 200 strani velikega formata - 3.500 lir Priprave za natis knjige o Opčinah se bližajo koncu; ZGODOVINA OPČIN — vas, ljudje in čas, tak bo njen naslov, bo imela okrog 200 strani velikega formata in okrog 90 fotografij. Napisal jo je Angel Vremec - Mežnarjev ob sodelovanju pokojnega prof. Ivana Sosiča - Soščevega in okrog 150 domačinov. Izdalo jo bo Založništvo tržaškega tiska. Knjiga je kronika vasi od naselitve dalje. Popisuje razvoj gospodarstva, politično zgodovino, obe svetovni vojni, prosvetno in športno življenje, geografske in urbanistične značilnosti kraja, razne vaške dogodke in navade. Zrcali pač odnos Opencev do lastne zgodovine in usode njihove vasi, saj je knjiga njihovo delo: po snovi bogat mozaik in verodostojna priča, čeprav sloni marsikaj v njej na ustnem izročilu. Zaradi tega pa je le še bolj dragocena in edinstvena. Knjigi bo priložen zemljevid Opčin in neposredne okolice, ki bo vseboval okrog 90 starih ledinskih imen. Knjiga bo Izšla konec leta 1973. Na Opčinah so že začeli zbirati naročnike: v prednaročilu stane knjiga 3.500 lir, po izidu bo knjiga 20 odst. dražja. Naročila sprejemajo na Opčinah: Angel Vremec v gostilni Šk'aus, Andrej Rener, trgovina s pohištvom v Proseški ulici, Bernard Škerlavaj - Matučev, poštni uslužbenec na Opčinah, Hranilnica in posojilnica v Bazoviški u-Uci. V Trstu sprejema naročila Tržaška knjigarna. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792. KOPRSKO KULTURNO PISMO V poletnem času, ko se je koncertno življenje umaknilo v zatišje, gledališke dvorane zaprte in se je število tudi drugih manjših kulturno umetniških prireditev skrčilo na najmanjšo mero, se je od sredine prejšnjega meseca toliko bolj povečala dejavnost na področju likovnih razstav. Saj štejemo v mesecu dni kar šest razstav na obalnem območju. Mestna galerija v Piranu je predstavila dva umetnika: slikarja Ivana Seljaka - čopiča in kiparja Josipa Diminiča iz Labina. Kakor v večini primerov je vodstvo galerije tudi ob teh priložnostih poskrbelo za svečan uvod v otvoritev. Pri prvem je iz svoje zbirke recitirala pesmi Ludo-vika Kalan, pri drugem pa je nekaj zanimivih lastnih šanson zapela Lada Kos. V hotelu Metropol v Portorožu, kjer sta tamkajšnja igralnica in koprska galerija Meduza odprli likovni salon, razstavlja novejše grafične liste Zvest Apollonio. Ta izredno plodni in agilni umetnik razstavlja istočasno tudi v Galeriji Loža v Kopru. Galerija Meduza je organizirala razstavo grafičnih del Janeza Bernika in Adriane Maraž. Med izredno zanimivimi je gotovo razstava del znamenitega naivca Josipa Generaliča. Tu gre posebno priznanje vodstvu Meduze, ki mu je uspelo organizirati prvo razstavo tega umetnika v Sloveniji in zbrati na sorazmerno malem prostoru nekaj značilnih del, ki nudijo kolikor toliko zaokrožen upogled v tvornost tega umetnika 21. in 22. julija je mladi violinist Miha Pogačnik, ki je nekaj dni pred tem s svojo vrhunsko igro navdušil tudi strokovno kritiko v Zagrebu, priredil dva koncerta v piranski katedrali, kjer je nastopil z istim sporedom — z njemu najbolj priljubljenimi deli Johanna Sebastjana Bacha. Izvajal je vse tri sonate in vse tri partite za violino solo. Če bi se hoteli dotakniti tehnične strani, bi lahko samo ponovili, da se zdi, kakor da mu le-ta, spričo čiste intonacije, lepote tona in suverenega obvladanja najtežjih mest, ne predstavlja posebnega problema. Prav tako pa lahko zatrdimo, da nam vsak njegov novi nastop pokaže tehnejši pristop h gradnji, ki se je tudi tokrat odražala v reliefneje oblikovanih linijah in vzbujala v svoji razrasti živ emocionalni odziv. Še posebej so nas ogreli Adagio in Presto iz Sonate v g-molu pa Corrente in seveda znamenita Ciaccona iz II. partite v d-molu. Nič čudnega, če smo tu pa tam zaslutili rahlo utrujenost koncertanta na drugem večeru, saj je s tem koncertom zaključil svoje nastope v sezoni, v kateri je doma in v inozemstvu imel skoro 50 koncertov. Izreden uspeh za nadarjenega umetnika, ki je šele lani diplomiral na visoki glasbeni šoli pri prof. Igorju Ozimu v Koelnu. Letošnji folklorni festival ob o-bali sta zaključila v Kopru ansambla Kolo iz Beograda in akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Odveč bi bilo še posebej poudarjati izvrstne izvedbe vlaških plesov, komit-s'ih plesov iz Makedonije, šop-skih plesov, plesov iz Srbije pa nemega kola iz Glamoča, banatskih plesov in šokačkih plesov iz Vojvodine, ki jih je predstavilo Kolo iz Beograda; dalje gorenjskih, belokranjskih, primorskih, koroških, prekmurskih in reteijan-skih plesov, ki jih je predstavila akademska skupina France Marolt. saj je njihova umetniška kvaliteta dognana in znana tako v ožji in širši domovini kakor tudi v inozemstvu. Zaradi tega jih vselej radi gledamo; vedno so veljali za nekak višek festivala taki profesionalni ali polprofesionalni ansambli, ki po svojih koreografskih zasnovah v celoto vtkanih izbranih plesov ali priredb ljudskih obredij, po tehnič- nih zahtevnostih in uvežbanosti in včasih po svojih naravnost virtuozno obvladani gibalnosti vnašajo višje plesne kvalitete. Vsekakor je to festivalu v korist, vendar se nam za folklorni festival v pravem pomenu besede le zdi programsko in vsebinsko pre-enostranski. Okrnjenost tradicionalnega folklornega festivala je, k~kor se zdi, narekovala turi- 'č-no - komercialna miselnost. Menim, da bi morali ohraniti nekdanji vsebinski nivo festivala in skušati obogatiti sporede s pritegnitvijo še nekaterih dobrih ansamblov z izbrano izvirno folklorno dejavnostjo, ki bi bila gotovo zelo zanimiva, saj bi s svojo posebnostjo in neposrednostjo obogatita prireditve. To so nam potrdili že nekateri dosedanji festivali. Predvsem bi bilo potrebno vključiti tudi istrsko folklorno. • • * Naj omenim še zadnji nastop v iztekajoči se letošnji sezoni mešanega zbora Svoboda iz Izole, ki je bil v gosteh pri mešanem zboru Chei di Guart v letoviškem mestecu Ovaro pod Karnijskimi Alpami; tukaj je na skupnem srečanju sodelovala tudi avstrijska folklorna skupina iz Celovca. Večer je bil posvečen ljudski pesmi in plesom. Zato je izolski zbor imel na sporedu slovenske, hrvat-ske, srbske in makedonske ljudske pesmi v priredbah Ubalda Vrabca, Rada Simonitija. Matije Tomca, Vasilija Mirka, Pavla Kernjaka, Stevana Mokranjca, Vinka Žganca in drugih. Zbor je bil dobro pripravljen in je s svojim dokaj kvalitetnim petjem ter prepričljivimi interpretacijami vzbudil pri poslušalcih spontano navdušenje. Tudi program je bil posrečeno sestavljen, tako da je vzdržal napetost do konca, ko so morali pevci celo eno pesem dodati. V *cvi polovici letošnjega decembra bo tamkašnji pevski zbor vrnil obisk Izolanom, ki bodo organizirali skupen nastop bodisi v Izoli bodisi v Kopru. IVAN SILIČ PRIHODNJO NEDELJO BO V BREZNICI NA GORENJSKEM SLAVJE Slovenski čebelar Anton Janša in njegove velikanske zasluge Bil je tudi umetnik, slikar in grafik, vendar je njegovo delo na področju čebelarske dejavnosti veliko bolj pomembno, saj se njegovi principi še danes upoštevajo in splošno izvajajo Odkar je ugasnilo življenje velikega čebelarskega snovatelja in ustvarjalca Antona Janše, se ga čebelarji še niso spominjali s tolikšnim spoštovanjem kot ob 200-letnici njegove smrti: Res je, da je Janša delal in razvijal svoja čebelarska spoznanja na Dunaju in da je svoja dela pisal v nemškem jeziku, je pa tudi res. da ga je rodila slovenska mati in da je snoval svoje začetno samoniklo čebelarsko znanje na Brez-nici pod mogočnim Stolom, kjer je raslo toliko velikih slovenskih mož. če pa se danes kdo sprašuje, čigav je Kuharjev Tone iz Breznice, potem lahko mirno rečemo, da Anton Janša ni samo slovenski, ker se je na slovenskem rodil in odrastel in tudi ne samo avstrijski, ker je na Dunaju ustvarjal m pisal, ampak da pripada vsem čebelarjem sveta. Anton Janša se je rodil na Brez-nici na Gorenjskem, kjer so ga krstili 20. maja 1734. O življenju mladega Janše ni neposrednih poročil. Doma se je ukvarjal s slikarstvom in čebelarstvom, ter je po svojih izjavah imel 10) panjev. O Janši najdemo zopet podatke, ko je leta 1766 vstopil v bakrorezno - risarsko šolo dunajske akademije. Tu je imel 360 goldinarjev letne podpore s prostim stanovanjem in kurjavo. Vendar je v času šolanja tudi slikal, kar mu je prineslo še nekaj denarja. Dunajska Oekonomie - Gesell-schajt je leta 1769 iskala čebelarja. Anton Janša se je javil na razpis in bil začasno nastavljen. Začel je čebelariti v Meidlingu. Leta 1769 se je preselil v Augur-ten, kjer je opravil izpit za čebelarskega učitelja. Po odlično o-pravljeni preizkušnji je pričel poučevati učence, ki sta jih pošiljala trgovski svet ali gospodarsko društvo. V letu 1770 pa se je njegovo življenje preusmerilo. Začel je potovati po nekaterih avstrijskih deželah. Na teh potovanjih je poučeval čebelarje in jih uvajal v novosti, ki so bile plod njegovega dela. Anton Janša je začel čebelariti s Šestnajstimi panji, leta 1772 jih je imel že 300, leta 1773 pa je dosegel, da so že v vsej dunajski okolici čebelarili na njegov način. Izdelal je tudi načrt za u-stanovitev čebelarskega društva, vendar do uresničitve te njegove ideje ni prišlo, pač pa je Marija Terezija ustanovila čebelarske šole še v Dunajskem Novem mestu, na Moravskem in Češkem. Izdala je ukaz, s katerim je zahtevala od vseh državnih čebelarskih učiteljev, da morajo čebelariti le po Janševih načelih. Ko je Janša prevažal svoje čebele na ajdovo pašo, je vzbujal splošno zanimanje, ker je na ta način dosegal uspehe, ki jih dotlej niso poznali. In vendar je bilo le maio čebelarjev, ki bi sledili njegovemu zgledu. Prav tako ni Janša uspel, da bi popolnoma izpodrinil slamnate panje ali koše na Štajerskem. Kot prvi je učil, da se čebele ne smejo moriti. Ovrgel je trditev, da so troti vodonosci, spoznal je da o-plodijo matico v zraku itd. Vendar Janša ni ostal le pri svojih praktičnih izkušnjah. Izsledke svojega trdega, dolgotrajnega dela je tudi zapisoval. Izpod njegovega peresa je prišlo več teoretičnih del, ki jih še danes uporabljajo. Janez Goličnik je prevedel njegovo delo »Popolno podvučenje za vse čebelarje*. Bukovec delo »Razprava o rojenju čebel*, Franc Rojina pa »Popolni nauk o čebelarstvu*. Večji del svojega časa je Janša posvetil čebelam in čebelarjenju, vendar je ob vsej svoji zaposlenosti našel tudi nekaj časa za slikanje. O njegovem slikarskem delu pa vemo le to, da je bilo v njegovi zapuščini 12 slik in zaboj slik ter bakrorezov. Znani so nam njegovi bakrorezi v Bienenzuchtu, ljubljanski muzej pa hrani oljnato podobo z naslovom »Kronanje Matere Božje*, ki je po ustnem izročilu njegovo delo. Anton Janša je umrl na Dunaju 13. septembra 1773. Te dni ne mineva le 200-letni- •iHiMiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiimimimiiMiuiiiiiiiMiiiiiii 0 drugačni* vlogi naše literature (Nadaljevanje s 5 strani) eži boja delavskega razreda iroti sistemu. Značilno za metanskega intelektualca je, da e postavi nad druibeni vrvei n deluje v «viš)ih» sferah E-itnost je pač učinkovito orož-e v rokah sistema. Moj zapis je trčil ob proble-ne, ki bi jih morali kulturni-:t v Sloveniji razčistiti. V prepevanju zamejske literature se tdpre vprašanje o vlogi, ki naj o ima literatura v današnji Iruibi. S tem preidemo seveda la probleme, ki so po mnenju lekaterih na robu literature, >odo pa nekoč o literaturi od-očali. ca smrti velikega slovenskega čebelarja, ampak tudi sto let, odkar so vidnejši slovenski če belarji ustanovili organizacijo z imenom »Kranjsko čebelarsko društvo*. Sto let po Janševi smrti so slovenski čebelarji začeli torej organizirano dvigati svojo strokovno raven na temelju Janševih izkušenj, spoznanj in dognanj. Družbena zakomtost je narekovala, da je trajal predah od Janševe smrti pa do prvega organiziranja slovenskih čebelarjev kar sto let. Društvo precej časa ni moglo pošteno zaživeti, ker je imelo premalo članov in je bilo v nenehnih finančnih stiskah, šele organizacija, ki so jo pred 75 leti ustanovili prizadevni, strokovno razgledani in sposobni organizatorji iz vrst preprostega ljudstva, kot so bili Frančišek Rojina, Avgust Bukovec, Anton Žnidaršič in drugi, je pričela resnično živeti. Prirejali so tečaje, ki so imeli predvsem izobraževalni značaj. Vrstili so se razni seminarji in enodnevni tečaji n. pr. v Ilirski Bistrici pri čnlonu Žnidaršiču, katerih se niso ude leževali le primorski in notranjski čebelarji, ampak tudi čebelarji iz drugih predelov Slovenije. Ti tečaji so temeljito posegli v tedanje čebelnjake na Slovenskem, v katerih so bili enostavni »kra-njiči*, in koši, ter povzročili zamenjavo z Žnidaršičevim panjem. Tako kot je Janša pred 200 leti potoval po nekaterih deželah av-stroogrske monarhije in razdajal svoje izkušnje in znanje, tako so začeli na prelomu tega stoletja širiti svoje izkušnje na osnovi njegovega dela in novih spoznanj slovenski čebelarski prvaki v okviru slovenske čebelarske organizacije. Neposredno pred drugo svetovno vojno srečamo v Slovenskem čebelarju povize na čebelarske tabore. Ti tabori so imeli strokovno — izobraževalni značaj. Prvi povojni vseslovenski čebelarski tabor pa je bil avgusta 1968. leta in sicer v rojstnem kraju Antona Janše. V delovni program ZČDS je bila kot primarna naloga postavljena gradnja čebelarske šole. Skromna zahteva glede na bogato slovensko čebelarsko tradicijo, ki naj bi bila realizirana do letošnjega leta, ko proslavljamo 200-letnico smrti pr- Mm Pred nedavnim so zaključili snemanje filma »Sutjeska*, ki prikazuje veliko bitko na istoimenski reki spomladi leta 1943, ko so Nemci, Italijani in jugoslovanski kolaboracionisti obkolili vrhovni štab z maršalom Titom vred. Neda Arnerič igra v tem filmu bolničarko Jagodo vega čebelarskega učitelja na svetu. Skupno z avstrijskimi, so tudi slovenski čebelarji proglasili letošnje leto za jubilejno Janševo leto in se dogovorili za skupno proslavo na Dunaju in v Janšovem rojstnem kraju Greznici. Zveza avstrijskih čebelarjev se je kot organizator s spominskim slavjem dostojno oddolžila Janši 6. maja v Augartnu. Pred nami je sedaj drugi del proslave, ki bo na Breznici 26. avgusta, na katero so povabili tudi generalnega tajnika organizacije »Api-mondie* Silvestra Cannamela iz Rima. Za organizacijo pros'ave nosi glavno odgovornost tamkajšnje čebelarsko društvo, s tem pa hkrati vsi slovenski čebelarji, predvsem pa njihova društva in družine. Tudi na Tržaškem se zanimajo za letošnje jubileje Na pobudo Ivana Žuljana, čebelarja iz Ric-manj, sta imela 27. marca 1973 v Slovenskem klubu v Trstu predavanje V. Benedičič in M. Men-cej. Tuja čebelarska glasila na široko osvetljujejo lik in delo čebelarskega velikana 18. stoletja Antona Janše. Trudijo se, da bi čebelarjem prikazali velikansko moč, neugnano produktivnost in iznajdljivost, ki je še danes temelj naprednega čebelarstva. Ko najvišji današnji čebelarski voditelji, kot je predsednik Mednarodne federacije čebelarskih združenj — Apimondie prof. dr. ing. Harnaj in drugi, visoko ocenjujejo zasluge Antona Janše in pozdravljajo iniciativo za spominsko svečanost »temu uglednemu in razumnemu opazovalcu čebel, iznajdljivemu čebelarskemu vzreje-valcu in utemeljitelju številnih rekordov, ki so bih doseženi po njegovi smrti na področju čebelarstva*, je s tem dano tudi najvišje priznanje Zvezi čebelarskih društev Slovenije in Avstrij -ski zvezi čebelarjev, ki sta dali iniciativo za jubilejno Janševo leto. Stanka R. Prejeli smo CRITICA MARXISTA, maržo - a-prile 1973, anno 11 n. 2. Alfredo Reichlin: Centralitš del-la questione meridionale; Paolo Ciofi: Analisi di una esperienza regionale: il Lazio; Paolo Ci-nani: Conseguenze economico -sociali delTemigrazione; Nicolao Merker: Problemi di una storio-grafia filosofica marxista; Ama-deo Grano: Istanze sociali e cal-colo economico; Angelo Baracca — Arcangelo Rossi: Aspetti og-gettivi ed ideologici della scien-za; V. G. Mosolov: I quaderni di Kreuznach, gli studi storici del giovane Mara nella genesi della concezione materialistica della storia; Loris Gallico: II maraismo nel mondo arabo; Vito Grasso: Turchia — origini e prospettive di un colpo di Stato. VELJAVEN OD 19. DO 25. AVGUSTA OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Če boste nekoliko previdni, boste uredili tudi zadevo, ki so vam jo sodelavci hudo zapletli. Drugič zahtevnejša dela opravljajte sami. Več optimizma v čustvenih zadevah in vse bo prav, kajti ljudje se naveličajo stalnih tožb in moledovanja. Zdravje dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne spuščajte f se v dolge razprave. J Prevelika odkritosrčnost v poslih tudi škoduje. Kljub vsemu boste dož veli več materialnih in moralnih zadoščenj. Vseh ciljev ne boste dosegli, posebno ne tistih, ki ste jih pričakovali v družbi novih poznanstev. Dobro počutje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne bo šlo vse tako, kot ste predvidevali. Ne računajte s pomočjo tistih, ki nasprotujejo vašim konceptom. Zavihati bo treba torej rokave in speljati zadevo do konca. Nekaj več sreče boste imeli v ljubezni. Ne bi bilo napak, da si privoščite malo več počitka. RAK (od 23. 6. do ' f » -v 22. 7.) Preveč opti-' mizma vam bo tokrat zagodlo čudno igro. Z lahkoto ste sprejeli naloge, ki jim ne boste kos in račun bo treba sedaj plačati. Vaši interesi so na povsem drugem koncu in ne Di bilo napak, krmilo preusmeriti. Prijetno srečanje z mlajšo osebo. Prebavne težave. .,--LEV (od 23. 7. do 22. A, \ 8.) Napake, ki se l Jm| jih napravili v prete-1» g v J klosti, boste morali \i/ sedaj poravnati. Ker se vam bo precej mudilo, ste v nevarnosti, da ponovno zabredete v težave. Pokličite koga na pomoč. Spoznali boste simpatično osebo, ki bi se znala vrniti v vaše življenje. Nervoza. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaše dejavnosti ne dajo tistih plodov, ki jih pričakujete. Vzroke zato bo treba odkriti. Najprimernejša bo temeljita a-naiiza. Ne kažite svojega ne-razpoioženja, ker bi drugi to izkoristili. Izločite pomanjkljivosti. Ljubljena oseba vam bo ve poro. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ker niste preveč razpoloženi za zahtevnejše naloge, izberite lažje delo ali vsaj lažjo pot. Zelo verjetno boste morali od doma, vendar potovanje ne bo zabavnega značaja, pač pa službeno. Z osebo, ki jo i-mate radi, se boste hudo sprli-Popazite na zdravje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Na glo ukrepanje ni vedno primerno, po sebno ko gre za zahtevnejše zadeve, ka terih posledice se čutijo bolj na široko Bod te torej previdni in trezni. Isto velja tudi za vašo novo sentimentalno zadevo, kjer ne teče vse galdko. Prehladili se boste. 0 STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Mirno in s prepričanjem po stari poti. Trenutno navdušenje ni še gotovost in zato bodite previdni. Slabi odnosi z vašim okoljem, predvsem z ljubljeno osebo se bodo poravnali. Glavobol. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Srečali boste poslovnega človeka, ki vam bo u-trl pot v nove posle. Ti vam bodo veliko prinesli. Ne boste pa zadovoljni z vsakdanjim življenjem, ki ne prinaša novosti. Neka oseba, ki se zanima za vas, vas bo spravila trenutno v zagato. Kar se zdravja tiče, brez skrbi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Več previdnosti bi ne bilo odveč. Odkrili boste napake tudi tam, kjer ste računali, da je vse v najboljšem redu. V duševnem nerazpoloženju boste našli miru le mea svojci, ki pa potrebujejo nekoliko več materialne podpore. Hujše črevesne motnje m prehlad. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neko vabilo vam bo prišlo kot nalašč, da se izogne-te nezaželenemu poslovnemu srečanju. Ne prevzemajte novih težavnih nalog, ko še prejšnjih niste opra vili. Odlično se boste počutili v svojem krogu, posebno med najožjimi prijatelji. Blag revmatizem. (D NEDELJA, 19l AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 MASA 12.00 Nabožna oddaja 12.30 KMETIJSKA ODDAJA 15.55 NEPOSREDEN PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA 18.15 PIPPI CALZELUNGHE 18.45 VOLK PRIHAJA! TV film 19.40 Filipat in Patafil v risanem filmu »MALO OGNJA PROSIM* 19.45 Napoved programa za prihodnji teden 20.00 ŠPORTNE VESTI Napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 Gledališče — anketa štev. 35 SPOMINJAJ SE LADJE »PUEBLO* Scenarij napisal Ottavio Jemma Glavne vloge: Poveljnik Lloyd Mark Bucher — Franco Graziosi Kapitan Newsome — Sandro Sperli Novinarji — Marco Bonetti, Franco Odoardi, Mario Bardella Odvetnik Harvey — Gastone Bartolucci Rose Bucher — Jole Fierro TV komentator — Giorgio Bonora Admiral Bovven — Vittorio Sanipoli Admiral Grimm — Gianni Solaro Admiral White — Giuseppe Fortis Mornar Phares — Mario Righetti Momar Kell — Oliviero Dinelli Kapitan Williams — Aldo Barberito Režija — Piero Schivazappa Nocoj bomo mogli podoživljati »proces* pred vojaškim sodiščem, ko je poveljnik ladje »Pueblo* Lloyd Mark Bucher v začetku 1968. leta prišel v središče zanimanja vsega sveta, kajti zaradi njega bi se bili lahko odprli »spori* mnogo širšega obsega. Na dan 23. januarja 1968 je namreč svetovno javno mnenje zvedelo, da je ameriška vohunska ladja »Pueblo*, ki je bila opremljena z najmodernejšimi prisluškovalnimi napravami, padla v zasedo v severnokorejskih teritorialnih vodah. Američani sicer trdijo, da je bila ladja izven teritorialnih voda, toda severnokorejske oblasti vztrajajo pri svojem, da so zajele ladjo v svojih teritorialnih vodah in jo odpeljale v pristanišče Wonsan. Posadka ameriške ladje ni dala pri tem nobenega odpora. V splošnem se tudi meni, da so tajni podatki, ki so jih zbrali a-meriški vohuni, prišli v roke severnokorejskih oblasti, kar prav gotovo ne more biti v korist Združenih držav. Tedaj se je med Washingtonom in Moskvo začela ostra polemika, toda tudi v svetovni javnosti sta se ustvarili dve fronti, k čemur je pripomogel tudi poveljnik ladje Bucher, ker se je predal brez odpora in ker je dal severnokorejskim oblastem pisano poročilo o dejanski nalogi ladje »Pueblo*. Ko so po malone enem letu severnokorejske oblasti posadko izpustile, se je v ZDA začela preiskava na račun Bucherja in ostalih. Sicer pa bomo videli nocoj, kaj je anketa u-gotovila 22.15 ŠPORTNA NEDELJA 23.00 DNEVNIK Napoved vremena DRUGI KANAL 19.00 Neposreden prenos športnega dogodka 21.00 DNEVNIK 21.15 VČERAJ IN DANES Varietejski program po želji 22.25 PORTRET AVTORJA 22.55 Napoved programa za prihodnji teden TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja'; 9.00 Maša; 9.45 Boccherinijeva komorna glasba;. 11.15 Mladinski oder: Oliver Twist; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Nepozabne melodije; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Fran Jaklič-Jožko Lukeš: Ob srebrnem studencu; 16.50 Filmska glasba; 17.20 Glasbeni cocktail; 18.00 Glasba na temo; 18.45 Jazz; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 9.00 Deželna kronika; 9.10 Orkester; 12.40 in 19.30 Deželna kronika. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orkester; 11.20 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče 14.45 Juke box; 15.00 Popevke 15.45 Plošče Ricordi; 16.00 Vrsti jo se pevci; 16.45 Orkester Jones 17.20 Radijski oder; 18.00 Orkestri lahke glasbe; 18.35 Glasba po željah; 18.45 Jugotonov juke box; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Orkestri; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00. 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 10.15 Pesmi pod senčnikom; 11.15 Folk, glasba; 13.20 Program z Lionellom in Valerio Valeri; 14.30 14.30 Plošče; 16.00 Popoldne z Mino; 17.20 Glasbeni variete; 18.15 Nedeljski koncert; 19.00 Pesmi izpred nekaj let; 20.25 Orkestri, pevci in ansambli; 21.10 M. Cat-taneo: »Proibito per Uršula*; 22.20 »Andata e ritorno* z M. Ra-nierijem. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30, Poročila; 7.40 Pojeta Roberto Murolo in Carmen Villani; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.30 Poletni spored; 12.30 Ansambel »I Nomadi*; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 »Alto gradimento*; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Opravljivci; 20.10 «Andata e ritorno* z M. Ranie-rijem: 20.50 Operni koncert; sodelujeta sopranistka Sutherland in basist Giaurov; 21.50 Violinist Joe Venuti; 22.10 Glasba III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Odrska glasba; 12.20 Operna glasba: 13.05 Folklora; 13.30 Beethoven in We-ber 15.30 A. Strindberg - A. Ve-raldi: «Verso Damasco*; 18.30 Antologija interpretov; 19.15 Koncert; 20.15 Sonce in druge zvezde; 20.45 Strani iz albuma; 21.30 Klub poslušalcev. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 R. Guillot - H. Hennings; Red Kid iz Arizone; 9.45 Skladbe za mladino; 10.05 Iščemo popevko poletja; 11.05 Dr. Ferenc; Priprave narodnoosvobodilnega gibanja na kapitulacijo Italije; 11.25 Pesmi boja in dela; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Domači ansambli; 15.05 Slovenski ansambli in orkester; 15.30 E. A. Poe. Učinkovit članek — humoreska; 16.05 Popularne operne melodije; 17.00 Claude Ollier; Prenos atentata — radijska igra; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 S plesnim orkestrom; 23.40 Vedre note; 00.05 Leander; O kralju in kraljici; 00.15 Nočni cocktail. PONEDELJEK, 20. AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 PROGRAM ZA MLADINO Japonska slikanica DVA PRVAKA 18.30 V ZOOLOŠKEM VRTU Madžarski film 18.45 GALAKSIJA Izbrani filmi za otroke 19.15 Deček s periferije Osmo nadaljevanje NAPAD NA KIOSK 19.50 ŠPORTNI DNEVNIK Ital. kronike in napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 COLPO GROSSO A PARIGI Film v režiji Pierra Grimblata Glavne vloge: Jean-Claude Brialy, Marie Laforet, Sophie Daumier, Jean Pierre Marielle, Daniel Ceccaldi, Robert Manuel, Pierre Clementi Film je napravljen po romanu Clarenca Weffa, ki nosi naslov »Cent briquest et des tuiles*, v njem pa igrajo znani francoski filmski umetniki. Če k temu dodamo odlično fo tografijo, saj je bil za kamero sam Michel Kelber, in še odlični zvočni trak, potem ni nič čudnega, da je bil film, ki je star deset let, zelo dobro ocenjen. Zgodba, ki jo prikazuje film, je deloma detektivka, deloma humoristična. Scenarij sta pripravila sam režiser in avtor romana Filmske premiere DNEVNIK Napoved vremena in športne vesti DRUGI KANAL DNEVNIK Srečanja ENO URO Z LUISOM BUNUELOM Luis Bunuel je znan filmski režiser španskega porekla. «Ka dar delam kak film, se omejujem le na to, da ostajam odkritosrčen nasproti samemu sebi, da prikažem svoj način gledanja na dejansko stanje, na stanje, ki bi se z njim mo gli strinjati tudi drugi*, to je rekel Bunuel o svojem kon ceptu, na osnovi katerega dela svoje filme, ki so najpogosteje zelo dobri, pa čeprav vzbujajo pri občinstvu različ ne komentarje, neredko ostre kritike, v splošnem pa veliko navdušenje. V nocojšnji oddaji bo Luis Bunuel predstavljen občinstvu po sredno in sicer p-eiko ljudi, ki s0 ga poznali, preko ljudi, ki so njegovi prijatelji, in tudi preko tistih, ki so z njim sodelovali. Bunuel, ki se kaže zelo oster, v svojih filmih celo že nečloveški, je v resnici preprost, dober, celo velikodušen človek, ki odkrito prizna, da se še vedno uči, še največ od mladih 22.15 ZBOROVSKO PETJE ZBOR SKOPSKE RADIOTELEVIZIJE Pod vodstvom Dragana Šuplevskega bo skopski zbor izvajal skladbe Dimitrija Bortnjanskega Alekseja Levova, Pavla Česnokova, Stevana Moranjca, Marka Tajčeviča, Atanasa Babeva, Trajka Prokopjeva in Tomislava Zografskega. Zbor iz Skopja bo nastopil z makedonsko nabožno glasbo, prvenstveno nekakšno klasiko, ki je nastala v prejšnjem stoletju, ko se je v Makedoniji začel opažati tudi zahodni vpliv, in z novejšo glasbo, Makedonija ima veliko polifon-skih ansamblov, katerih dejavnost temelji na zakladih makedonske in druge slovanske glasbe. Seveda jemljejo Makedonci v poštev predvsem tisto glasbo, ki jim je bolj sorodna 22.50 23.00 21.00 21.15 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Karajan podaja Beethovna in Brahmsa; 19.10 Pravna posvetovalnica; 19.30 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželna kronika; 15.10 Tradicije in folklora; 16.20 Skladbe domačih avtorjev; 16.35 Koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30. 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Melodije; 11.15 Glasbene novosti; 11.30 Poseben poletni program; 12.00 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 15.00 Glasbena galerija; 15.30 Z nami je...; 16.30 Glasbeni rally; 17.40 Parada, orkestrov; 18.00 Poletje in mi; 18.45 Športni pregled; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru: 21.40 Operna glasba; 22.30 Pisarna glasba; 23.00 Popevke; 23.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.30 Puccinijeva «Madama Butterfly»; 11.30 Četrti spored; 13.20 Hit'parade; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 «Sončnica»; 18.55 Klasična glasba; 20.20 Koncert v Capodimonteju; 21.25 Pianist Errol Garner- 21.40 Orkestri; 22.20 »Andata e ritorno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojo Rita Pavone in ansambel «Beatles»; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.35 Posebni program z Albertom Lionellom; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Radijska nadaijevanKa; 15.45 Gla-sbeno-govorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar; 20.10 »Andata e ritorno z Ornello Vanoni; 20.50 Plošče; 22.45 Italijanski jazz. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Haendlovi koncerti; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Schubert, Liszt in Deli-bes; 14.30 Polifonska glasba; 15 30 Galuppi; «11 filosofo di campa-gna»; 17.20 Schumannova sonata opus 11; 18.00 Geminianijeve sonate; 18.30 Sličice iz Francije; 18.45 Stare orgelske skladbe; 19.15 Koncert; 20.50 Festival v Salzburgu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00. 20.00 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pojemo in igramo za vas, otroci!; 10.40 Veliki zabavni orkestri; 11.15 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Amaterski zbori pojo; 16.40 Rimski Korsakov: Car Saltan — suita; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Zvoki in barve orkestra; 18.10 Trobentač Toni Grčar, violinist Eduard Melkus; 19.00 Aktualnosti doma in v svetu; 19.15 Pihalne godbe; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč otroci!; 20.15 Ansambel Borisa Franka; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Zvočne kaskade; 23.15 Zaplešite z nami; 00.05 Literarni nokturno - A. Kokot: Pesmi; 00.15 Popevke. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 19. DO 25. AVGUSTA 1973 NEDELJA, 19. avgusta 9.50 Neznani leteči predmeti; 9.40 Ansambel Villyja Petriča; 11.10 Kmetijska oddaja; 11.55 »Mačkon in njegov trop* ter »Pustite jih živeti* — filma za otroke; 12.50 Poročila; 15.30 Ansambel J. Burnika: 15.55 Na poti po Beli krajini; 16.40 Za konec tedna; 17.00 Tekmovanje v plavanju: Prenos iz vzhodnega Berlina; 19.15 Poročila; 19.20 Intermezzo (film); 20.25 Peppino Principe in njegova harmonika; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.35 Marodič: »Barikade* (oddaja iz serije »Nora hiša*); 22.20 Poje Gino Paoli; 22.35 Športni pregled; 23.05 Poročila. Koprska barvna TV 17.00 Plavanje; za evropski pokal — Prenos iz vzhodnega Ber lina; 20.45 »Skrivnostna torta* — serijski risan film; 21.15 Informativna oddaja; 21.30 »Anastazija* — celovečerni film; 23.00 Jazz. PONEDELJEK, 20. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Pustite jih živeti — bavni film; 20.00 Mladi za mlade; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.30 G. Sandova: »Vražja mlaka* — francoska barvna drama: 23.00 Melodije za vse čase: italijanske popevke; 23.30 Poročila. Koprska barvna TV 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 Zabavno - glasbena oddaja; 22 20 Obalna reševalna služba --serijski film. TOREK, 21. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Od zore do mraka; Pot do krova; 20.00 O-sebna nega: Lasje; 20.20 Po Slavoniji in Baranji; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Mali modni magazin; 21.35 L. N. Tolstoj: »Vojna in mir* — barvna nadaljevanka; 22.20 Ob ustavnih in kongresnih razpravah; 22.40 Kulturne diagonale; 23.10 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 Živi mrtvec — drugi del celovečernega ruskega filma; 22.40 Dragi Inžnjivci. SREDA, 22. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 »Mačkon in njegov trop* — serijski film: 19.55 Na sedmi stezi - športna oddaja; 20.15 Dunajska pomlad — barvna oddaja; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevn!k; 21.45 Propagandna reportaža; 21.35 Ameriški barvni film; »Bosa v parku*; 23.20 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Risanka; 21.15 Dnevnik; 21.30 Dokumentarni film: »Medved grizli*; 22.20 Zabavno-glas-bena oddaja: Poreč. ČETRTEK, 23. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Obale E-gipta — turistični filmi; 19.55 E. Bronte: »Viharni vrh*; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Kam in kako na oddih?; 21.40 Četrtkovi razgledi: Od Bandunga do Alžira; 22.30 Jaroslav Hašek: »Prigode dobrega vojaka čvejkn* — zaključno nadaljevanje; 23.30 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Risanka; 21.15 Dnevnik; 21.30 Film: »Pijama party*; 23.00 Kratek film v barvah: »Vnet sem za kolo*. PETEK, 24. avgusta 19.10 Obzornik; 19.25 Veliki in majhni; 19.55 Doktor na pohodu, 20.20 Telesna rekreacija; 20.45 Risanka; 21.00 Dhevnik; 21.25 Barvna reportaža; 21.35 L. Hell-man: »Otroška ura*; 23.10 Dnevnik; 23.15 Balkonske atletske igre; posnetek iz Aten. Koprska barvna TV 21.00 Risanka; 21.15 Dnevnik; 21.30 Film: »Gospa Helen*; 22.20 Orkester Francija Puharja. SOBOTA, 25. avgusta 19.00 Obzornik; 19.15 Risanka; 19.25 Italijanski film: »čarobni gozd*; 20.45 Risanka; 21 00 Dnev nik; 21.30 Zabavno glasbena od daja; 22.30 Serijski film »Starinar ja»; 22.55 TV kažipot; 23.15 Dnev nik; 23.20 - Balkanske atletske i gre — posnetek iz Aten. Koprska barvna TV 20.45 Film: »Začetnica*; 21.15 Dnevnik; 21.30 Film: »Pot k hiši*; 22.20 Zlata roža Portoroža. ŠPORT ŠPORT ŠPORT REKORDNO ŠTEVILO UDELEŽENCEV NA ODBOJKARSKEM TEČAJU V ROVINJU Urnaut: «S takimi fanti in dekleti je res prijetno delati in obetajo se vam boljši šaši, predvsem pa pri dekletih* Vsi štirje trenerji so se strinjali, do je zamejska odbojka v razvoju - V Rovinju je bito toliko odbojkaric, kolikor jih ne premore cela Slovenija ■ Uspel tečaj za trenerje Upamo, da ne bo odveč, če še enkrat nekoliko več napišemo o letošnjih dveh odbojkarskih tečajih v Rovinju. Rot srno že svoj čas pisali, sta letošnja izpopolnjevalna tečaja odlično uspela. V Rovinj odhajajo naši odbojkarji že petnajst let, toda takega uspeha v preteklosti nismo še nikoli zabeležili. Najprej se moramo ustaviti pri številu tečajnikov, saj jih je bilo 101. To je svojevrsten in izredno spodbuden rekord. Preteklo leto je bilo le šestinosemdeset tečajnikov. Disciplina v taboru, na treningu in povsod drugod je bila več kot zgledna. Večjih disciplinskih prekrškov skoraj ni bilo. Kot vzgojni ukrepi so bili dovolj samo opozorila in opomini. Največja zasluga pa gre prav gotovo taborovodjem Jadrani Gabrovec in Uču Jurkiču ter pomočnikoma Ingrid Kalanovi in Ivanu Peterlinu v prvi skupini ter tema dvema in Jasni Rauberjevi v drugi skupini. In ne nazadnje tudi samirp tečajnikom, ki so tvorili dokaj homogeno celoto, pa čeprav so biii iz devetih naših društev. Nekatere bojazni glede druge mešane skupine, so bile povsem odveč. Mladostna razposajenost nekaterih Fantov takoj ob prihodu je bila kaj hitro potešena. Za to so poskrbeli trenerji že na drugem treningu z nekoliko bolj izdatno »porcijo*, kar je delovalo kot najboljši antibiotik. Po vsakodnevni dvakratni vadbi si naši fantje niso želeli drugega kot počitek, ki je bil vedno dobrodošel in to ob vsaki prosti uri. čeprav je druga izmena ostala v Rovinju dan več, je bila razlika vadbenih ur res minimalna. Dekleta prve skupine so imele 36 ur treninga. Druga skupina pa je prebila na odbojkarskem igrišču eno uro več. Tako so naši odbojkarji opravili v Rovinju toliko vadbenih ur kot doma v devetih tednih, če trenirajo poprečno po štiri ure na teden. Delalo se je dvakrat dnevno in koncentracija je bila izredno zahtevna in pestra ter napredek dokaj velik. Poleg tega pa so treninge vodili pravi strokovnjaki. Vadbene skupine so bile skoraj ;-dealne. Sestavljali so jih odbojkarji in odbojkarice s približno istim predhodnim znanjem. V prvi izmeni so bile tii skupine z dvanajstimi igralkami in ena z desetimi. V drugi izmeni pa so bile sestavljene skupine s štirinajstimi fanti ali dekleti, razen začetniške, ki je bila iz tehničnih razlogov mešana. Tako so bili letos,, prvič v prvi skupini, kot tudi v drugih, kar po štirje trenerji. Glede tega 'so bili tudi organizacijski prijemi nekoliko bolj zahtevni. Vreme, od katerega je uspeh tečajev tudi v veliki meri odvisen, je bilo odlično in drugi skupini nekoliko bolj naklonjeno. V dvanajstih dneh bivanja naših odbojkarjev v tem istrskem mestecu je odpadel samo en trening in niti ta ne v celoti. Letos je bila vpeljana tudi novost, ki je v bodočnosti ne bi smeli opustiti za nobeno ceno, ampak bi jo Morali še naprej razvijati in izpopolnjevati. Skupaj z izpopolnjevalnim tečajem je bil tudi tečaj za trenerje. Tu pa moramo grajati tako naše osnovne odbojkarske organizacije kot tudi trenerje, da se niso nekoliko bolj številno odzvali. Trenerskega tečaja so se udeležili samo v treh: Ingrid Kalan, Ivan Peterlin in Boris odbojkarji. Na lastne oči sem se pre- maj 7 pri članicah. Vaša selekcija je pričal, kako se da pripraviti odlično vadbeno vzdušje, ki je bilo za vse neverjetno prijetno in enkratno tudi ob najbolj napornem treningu. Na u-trujenost sploh ne utegneš pomisliti. Kaj takega pa ne rnanjKa samo pri nas, ampak v vsej Italiji. Taka priložnost, kot je bila letošnja, se bo res težko ponovila in zato se moram samo s kritičnim očesom obrniti na tiste, ki je niso izkoristili. Še bolj pa na tiste, ki se vedno pritožujejo, da nam primanjkujejo trenerski kadri*. Počutje v taboru V šoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane je bilo več kot prijetno. Za vse tečajnike je bil odhod iz Rovinja nekoliko težak. Tečajniki so se vračali z novimi spoznanji, doživetji in prijateljstvi. Upravnik tabora Štefan Helbc! je bil pripravljen vedno in povsod ustreči tudi najmanjši želji in potrebi. Zahvala gre tudi domačinu Danilu Braj-koviču, ki nam vsako leto odstopi travnik za postavitev (letos treh) i-grisč. Poleg tega pa še marsikomu olajša pot od pomola do tabora s prevozom prtljage in to precej težke. Sedaj pa si oglejmo še seznam tečajnikov in tečajnic obeh skupin: j. izmena: Alenka Zahar, Fabia Me-neghetti Patricija Maver. Magda Kuret, Marisa Svetina, Marisa Dilica, Arjana Korošec, Franka Olenik, Dor-jana Kofol, Tjaša Pavletič, Marina Trenta in Marija Kofol (Breg), Ana čuk, Loredana Kralj, Vladimira Grgič, Gracijela Kralj in Ticijana Crissani (Sloga), Lija Legiša, Anita Paškulin, Marija žužek. Giorgia Zand^moni. Cirila Kralj, Vida Legiša in Marta Ver-ginella (Sokol), Nadja Rupel. Arjana Kapun, Denis Daneu, Elvjana Štoka, Katja Daneu, Silvija Milič, Sonja Sirk, Norina Bogateč, Ksenija Majovski, Katja Tretjak, Jana Ban, Mira Starc ln Liviana Zorn (Kontovel), Erika Mesesnel, Marisa Batič, Ingrid Lozar, Lučana Purič, Jasna Merku, Patricija Magnani, Majda Gabrovec in Sonja jazbec (Bor). Skupaj je bilo 45 te-čajiac. II. Izmena: Silvano Semolič, Marko Klanjšček, oučano Fontana, Kare! Devetak in Robert Ferfolja (Dom Gorica), Daniela Colja, Giuliana Čadež in Franka Devetak (Mladost Doberdob), Adrijana Petejan, Marija Cijan. Lučana Tomšič, Laura Gruden. Patricija Batistič, Marko Cotič, Marijan Cijan, Fabij Cevdek, Orlando Mihu, Egon Petejan in Stanko Cijan (.Sovounje); Mavricij Lovrečič, Marko BiteŠbife, Sergij Budin. Ivan Budin, Igor Milič, Zvonko Milič, Jordan Rebula, Boris Pegan, Miloš Milič in Aldo Briščik (Kras Zgonik), Alfredo Cibic, Angelo Milkovič, Igor Kralj, Valter Malalan, Darko Kralj, David Malalan, Marko Kralj, Mauro Kralj in Marjo Krevato (Sloga), Marjan Nadlišek, Iztok Kodrič, Črt šiško-vič, Stojan in Igor Kuret. Jasna Rodošek, Elena Sisti, Anka Peterlin. Tanja Rebula, Barbara Lapornik, Neva Bizjak, Nataša Rauber, Vijolica Božič, Katy in Marija Korinapfel in Julka Bezeljak (Bor). V drugi izmeni je bilo skupaj 56 tečajnic in tečajnikov. Med vsemi udeleženci je bilo 65 deklet in 36 fantov. Popvečna starost je bila izredno nizka (nekaj več kot petnajst let). Med Jrus-tvi pa je lestvica glede na število tečajnikov na slednja: Bor 25, Sloga 15, Kontovel 13, ogromna in zaslužite vso pohvalo.* Zdravko Kavčič: »Prizadevnost vseh tečajnikov, tako v prvi kot tudi v drugi skupini je bila izredna. Vsi so napravili neverjeten napredek. V desetih dneh so vsi odbojkarji in odbojkarice navezali prave prijateljske stike in tovariške vezi, ki so za vaše »pecifične razmere prav gotovo še bolj važne kot igralske sposobnosti. Vsi vam moramo le čestitati, da lahko zberete toliko mladih skupaj. Za tako vzorno disciplino na treningu, v taboru in drugod se samo čudim. Bilc je vse ne le v najlepšem redu, ampak vzorno.* Adolf Urnaut: «Sama organizacija je bila zelo dobra. Glede številčnosti moram rabiti samo superlative. Ker vaš cilj ni vrhunska odbojka, je cilj prav gotovo dosežen. S takimi fanti in dekleti je res prijetno, skoraj bi rekel, razvedrilno delati. V odbojkarski areni se vam obetajo boljši časi in to predvsem pri de-k!e;ih. Fr; fantih je velik talent Iztok Kocrič, ki ima vse odlike vrhun- skega odbojkarja. Tudi Nadlišek lah ko periane odličen klubski igralec.* Milan Šteharnik: »Za pripravljalno Jono so ti tečaji dokaj posieceni. To je nekoliko globalno vzelo, prijetno, pa čeprav naporno razvedrilo. Včasih je tudi koristno delati v težjih oko liščinuh. Le škoda, da so bili v moji skupini nekateri, ki so prišli sem, ker jih je pot pač vouiia na morje. N*-glede na to pa so vsi veliko pri dobili.* Na koncu moramo le priznati, ua se Šteharnik ni zmotil. Na naših tečajih imamo, žil, tudi lase cvetke, ki jih je na srečo vsako leto rnanj. Od sedaj naprej pa je odvisno samo od nas, kako bodo naši igralci in igralke v Rovinju pridobljeno znanje še naprej utrjevali, razvijali in na tej dobi* osnovi še aprsj gradili in rzi opolnjevali svori zn»nje. Železo je treba kovati takrat, ko je še toplo, pravi slovenski pregovor. Pošteno bo treba zavihati rokave, preden se to železo ne ohladi oziroma v Rovinju pridobljeno navdušenje ne izhlapi. G. F. 13. slovenske športne igre - Pravilniki tekmovanj NOGOMET , ... , Breg 12, Sovodnje 11, luar, 10, Sokol Praktični del so opravi i ’ j Oom Gorica 5 in Mladost Dober- da so vsak dan sledili treningu ene skupine in imeli trenerja kot mentorja. Tako so si pridobili tiste izredno dragocene izkušnje, ki so potrebne pri vodenju praktične vadbe. Poleg tega Pa so imeli še enajst ur teoretičnega Predavanja o taktiki in metodiki odbojke s Filipančičem in Umautom. Udeleženec trenerskega tečaja Ivan Peterlin je tako strnil svoje vtise: »Vse je potekalo v najlepšem redu, ker so bili trenerji dokaj dobro pripravljeni glede praktičnega dela kot tudi glede same teorije. Praktični in teoretični del sta se prepletala in iz-Popolnjevala. Teoretična predavanja mi niso bila, razen nekaterih izjem, nova. Popolna novost pa je bilo zame vrhunsko treniranje s štirinajstimi dob 3. V prvi skupini so bili naslednji trenerji: Štefan Filipančič, Zdravko Kavčič, Tone Spanžel in Adolf Urnaut. V drugi skupini je Spanžela zamenjal Milan Šteharnik. Za konec pa še izjave o tečaju, ki so jih dali štirje trenerji druge izmene. Štefan Filipančič: »Po tem kar sem videl letos tukaj v Rovinju, bi morala napraviti vaša odbojka nesporen korak naprej. Izredno hvalevred no je, da delate več z dekleti kot s fanti, kar je izjemen primer. Letos se je udeležilo dveh tečajev v Rovinju toliko odbojkaric, kolikor jih trenutno premore cela Slovenija. Pri nas je približno 70 članskih ekip in ko- Pozdrav odbnjk aric iz Rovinja 1. Nogometni turnir organizira vsako izmed štirih področij. 2. V kvalifikacijskem delu določi organizator na podlagi števila prijavljenih ekip sistem poteka tekmovanja in kraj tekmovanja. 3. Sistem in kraj tekmovanja v finalnem delu, ki ga organizira ZSŠDI, bo naknadno določil organizator. V finale se uvrsti zmagovalec vsakega področnega tekmovanja. 4. Kategorije tekmovanja: člani, mladinci (rojeni med letom 1954 in 1956) in naraščajniki (rojeni leta 1957 in; mlajši). Na zahtevo sodnika ali organizatorja se morajo igralci izkazati z veljavnim dokumentom. 5. Vsako društvo mora ob prijavi javiti tudi barve svojih majic. Vsako društvo mora imeti dve seriji majic, ki sta različne barve. Vsaka ekipa mora pred tekmo dati sodniku na razpolago vsaj po eno regularno žogo. 6. Vsaka ekipa mora izročiti sodniku najkasneje 10 minut pred začetkom tekme izpolnjen ekipni list v dveh izvodih — kot tudi izkaznice SŠI za tekmovalce . 7. Ekipa, ki bi se predstavila sodniku na igrišču z večjo zamudo kot 15 minut, zgubi tekmo brez borbe z 2:0. Ekipa se mora javiti sodniku na igrišču v regularnem športnem dresu. 8. Vsako ekipo lahko med tekmo spremljajo ob robu igrišča štirje spremljevalci, in sicer predstavnik društva, trener, maser in spremljevalec ekipe. 9. Tekme naraščajniškega turnirja trajajo 2x30 minut. 10. Če se bo turnir odvijal po sistemu «vsak z vsakim*, bo v primeru, da bi se dvoje ali več ekip znašlo na končni lestvici z enakim številom točk, odločala razlika v golih, če pa bo turnir potekal po izločilnem sistemu, bosta ekipi v primeru neodločenega izida streljali vsaka po 5 enajstmetrovk (noben igralec ne sme streljati več kot eno enajstmetrovko). če bi tudi v tem primeru ne prišlo do odločitve, bosta ekipi izmenično streljali enajstmetrovke toliko časa, dokler ne bo eno ali drugo moštvo doseglo prednosti. Prednost streljanja enajstmetrovk določi sodnik z žrebom. 11. V teku celotnega srečanja lahko vsaka ekipa po enkrat zamenja vratarja in še dva igralca. 12. O prekrških, ki so v zvezi z nogometno igro, ukrepa sodnik, za o-stale prekrške pa veljajo določila glavnega pravilnika SSL Pravilnik italijanske nogometne zveze velja za vse tiste primere, ki niso predvideni v teh določilih. 13. Organizator bo v primeru potrebe spremenil določila tega pravilnika. 14. Vpisovanje se zaključi nepreklicno 31. avgusta. NOČNI ŠTAFETNI TEK iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiKiiiiiiiiiiimiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiivniiiiiiiiiiiiiiiiiuu iiiiiiiiii:! ŠPORT NA ZNAMKAH OBVESTILA Odbor vzhodnokraškega področja SŠI poziva zastopnike društev tega področja in referente za posamezne panoge, da se u-deležijo sestanka, ki bo v torek, 21. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. * * * Odbor zahodnokraškega področja SŠI poziva zastopnike društev tega področja in referente za posamezne panoge, da se udeležijo sestanka, ki bo v torek 21. t. m. ob 21. uri v prostorih ŠK Kras v Zgoniku. 1. ŠD Polet priredi 5. 9. 73 nočni štafetni tek z Opčin do spomenika bazoviškim žrtvam. 2. Proga bo dolga 10 km in bo vodila skozi Opčine, Bane, Trebče, Padriče in Bazovico po pokrajinski cesti. 3. Start bo ob 20,30 z dvorišča Prosvetnega doma na Opčinah. 4. Proga bo sestavljena iz 20 izmen, t. j. vsaka prijavljena ekipa bo sestavljena iz 20 tekmovalcev, ki bodo morali preteči po 500 m. Vsako društvo lahko prijavi neomejeno število ekip. Vsak tekmo- valec bo lahko pretekel eno samo izmeno. Za ekipo lahko tekmuje kdorkoli, brez omejitev starosti ali spola. 5. Ekipe naj imajo po možnosti društvene majice. 6. Vsaka ekipa bo dobila oštevilčeno štafetno palico. 7. Vsaka nepravilnost med tekom ali med predajo štafetne palice bo kaznovana z izključitvijo ekipe s tekmovanja. 8. Vpisovanje se zaključi nepreklicno 31. 8. na sedežu ZSŠDI. NAMIZNI TENIS DRUGE ŠPORTNE VESTI NA 8. STRANI 1. Namiznoteniški turnir organizira vsako izmed štirih področij. 2. Zmagovalci v posameznih disciplinah na področnem tekmovanju se uvrstijo v finale, ki ga organizira ZS ŠDI. 4. Discipline: a) ekipno tekmovanje za moške in ženskp po sistemu Davis (ekipo je treba prijaviti poimensko); b) tekmovanje posameznikov: člani, članice, mladinci, mladinke, naraščajniki, naraščajnice (med mladinci lahko nastopajo tekmovalci rojeni med MED DVEMA OGNJEMA Kneževina Monte Carlo Kneževina Monte Carlo je ena od tistih anahronističnih evropskih dfža-vic, ki so po eni strani ostanek srednjega veka in ki po drugi strani služijo sodobnim finančnim mogotcem za razne mahinacije. Te države pa u-stvarjajo po navadi filatelistom velike težave, saj izdajajo njihove poštne uprave veliko priložnostnih serij. Kneževina Monte Carlo ne predstavlja nobene izjeme in njene znamke so ene najlepših v Evropi. Tematika, kompozicija, barve in tisk se združujejo v zavidljivo celoto, ki meji že na umetniško delo. Na športnem področju niso atleti Monte Carla dosegli zavidljivih uspehov, toda geslo njihove zveze se drži olimpijskega i-deala: važno je nastojiati, ne pa zmagati. Na polju športne filatelije bi pa to kneževino mogli uvrstiti kar med kandidate za lovorike. Prva serija znamk s športno tematiko je izšla že leta 1939 ob priliki 8. mednarodnih univerzitetnih iger. Znamke so vse enake in prikazujejo stadion Ludvika II ter trdnjavo. Prisotnost monaških atletov je bila na vseh olimpijskih igrah zgolj simbolična, a so kljub temu olimpijske serije znamk dokaj številne. Leta 1948 (olimpiada v Londonu) je izšla serija petih znamk: dva tekača, metalec diska, prizor iz košarkarske tekme ter skakalec v vodo. Pet let kasneje, to je leta 1953 (Helsinki) je izšla serija šestih znamk: znamke so velikega formata in predstavljajo med drugimi panogami tudi regato, kolesarstvo in vaio na konju. Zimskim olimpijskim igram v Gortini in letnim v Melbournu sta posvečeni dve znamki iz leta 1956, Squaw Valleyu in Ri- mu pa serija šestih znamk iz leta $60; V, to .seriji so prvič prikazani konjski skoid včez oviro in drsalka na ledu. štiri znamke so izšle tudi ob priliki tokijskih olimpijskih iger (leta 1964). Med drugimi športi sta prikazana tudi dviganje uteži in lokostrelstvo. čeprav to ni bilo vključeno v olimpijski program. Olimpijska znamka je izšla tudi leta 1967 (zimske olimpijske igre v Grenoblu). V počastitev olimpiade v Mehiki so tiskali serijo šestih znamk, ena znamka je izšla leta 1972 za zimske igre v Sap-poru (smučarski skoki). Olimpijsko serijo znamk zaključujejo štiri znamke iz leta 1972 (konjski športi). Vsako leto je v Monte Carlu na sporedu avtomobilski Grand Prix. Leta 1962 je ob priliki 20. tekmovanja izšla dvobarvna znamka (roza lila) za 1 fr., na kateri je prikazana proga iz ptičjp perspektive ter prvi /negovalec \Villiams na avtomobilu Bu-gatti. Leto kasneje pa je izšla še ena znamka (0,50 fr.), ki prikazuje stilizirani avtomobil med vožnjo. Leta 1963 se je Monako spomnil 100-letnice nogometa z 12 znamkami. V tej seriji je prikazana zgodovina nogometa od začetka do današnjih dni. Zanimivi sta predvsem nogometna tekma v starih Firencah ter igra z Žogo v Angliji. Znamka za 4 stotinke je bila izdana samo s pretisom «Championat 1962 - 1963 COUPE DE FRANCE*, saj je nogometni klub iz Monaka v tistem prvenstvu osvojil francoski pokal. Istega leta so izšle tudi druge štiri znamke: ena je posvečena Fordu, dve kolesarski dirki »Tour de France* in ena stoletnici rojstva barona De Coubertina. Leta 1964 je izšlo kar 14 znamk | ■t-u-y... .. vttHUm-.m.r 'letalekita„,«aj«i4K».v Monaku. Prikazani so stari modeli letal, s katerimi so bili doseženi,,vidni športni podvigi, ter pokrajine. Posebno pozornost vzbuja znamka, ki je izšla leta 1967 ob priliki velike mednarodne nagrade v šahu, saj so redke tiste države, ki se spomnijo na ta šport. Znamka je plave, vijoličaste in temnorjave barve in prikazuje šahovnico, nekaj figur ter zaliv v Monte Carlu. Tudi nekatere znamke letalske pošte prikazujejo športne teme: tako so izšle leta 1948 (olimpijske igre v Londonu) znamke, leta 1952 (olimpijske igre v Ilelsmkih) 4, leta 1964 (zimske o-limpijske igre v Innsbrucku) 1 (dvosedežni bob med spustom), ter leta 1968 (olimpijske igre v Mehiki) 1 znamka. Posebno pozornost pa vzbuja zaradi natančne izdelave starega modela avtomobila panhard - phoenix iz leta 1895 znamka za 3 fr., ki je izšla leta 1967 ob 25-letnici avtomobilskega Grand Prixa. 9. Organizator si pridržuje pravico, da v primeru potrebe spremeni določila tega pravilnika. 10. Vpisovanje se zaključi 31. avgusta na sedežu ZSŠDI. ..............................................................................uimiiiiimiiu VESLANJE 1. Tekmovanje igre med dvema cgnjema organizira v kvalifikacijski fazi obvezno vsako področje. V finale, ki ga organizira ZSŠDI, se uvrstijo zmagovalci posameznih področij. 2. Sistem tekmovanja določi organizator na podlagi števila prijavljenih ekip. 3. Naraščajniki in naraščajnice nastopajo v ločenih kategorijah: nastopajo lahko tekmovalci, ki so rojeni leta J339 ali kasneje. Vsaka ekipa šteje od 5 do 7 tekmovalcev. 4. Ekipa, ki bi se predstavila na igrišču z večjo zamudo kot 10 minut po doiočenem času (ali v primeru drugačne ureditve tekmovanja JJ0 minut po pozivu sodnika), bo izločena. 5. Vsaka ekipa mora dati sodniku pred tekmo na razpolago vsaj po eno regularno odbojkarsko žogo. 6. Vsako srečanje bo trajalo le 1 niz in to ne več kot 10 minut. Ob zaključku tekme se registrira rezultat, ki odgovarja številu igralcev v polju , (ne v ujetniškem prostori). če sistem turnirja ne dopušča neodloče- » t„ ”**■ * 98SZ&SZ 3K 85 “» prvega zadetka.»mu i| i ifeia prinMMKftri-VeMaških klubov. 7. Glavna «l»i?ILr-fgre" »r nasfed' Tak”------ n* ... letom 1955 m 1957, med naraščajniki pa rojeni leta 1958 in mlajši); c) tekmovanje moških, ženskih in mešanih dvojic je brez starostnih o-mejitev (sestavo dvojic je treba prijaviti najkasneje pol ure pred začetkom tekmovanja. Dvojico sestavljata tekmovalca istega društva. č) Vse tekme bodo odigrane na dva zmagovita seta. 5. Sistem in kraj tekmovanja ter nosilce skupin določi organizator. 6. Glavnega sodnika določi prireditelj. 7. Vsi tekmovalci se morajo javiti na tekmovalnem prostoru četrt ure pred pričetkom tekmovanja v popolni športni opremi, sicer ne bodo pripu-ščeni k tekmovanju. 8. V ostalem veljata glavni pravilnik Sšl in pravila FITeT. 9. Prireditelj si pridržuje pravico, da spremeni zgornji pravilnik, ce bo to potrebno. Obračun ob polovici sezone Kljub težavam se obetajo boljši časi Odlični uspehi izolskega Arga - Dobro delovanje tudi v Kopru in Piranu Letošnja veslaška sezona se nagi- krmarjem izolskega Arga s 16-let-ba v drugo polovico sezone. Zato je ! nim veslačem Aleksandrom Staničem, leto, starejšim Ginom Grgeto 20. mednarodni avtomobilski Grand Prix, eno od najtežjih avtomobilskih tekmovanj nja: a) zadet je vsak igralec, katerega se žoga dotakne in nato pade na tla ali v drugo, oviro. Ce se pred padcem na tla dotakne žoge več igralcev, je zadet le prvi; b) prostovoljec Se mora takoj po prvem zadetem soigralcu vrniti v polje; c) žoge ni dovoljeno jemati s tal nasprotnega polja, lahko pa iz zraka nad nasprotnikovim poljem; č) prestop razmejitvene črte med obema poljema se kaznuje z odvzemom žoge, če ima igralec v trenutku prestopa žogo v rokah; d) žoga, ki se pred zadetkom tek- movalca dotakne tal, ne povzroči zadetka; , e) igralec, ki bi se žogi izmaknil preko katerekoli črte svojega polja, je zadet; -f) zadetek v glavo ni dovoljen: *g) med igralci istega moštva so dovoljene le tri podaje, katerih lok je višji od nasprotnikovih ramen: ti) vsako moštvo lahko zadrži žogo na lastnem igrišču največ 10 sekund; i) podajanje in streljanje je dovoljeno le iz polja in ujetniškega prostor; j) za lastništvo žog. ki prekoračijo črte, velja področje igrišča, katerega označujejo podaljšane srednja in obe zadnji črti; k) vsak zadeti igralec mora dospeti v ujetniški prostor pred nadaljevanjem igre; l) v v veh ostalih primerih odloča o poteke igre sodnik. 8. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik Sšl. 'akd!- 'TaRKij rečemo. 3a so letos Vsi trije obalni klubi močno napredovali, tako v množičnosti, kakor tudi v kvaliteti. V Piranu in Kopru imajo sicer še vrsto težav, predvsem v materialnem organizacijskem in strokovna - kadrovskem pogledu V izolskem Argu je podoba dejavnosti v marsičem drugačna Izboljšalo se je materialno stanje, kadrovska struktura; ob množičnosti pa je zelo napredovala tudi kvaliteta. Menjava generacije je tako že obrodila prve. bogate sadove. To so argovci potrdili na puljski, rovinjski, blejski in istrski re gati. Svojo kakovost so dokazali še posebno na tekmovanju v Brnu, na beograjski mednarodni regati ter na republiškem prvenstvu v Mariboru, na katerem so osvojili kar osem prvih mest. Pripadlo jim je prvo mesto tudi v ekipni konkurenci za člane, članice in mladinke ter e-kipno drugo mesto med mladinci. Koprčani pa so tedaj osvojili dve srebrni odličji. Še bolj je razveseljiva ugotovitev. da so tekmovalci izolskega Arga znova reševali ugled slovenskega veslanja na šesteroboju reprezentanc na Bledu, sloves jugoslovanskih barv pa na nedavnem mladinskem svetovnem prvenstvu v Nottinghamu v Angliji. Žal skušajo posamezniki v osrednjih veslaških zvezah uspehe Izolčanov zamolčati. oziroma zmanjšati. To so tudi potrdili skopi komentarji o razpletu dogodkov v Nottinghamu, kjer je mladinski dvojec s in komaj 13-letnim krmarjem Petrom Holubom, osvojil v finalu odlično šesto mesto: potem ko so bili v predtekmovanju, četrtfinalu in polfinalu drugi. So mar te skromne uvrstitve »jugoslovanskih* tekmovalcev? Tudi sam izbor reprezentantov Jugoslavije za nastop na svetovnem prvenstvu je bil za Izolčane negotov, čeravno je Argov dvojec s krmarjem pred odhodom v Anglijo zabeležil v letošnji sezoni devet zaporednih zmag. Uspehi Izolčanov, in sploh, bolie rečeno, klubov izven velikih veslaških središč, so širšemu krogu javnosti bolj malo znani, kaiti nekateri bolj poudarjajo trenutne usne-1 he, kot pa dolgotrajno in natančno delo. Poleg tega pa so izolski veslači obremenjeni z drugimi težavami. Krpati morajo še nekatere stare čolne, misliti morajo na prepotrebno prikolico za prevoz čolnov, na gradnjo prem čnih stopnic za spust čolnov v morje, na gradnjo zimske veslarne, na šolanje trenerjev in tako dalje. S takimi in še s hujšimi problemi se ubadajo tudi pri koprskem Nautulisu in v Piranu. Po vsem tem lahko rečemo, da se dejavnost treh obalnih klubov, in še zlasti Arga v vseh pogledih vzpenja na raven kakršno so dosegli v najuspešnejših letih. Zdaj smo sredi tekmovalne sezone, zato vsi trije obalni klubi usmerjajo svoje delo na priprave za prihodnje nastope, medtem ko bodo druge naloge prišle na vrsto pozno jeseni in pozimi. Just Ivanovič « TAJSKA - DEŽELA ”T VEČNEGA POLETJA Relikvije so vzidane v zvončasti kupoli stupe, ki je bila tedaj visoka štirideset metrov. Starodavni tempelj je bil v svoji zgodovini že neštetokrat obnovljen, dokler ni kralj Mong-kut ob koncu devetnajstega stoletja izdal nalog, da se odstrani divjina okoli ruševin, ki so se v teku let nabrale od rušečega se stolpa in da se do temeljev obnovi ta čaščeni tempelj. Njegov sin Chulalongkom Je nadaljeval z delom in obdal stari zgodovinski spomenik s fajanso, kot ga vidimo dandanes. Bazne legende, ki jih je v Tajski toliko kolikor je templjev, Pripovedujejo o prvotnem stolpu v zveza s hudobnim kraljem. Astrologi so ga namreč svarili, da ga bo ubil lastni sin, ko bo odrasel. Malega dečka Je zato kralj prepustil stradanju in smrti. Vendar se ga je usmilila dojilja, ki ga je skrila in ga v tajnosti zredila. Ko se je deček razvil v močnega mladeniča, Je ubil tiranskega kralja, ker je mučil svoje ljudstvo. Mladi junak je zatem postal kralj. Ko pa je odkril, da je ubil lastnega očeta, je osramotil dojiljo in jo ukazal usmrtiti. Toda mudilo ga Je kesanje. Da bi vsaj nekoliko ublažil, če že ni mogel zatreti v sebi pekoče vesti, je ukazal zgraditi tempelj s tako visokim stolpom, kakor visoko letijo divji golobi. Ob vznožju človek ne more zaobjeti s pogledom vse o-gromne gmote bleščečega visokega zvončastega stolpa. Arhitektonsko je podoben priljubljenim oblikam burmanskih pagod in okrog njega se stalno spreletavajo jate divjih golobov. Široko stopnišče vodi s ceste na ploščad, odtod pa do odprtega prostora z zlatim stoječim kipom Bude. Pred njim kleče —= Najstarejša in najvišja pagoda v mestecu Nakhon Pathom (Foto E. Frelih) globoko se priklanjajoči romarji pri obredu tresenja bambusovih tul j cev z oštevilčenimi paličicami, dokler ena izmed njih ki naj izprosi visoko segajočo priprošnjo, ne pade na tla. Opazujem Tajke, ki na pol sedijo na pol klečijo in ki prižigajo dimne svečke, zasajene v dveh velikih žarah. Na oltar polagajo sadje in riž, kar vse poklanjajo duhovom. Ob straneh sta še dva Budova kipa v naravni velikosti. Oboževalci ju oblagajo z zlatimi ploščicami, ki Jih kupujejo v majhnih trgovinicah ali stojnicah ob cesti. Na širokem in dolgem hodniku, pokritem z gladkimi kamnitimi ploščami, ki se vije ob vznožju stupe, se izgublja dolga pokrita galerija, ki jo na Štirih straneh prekinjajo tako imenovane vihare z upodobitvami Bude v raznih položajih in v raznih obdobjih njegovega življenja. Galerijo, dvorišča in prizidke krasijo kamnite kitajske figure, svetilke in stolpiči z zvonovi. V zidimah so odtisi Budovih nog in v kamen vdolbem napisi izrekov in naukov. Dolg sprehod naokoli in vzpenjanje in spuščanje po stopniščih, galerijah in hodnikih, še povečuje ogromnost prostora, ki ga zaobjema naj starejši spomenik budizma v Tajski. Po ogledu notranjih prostorov, ki dihajo neverjetno starl-narstvo ki ima več kot dve tisočletji in pol, spet stopiva z ženo pred glavno kapelo, ki jo obroblja razkošen portal siamske dekorativne štukature. Spet kleče častilci hrama na kamnitih tleh, medtem ko starejši menih v žafranastem ogrinjalu z majhno trdo metlico strže z Budovih kipov odlepljeno zlato v za to pripravljeno posodo. Zlato, darove in sveče, ki jih je bil prej ugasil, odnese s seboj in tako spet napravi prostor za nove darove. Tempelj Phra Pathom Chedi je eno najbolj svetih siamskih mest, kamor se zgrinjajo budistični romarji iz vse Tajske Za velikim zlatim Budom ob vhodu v kapelo je pepel kralja Rame VI., ki je umrl leta 1925 in je želel biti tu pokopan Kadarkoli potuje tod mimo vladajoči kralj, se mora v duhu tra- dicije ustaviti, prižgati sveče, odložiti v ta namen prinešena darila im razmišljati. NA MOSTU REKE KWAI Namenili smo se k džungelski reki Menam Kwae Jal-materi velikih voda Kwai. Bil je vroč dan, kot je vroč vsak v pred-monsunskem času. Pokrajina enaka kot smo je bili vajeni na naših vsakodnevnih pohodih. A opazno Je, da hitimo bolj v divjino, tropski pragozd namreč vse bolj zakriva riževa polja, plantaže sladkornega trsa ln tropskega sadja so redkejše in ljudska bivališča, raztresena na široko po plodnem prostranstvu, se vse bolj umikajo očem. Zato pa se vse več pojavljajo v bližini ceste naselbine s slamo kritimi lesenimi kolibami na kol eh, obdane z izsušenimi jarki in smrdljivimi mlakami, iz katerih Strle na visokih pecljih veliki zaprašeni rožnati in ru-menkastobeli lotosovi cvetovi. Očitno je, da edino ta cesta povezuje posamezne lesene in slamnate kočice v razpotegnjeno naselbino. Bifeji, male trgovinice, podobne bolj kramarijam, lončarske in mehanične delavnice im seveda izdelovalci hišic za demone, manjše bele pagode s pozlato in škrlatom, tu in tam tudi kaka zidana nizka stavba okoliških oblasti, slikajo monotonost skoraj izumrlega življenja v sončni sparim vročega dne. Ljudje so se zgnetli v senco bifejev in v odprte, le s streho krite domove, dokler ne mine najhujša vročina. V vaški šoli, odprti na vse strani, podobni staji, zro dečki ln deklice v čistih belih srajcah in bluzah in modrih hlačah in krilcih na šolsko tablo, ne da bi se zmenili za naše drveče vozilo. Vsekakor vzorna učna disciplina. 2e prejšnje dni nae Je čestokrat prijetno presenetila šolska otročad pa najsi Je bilo na vasi, kot v mestu in v večjih ali manjših naselbinah; povsod je bila enako lepo ln čisto oblečena in obuta, da ni bilo med šolarji zapaziti razlike med otroci revnejših ali premožnejših staršev. (Nadaljevanje sledi) fpf?l m bdit • M • ORGANIZACIJA JE DOBRA, VSE JE V REDU, TODA... PORT ŠPORT ŠPORT H22 Na šentlovrenški «šagri» v Matajurju ponovno srečanje beneških Slovencev Razveseljiv porast udeležbe mladine - Pester spored slovenskih in partizanskih pesmi Matajur pomeni za nas — beneške Slovence — nekaj tako vzvišenega svetega in božanskega, da je ni besede, ki bi jo mogla nadomestiti. Na Beneškem, najvišja gora Matajur je simbolično naš tisočletni kažipot, vodič ter zaščitnik pred sovražnikom in sovražnimi »zli duhovi*... V tem je vzrok, da ga tako radi opisujemo, opevamo in častimo ob vsaki, tudi majhni priložnosti kot najsvetlejšo luč na naši težki poti za splošne narodnostne pravice v okviru italijanske ustave. Danes pa se s to besedo raje pomudimo pri opisu največjega praznika istoimenske vasi Matajur z zemljepisno višino 900 m nad morjem in skoraj 800 m pod Matajur-jevo najvišjo koto, ki meri 1643 metrov. Druga leta do tega časa smo brali v slovenskih časnikih pogostejše vesti o poletnih praznikih v Beneški Sloveniji. Čeprav so letos za nami že številne domače «ša-gre» (sv. Peter in Pavel v Špe-tru, sv. Mohor v Sovodnjem, sv. Jakob na Ljesah, Velika Kameni ca in druge) sezona še ni pri kraju. V nedeljo 12. avgusta je čudovito vreme omogočilo ljudsko češčenje sv. Lovrenca, ki ima na Beneškem «domovinske pravice* v Marsinu, Gorenjem Bmasu in Matajurju. Nekateri Slovenci iz Čedada smo to pot obiskali Šentlovrensko šagro v Matajurju in priznati moramo, da se je to splačalo, saj se je je udeležilo celi dan okoli 1000 doma in po svetu živečih beneških Slovencev. Razveseljiva je stvarnost, da je bilo med gosti v Matajurju veliko več mladine kot druga leta. K tako obilni udeležbi je tudi gotovo pripomoglo dejstvo, da so se na čast sv. Lovrenca istega dne popoldne v bližnjem Turinu (naziv za veliko lažno v naravi) odigrale kar tri prijateljske nogometne tekme med domačimi moštvi, v katerih je sodelovalo nad 80 beneško-slovenskih nogometaše/. Nastopale so sledeče ekipe: Podbonesec - So-vodnje (5:1), Dolenji Bmas - Klinje (1:0), Mašere Trčmun - Matajur Strmica (6:2). Za veselo razpoloženje so mata jurski mladinci povabili popularne ga beneškega ljudskega godca Eli- zeja Jusso, ki je s svojo odlično prastaro harmoniko v Fulminovem skednju izvajal bogat spored beneških, občeslovenskih in partizanskih napevov tako, da je bilo plesišče venomer natlačeno. Istočasno so v gostilnah in pred njimi veselo prepavale številne improvizirane skupine beneških pevcev, ki so prazniku sv. Lovrenca v Matajurju darovale pester repertoar slovenskih ter nekaj tudi furlanskih in italijanskih ljudskih pesmi. Za tukajšnje prebivalstvo je ime Šentlovrenc skoraj neke vrste klic «na pomoč*, saj se jih ravno v tem času največ vrača iz sveta domov, da se vidijo, pozdravijo in objamejo vsaj enkrat letno, ko jih skliče njihov vaški patron. Zatem se bodo zopet z žalostnimi srci in solznimi očmi razkropili na vse strani bližnjega in daljnega sveta. Tako žalostna je poprečna usoda beneških Slovencev, ki se marajo že stoletja pehati s »trebuhom za kruhom* pod gospostvom ljudi, ki se ne zmenijo za usodo delovnega človeka. Anton Birtič - Mečana Sovjeti puščajo ostalim samo drobtinice OlgaKorbutše enkratnavdušila občinstvo Najvidnejši uspeh Jugoslovanov: sedmo mesto Pečarja - Italijani razočarani v floretu, sicer pa uspešni MOSKVA, 18. — Po včerajšnjih čudnih izjavah lorda Killanina so danes nekateri vidnejši mednarodni športni predstavniki skušali [»praviti mučen vtis i bolj diplomatskimi in sovjetskim prirediteljem naklonjenimi izjavami. Predsednik italijanske o-limpijske zveze Onesti je poudaril, da je organizacija letošnjih univerzitetnih iger dokazala, da si Sovjeti povsem zaslužijo čast, da organizirajo tudi olimpijske igre 1980 in da je to mnenje razširjeno med vsemi predstavniki olimpijskih zvez. Tudi Marc Hol-der, predsednik mednarodne smučarske zveze in odbornik olimpijske zveze je izjavil, da so napori sovjetskih športnih delavcev občudovanja vredni in da vse poteka v najlepšem redu. To zveni nekam navzkriž s poročili, ki jih razne agencije (in Italijani so med prvimi) širijo o neštetih sitnostih ir. zapletih. Mennea in tovariši že iščejo opravičila za neuspehe v težavah s spanjem in podobno. Temu pomagajo razne nepotrjene vesti: zadnja govori o nemirih med tekmo Izrael— Kuba (košarka). Pravzaprav pa tudi to poživi srečanja, ki potekajo v stoodstotni premoči domače reprezentance. Tudi v tretjem dnevu je SZ odnesla večino zlatih odličij, med ostalimi državami pa ni nobene, ki bi se ločila od tekmecev. Tokrat sta do zlata prišli še Kuba in Velika Britanija. Ostalih sedem zmag pa je slo Sovjetom. V telovadbi jasna premoč SZ Pričakovanega dvoboja med Japonci in Sovjeti ni bilo. Tudi v konkurenci posameznikov so domačini popolnoma pregazili nasprotnike in odnesli vse tri kolajne. Andrianov in šukin sta bila zanesljivo prvi in drugi, šafronov pa je le za 2 desetinki točke prehitel na končni lestvici najboljšega Japonca Kayijamo. V središču pozornosti pa je bila vsekakor ženska telovadba. Prisotnost priljubljene Olge Korbut je priklicala v telovadnico izjemno število gledalcev in mlada Sovjetinja ni razočarala. Morda so ji bili tudi sodniki naklonjeni, na končni lestvici pa je prehitela rojakinjo Burdo za 1,30 točke. Tudi tu so bile domačinke premočne in osvojile poleg treh odličij tudi četrto mesto. Zanesljiv Aržanov O zmagi Aržanova ni bilo mogoče dvomiti, posebno po lahkih zmagah v kvalifikacijah in polfinalu. Sovjet je tudi tokrat startal mirno in nasprotnike premagal s postopnim sprintom, na drugo mesto pa se je prebil presenetljivi Francoz Philippe. V teku na 400 m za ženske je Ko-lesnikova zmagala z nepričakovano lahkoto in s celo sekundo prednosti nad Cantyjevo in Kubanko Trustee. Ostali sovjetski zmagi sta prišli po zaslugi Podlužnija v skoku v daljino z odličnim rezultatom 8,15 (toda ostali, med katerimi Italijan Molinaris, so bili zelo nezanesljivi), in Žurba v metu diska. Pečar sedmi V metu diska so prišli do izraza tudi Italijani in Jugoslovani. Simeon je bil četrti in je za 128 cm prepustil bron Madžaru Tegli, Jugoslovan Pečar pa je z zanj dobrim, a ne izrednim 57,72 m, zasedel zadovoljivo sedmo mesto. Premoč sovjetskih atletov sta prekinila samo Juantorena (400 m, moški) in Priče (110 m z ovirami). Kubanec Juantorena ni pravzaprav presenetil, vseeno pa je neuspeh Angleža Jenkinsa precej o-čiten. Kubanec je zmagal s precejšnjo prednostjo, srebro pa si je zagotovil borbeni domačin Kotčer, malo pa je manjkalo, da ni tudi Američan Bond prehitel na cilju Jenkinsa (delila jih je skromna stotinka sekunde). V finalu je nastopal tudi Jugoslovan čikič, ki je bil le osmi (zanj pa je tudi to uspeh). Američanom ne gre in ne gre: tudi na 110 m z ovirami so jim ušle vse kolajne. Priče je prehitel za las Mošašvilija, Shipp pa je prepustil boljša mesta tudi Nemcu MUllerju in drugemu sovjetskemu zastopniku Miasnikovu. Sabljanje Tudi v sabljanju se ni nič spremenilo. Domačinke so v floretu posamezno zasedle prva tri mesta, glavna lovorika pa je šla Buročki-ni. Italijani so kaj več pričakovali od moškega ekipnega tekmovanja v floretu. V čertfinale so se res prebili po zmagi nad Kubo in po porazu s SZ, nato pa so nepričakovano gladko izgubili z Japonsko (2:9) in zapustili tudi to tekmovanje. Za boljša mesta se bodo borile še SZ, Poljska in zmagovalec dvoboja Madžarska — Francija. Dan Jugoslovanov Najvidnejši rezultat za jugoslovansko ekipo je, kot rečeno, dosegel Pečar s sedmim mestom v metu diska. V ostalem je treba v ko šarki zabeležiti še eno zmago moške ekipe (83:58 proti Nizozemski) in še en poraz deklet (62:72) proti Kubi, po čemer se bo ženska ekipa odslej borila le še za deveto mesto. Na atletskem prizorišču je treba dodati še uspeh Stekiča, ki se je kvalificiral za finalni del v troskoku. Precej dobro gre roko borcem: danes sta zmagala Sekulič in Tabački, slednji pa je sploh še brez kazenskih točk. V vaterpolu je končno jugoslovanska re- PRi BEGU JE ODPOVEDAL MOTOR Ponesrečen rop v Brestu: v precepu roparja s talko Bandita sta ze ubila nekega politista ter zahtevata prost odhod iz oblegane hiše BREST (Francija). 18. — Dva roparja sta včeraj vdrla v banko «Credit de 1'Ouest* v Brestu ter se polastila 60.000 frankov, ali o-koli 10 milijonov lir. Po ropu sta zbežala v avto. ki je bil parkiran v bližini. Na njuno nesrečo pa se motor ni in ni hotel vžgati. Zlikovca sta nato zbežala peš po ulici, ki pelje ven iz mesta. Na begu sta ubila nekega policaja, ki ju je zasledoval. V predmestju sta vdrla v neko hišo, kjer sta se zabarikadirala ter zagrozila, da bosta ubila 71-letno Margherito Le Moigne, ki sta jo dobila v hiši, če jima oblasti ne dovolijo prostega odhoda. Ob tistega trenutka naprej se je začelo obleganje hišice v predmestju Bresta. Bandita sta postavila zelo odločne pogoje: sam minister za notranje zadeve bi moral podpisati ukaz, da se jima omogoči prost odhod iz hiše, pred poslopjem pa naj bi ju čakal parkiran avto s katerim bi zbežala skupaj s talko, ženin mož je izjavil, da hoče biti deležen uso začetku srečanja iolclo. Vratar Darson, ki je odigral le drugi polčas, pa je bil dosti boljši kot Cantagalio. Vsekakor pa ne more včerajšnje srečanje služiti kot preizkusna miza, na kateri se bi odločili, ali se je Tri-estina okrepila ali pa ne. Vsaj po prvih predvidevanjih zgleda, da so bili nekateri naKupi in predaje brez potrebe. Po mnenju nekaterih je Scbdlird enakovreden lanskoletnemu Vestmiju, le da dela nekoliko več preplaha v kazenskem prostoru. Razlika med Soldom in Macchio pa tudi ni velika. Tornejša sodba o Triestin. bo možna šele prihodnjo nedeljo, ko bo nastopila v srečanju za italijanski nogometni pokal proti Bellunu, nato pa še pr- t.i Udineseju. Radi Niiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||,||||iriii||||||||l||,|||||||||||l|||,|l|l|iaia|l|||l,|,l|l|l||| PO POTEH TOLMINSKEGA PUNTA Avlotekma PD Sovodnje Letošnja avtotekma, ki jo 2. septembra prireja prosvetno društvo iz Sovodenj, bo speljana po poteh tolminskega punta, se pravi, da bo startala v Sovodnjah in bo pot vodila v srednje Posočje, v Tolmin, kjer so se naši predniki uprli gosposki. S to športno prireditvijo nameravajo organizatorji na svojevrsten način proslaviti ta zgodovinski dogodek. Dva nova svetovna rekorda UTRECHT, 18. — V prvem dnevu evropskega pokala v plavanju so dosegli celo vrsto rekordov: vzhodna Nemka Voglova je posta vila nov evropski rekord na 100 metrov prsno z 1’13”79, vzhodnonemška štafeta 4x400 m pa je tudi dosegla nov evropski rekord s 4 21”70 Sovjet Vladimir Bure je izenačil evropski rekord na 100 m prosto z 51”79. Tekmovanje bo v glavnem potekalo tako, kot so potekala vsa tri doslej prirejena tekmovanja. Poleg pravilnostne vožnje bodo voznikom zastavili tudi nekatera vprašanja. Izdelali so tudi lepak, ki ga bodo te dni nalepili po vsej Goriški. Pripravljalni odbor se je že nekajkrat sestal, nekateri njegovi člani pa so prevozili progo, da bi ji določili točno traso in zbrali krajevne zanimivosti za določitev vprašanj. Proga bo enako dolga kot lani ter bodo za tekmovalce uvedli opoldanski odmor. ■ N ilf .%;■. Ib* f • K it IP ! iJG f' %. * I V v m** ■% ■ - •* -k ? S -mm 'foidšL& .A' mm t - i. ■ *- ’ .. ifj rr?:. _ /C1 SO VODU JI CB soct priredi v nedeljo 2. leptcmbra 1971 OCEltJEUAinO . AUTOTEKMO KOLAJNE: 1. Sovjetska zveza 15 6 4 2. Francija 1 2 0 3. Kuba 1 1 1 3. V. Britanija 1 1 1 5. Italija 1 0 2 6. Finska 1 0 0 6. Jugoslavija 1 0 0 8. Romunija 0 2 2 9. Japonska 0 2 0 10. NOR e 1 3 11. Madžarska 0 1 t 12. Kanada 0 1 1 12. ZDA 0 1 1 12. ZRN 0 1 1 15. Avstralija 0 1 0 15. Poljska 0 1 9 17. Bolgarija 9 0 2 18. Kenija 0 0 1 ŠD ZARJA vabi na svoj REDNI OBČNI ZBOR jutri, 20. t. m. v Bazoviškem domu, ob 20.30 ob prvem sklicanju in ob 21. uri ob drugem sklicanju. Člani udeležite se polnoštevilno! NOGOMET PRVI NASTOP TRIESTINE PLAVANJE VATERPOLO Uredništvo, uprava, oglasni oddalak, TRST, Ul. Montacchi 6 PR 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Magglo 1 — Tal. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 19. avgusta 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 »ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst