Ano (Leto) XIV. (9) No. (štev.) 27. BUENOS AIRES, 4. JULIJA (JULIO) 1957 “E8LOVENIA LIBRE” Slovenska gimnazija v Celovcu 8. julija se bodo začeli sprejemni iz¬ piti za 1., 2. in 3. razred novoustanov¬ ljene slovenske gimnazije v Celovcu. Tako skromna je ta novica sama na se¬ bi, pa tako bogata na svoji vsebini, da vsi Slovenci izven meja rodne domovi¬ ne čutimo vso polnost veselja skupaj z načimi brati na Koroškem, ko se je po dolgotrajni borbi posrečilo doseči vsaj eno izmed osnovnih zahtev po pravič¬ nem in enakopravnem ravnanju naše manjšine v nekdanji zibelki slovenstva. “Kot da bi treščila bomba, je minu¬ li teden učinkovala novica na Koroškem, da bo prihodnjo jesen ustanovljena slo¬ venska srednja šola”, je zapisalo eno iz¬ med glasil nemških prenapetežev, ki jih zadnja vojna še ni izučila, “človek bi moral misliti, da bo odobrena srednja šola in nje namestitev v krasni stavbi izzvala ponosno veselje v pravzaprav ze¬ lo redkih vrstah slovenske manjšine. Te¬ mu pa ni tako. Slovenci se pozivajo na svoj prosluli program zahtevkov in me¬ nijo, da je bil z ustanovitvijo srednje šole uresničen le majhen del njihovih pravic”, se je razburjalo drugo tako gla¬ silo. Narodno zavedni Slovenci na Koro¬ škem pa, katerim so bila ves čas sveta načela resničnega krščanskega pojmo¬ vanja o bratstvu in enakopravnosti v de- demokraeiji, na vse takšne izpade lah¬ ko mirno navajajo mnenja treznih av¬ strijskih krogov, kakor jih je najlepše zapisala pred časom revija Die Furche: “Treba je nemško bitnost prepojiti in okrepiti z evropskim pojmovanjem in to nemško bitnost, ne več tako ostro nemško nacionalno, vskladiti s slovan¬ sko. Misel sprave, združevanja, premo¬ stitve nasprotstev ima lastno trajno moč in pristnost. Ta se poraja in se hrani iz življenjskih položajev, ne iz argumen¬ tov, iz resničnih, izkušenj in ne iz udar¬ nih gesel, pa naj so to nacionalistična, socialistična ali parlamentarna.” In glasilo Slovencev — Naš tednik —- Kronika, ki se je leta in leta marljivo, vztrajno in načrtno borilo za dosego slovenske gimnazije, je po doseženem uspehu zapisalo s ponosom in resno u- gotovitvijo: “Razume se, da smo se vsi Slovenci razveselili ustanovitve sloven¬ ske gimnazije. Napačno pa bi bilo, če bi ta ali oni mislil, da je s tem kora¬ kom ves člen 7. izpolnjen. Ta člen — (avstrijske drž. pogodbe, katero je Av¬ strija podpisala 15. maja 1955.) — go¬ vori tudi o šolski nadzorni oblasti, govo¬ ri jasno o upravnem in sodnem jeziku, o dvojezičnih napisih, ta člen jasno od¬ reja, kar je bilo določeno že v saint- germainski pogodbi iz leta 1920: ena¬ kopravnost na kulturnem in gospodar¬ skem polju.” ‘Vse to so deli ene celote,” nadaljuje Kronika. “Življenje naroda ne obstoji iz ene srednje šole. življenje naroda ne obstoja le iz gospodarskih vrednot, kot so gospodarske šole, gospodarske sub¬ vencije, življenje naroda obstoja iz pol¬ ne enakopravnosti, posebno tam, kjer se na 'istem prostoru stikata dva naroda in živita skupaj. Ni enakopravnosti tam, kjer enega izrinejo celo iz javne cerkve, ker baje ni denarja, da bi to cerkev po¬ pravili, ni enakopravnosti tam, kjer so javna sredstva na razpolago za izobra¬ ževanje kmečke mladine in sicer nem¬ ške, slovenska mladina pa naj si sama zbira zrnca za svoj obstoj na lastne stroške.” Pred dobrimi petdesetimi leti je nad¬ škof Jeglič postavil prvo slovensko gim¬ nazijo. Vtisnil ji je slovenskega in kr¬ ščanskega duha, čigar prepričevalna moč je slovensko mladino vodila v ča¬ su obeh vojn. Danes škofove gimnazije ni več, na njeno mesto je stopila dolga vrsta poprečnih gimnazij, ki producira¬ jo študente, kakor to želi sedanja ob¬ last v domovini. Ob skrajnih koncih slovenskega narodnega ozemlja pa so vstale nove gimnazije: onima v Gorici in Trstu, pod tujcem sicer, pa v svo¬ bodnem svetu, se sedaj pridružuje prva slovenska gimnazija v domovini Miklo- ve Zale. Na robovih naše Slovenije so zagoreli mejniki kresovi, katerih pla¬ meni bodo ožarjali ne samo najožjo o- kolieo, ampak razsvetljevali tudi temo v domovini. Ko danes koroškim Slovencem česti- DECE^TBALIZACIJA V U.S.A. Takoj ob prevzemu oblasti se je Ei- senhower začel baviti z mislijo o decen¬ tralizaciji ameriške vlade. Njegova vla¬ da je mnenja, da naj bi posamezne drža¬ ve in njihove vlade čim hitreje preštudi¬ rale način, kako razdeliti odgovornosti in autoriteto, da bi tako odpravili dvoj¬ no dejavnost posameznih oblasti, ki sta¬ ne državo ogromne vsote dolarjev. Predsedstvo v Washingtonu je mne¬ nja, naj bi posamezne države znova pre¬ vzele popolno upravo gotovih področij, ki jo sedaj izvršuje osrednja vlada in ta¬ ko odpravile dvojne stroške, ki jih se¬ danji način vodstva države povzroča. Kongres se bo moral v kratkem izreči za ali proti temu načrtu. Eden namenov za sklicanje konference guvernerjev v Williamsburgu, v državi Virginiji, je bil prav ta vladni načrt o decentralizaciji uprave. Konferenco je otvoril Eisenho- wer sam ter se je poleg notranjih pro¬ blemov dotaknil tudi zunanje političnih vprašanj, v glavnem nevarnosti komu¬ nizma in položaja v državah za železno zaveso. Eisenhower je na tej konferen¬ ci v svojem govoru prvič po dolgih letih (po letu 1948.) postavil tudi Titovo Ju¬ goslavijo za železno zaveso, ko je na¬ števal države, ki ječe pod komunizmom. Začel je z Jugoslavijo in nadaljeval z drugimi komunističnimi državami in po¬ udarjal, da so suženjski sistemi v teh državah glavni vzrok današnje svetovne napetosti. Poudarjal je tudi, da je in ostane cilj svobodnega sveta, zlasti USA, osvoboditi te zasužnjene narode izpod komunizma in jim omogočiti zno¬ va človeka vredno življenje. Glede notranje preureditve USA je de¬ jal, da so se v zadnjih 25 letih posamez¬ ne severnoameriške države navadile v vseh važnih odločitvah obračati na Washington po nasvete in pomoč. Z u- stanavljanjem dvojnih uradov, t. j. državnih in federalnih, ki so se bavili z istimi problemi, so nujno naraščali državni in federalni davki, tako, da je danes severnoameriško prebivalstvo de¬ jansko najvišje obdavčeno prebivalstvo na svetu. Nadaljevanje take notranje politike bi moglo iti v nedogled, če ga kongres ne bo omejil in polagoma od¬ pravil z decentralizacijo uprave. Zaenkrat je glavna gonilna sila za spremembo uprave višina davkov, ki jih mnogi sloji z nizkimi letnimi dohodki težko prenašajo, med vodilnimi ameriški¬ mi osebnostmi, predvsem na vrhovnem sodišču, pa se pojavljajo opozorila, da bi sedanji tempo centralizacije uprave mo¬ gel sčasoma tudi demokratsko USA pri¬ vesti do tega, da bi se iznenada znašla v diktaturi vlad v Washingtonu, kar bi imelo težke posledice za USA samo, še težje pa za ostali svobodni svet. V tem slučaju bi si na obeh straneh Atlantika stali nasproti dve najmočnejši diktatu¬ ri v zgodovini, sovjetska in ameriška. Konferenca Coniinomvealtha V Londonu je bila pretekli teden osma konferenca predsednikov držav britan¬ skega Commonwealtha po drugi svetov¬ ni vojni. Predsedoval je konferenci se¬ danji brit. min. predsednik MacMillan. Program za konferenco ni bil izdelan do podrobnosti, kakor se to dogaja za druge konference, toda brit. zun. mini¬ ster Lloyd je podal podrobno poročilo o poteku razorožitvenih pogajanj v Lon¬ donu. Konference se udeležujejo predsedniki Anglije, Kanade, Avstralije, Indije in Pakistana ter Ghane in zastopniki min. predsednikov Nove Zelandije, južne Afrike, Cejlona in nove Srednjeafriške federacije. Vsi navzoči so ostro kritizirali sovjet¬ sko vojaško intervencijo na Madžar¬ skem. Vseh deset delegacij, razen Nove Zelandije, Južne Afrike in Srednjeafri¬ ške federacije, je podalo svoja mnenja glede sprememb v sovjetski zunanji in notranji politiki. Večina je bila mnenja, da predstavljajo nedavne sovjetske spremembe samo taktiko moskovske po¬ litike in ne končnih ciljev. Avstralski preds. Menzies je navajal sovjetsko od¬ klonitev združenja Nemčije na podlagi svobodnih volitev kot dokaz nespreme¬ njenih sovjetskih namenov. Kwan Nkumrah, predsednik nedavno osamosvojene države Ghane je, govoreč prvič na konferenci britanskega Com- monwealtha, poudarjal, da je, kar tiče Afrike, glavni problem odstranitev ne¬ zadovoljstva med prebivalstvom, tako da se ljudje ne bodo obračali h komunizmu za reševanje socialnih problemov. Na konferenci so razpravljali tudi o vprašanju poroke princese Margarete, ki jo po 150 let starem zakonu sme do¬ voliti samo kraljica Elizabeta. Glavni namen konference je bila odstranitev razlik, ki so se pojavile v Common- wealthu zaradi britanske pustolovščine v Suezu. Toda do razprav o tem vpra¬ šanju ni prišlo, pač pa so govorili le o posledicah te pustolovščine ter je zlasti indijski preds. Nehru zvrnil vso krivdo za napetost na Srednjem Vzhodu na USA, ker se je pridružila bagdadskemu paktu. TAKO GOVORI TITO V Beogradu je bil pretekli teden kon¬ gres delavskih kolhozov, na katerem je govoril tudi Tito. V svojem govoru je napadel ZSSR in druge satelitske drža¬ ve ter obtožil sovjetski blok “zlobne” kritike jugoslovanske politike. Tito je izjavljal, da vodje teh držav na eni stra¬ ni pozivajo na sožitje in prijateljstvo, na drugi strani pa obtožujejo Jugosla¬ vijo revizionizma, anarhizma in kapita¬ lizma. “Takšne metode so neprijateljske in zlobne. Ne bomo se dali zapeljati z besedami.” Titov napad je presenetil tuje opazo¬ valce na kongresu, ki so se ga udeležili predstavniki sindikalnih organizacij ZSSR, rdeče Kitajske in drugih komuni¬ stičnih dežel. Skoraj točno pred enim mesecem je Tito izjavil, da je sovjet¬ ska propaganda proti Jugoslaviji pre¬ nehala in da se odnosi iz dneva v dan boljšajo. Takrat je tudi dejal, da ob¬ stojajo veliki upi za bodočnost. Ko je govoril o “napadih” satelitskih držav proti Jugoslaviji, se je vprašal: “Ali je to način tovariške kritike?” V svojem govoru ni niti enkrat imenoma tamo; ko se svobodni Slovenci v svetu veselimo njihovega uspeha; ko danes iz¬ rekamo tudi našo zahvalo vsem, ki so priborili prvo zmago, samo želimo, da bi iz celovške slovenske gimnazije iz¬ šel rod, ki bo v čistem po movanju slo¬ venstva našel pot v resnično evropsko bratstvo. omenil Sovjetske zveze ali katere koli druge komunistične države, niti se ni dotaknil Hruščeva, ki je meseca aprila IZ TERNA Dne 1. julija se je začelo geofizično leto. Trajalo bo do 31. decembra 1938 ter bo v raznih raziskovanjih sodelovalo 5.000 znanstvenikov. Največji dogodek tega leta bo umetni satelit, ki ga bodo poslali v vsemirje. Ameriški zunanji minister Dulles je v zadnjem govoru naglašal, da ameriška zunanja politika napram Rdeči Kitajski ostane še vnaprej nespremen'ana. Se pravi ZDA bodo še vnaprej nasprotova¬ le vsakemu poizkusu, da bi bila komuni¬ stična Kitajska sprejeta v Organizaci¬ jo Združenih Narodov. Poveljnik ameri¬ ških obrambnih sil na Pacifiku Felix Stump je pa dejal, da bodo ZDA brani¬ le Formozo pred vsakim zunanjim napa¬ dom. Poveljnik oboroženih sil Evropske obrambne zveze NATO general Lauris Norstad je v Rimu dejal, da NATO raz¬ polaga z zadostnimi oboroženimi silami, da vsak trenutek odbije sleherni napad. Za obrambo miru je na razpolago tudi atomsko orožje. Te dni je NATO dobil tudi prve oddelke novoustanovljene in izvežbane nemške vojske. Madžarska komunistička stranka je imela tridnevni kongres, na katerem je bil znova izvoljen za glavnega tajnika sedanji madžarski komunistični predsed- pozival iz Moskve na ponovno vzpostavi¬ tev dobrih sovjetsko-jugoslovanskih od¬ nosov. Viktor Grišin, predsednik sovjet¬ skega sindikalnega sveta, je mirno se¬ del, ko je Tito “napadal” komunistične države. Nekaj dni zatem pa je tudi Tito, ka¬ kor prej Hruščev, dobil priliko, da se je pokazal na ameriški televiziji in odgo¬ varjal na vprašanja, ki mu jih je po¬ stavljal Edward Murro\v preko CBS (Columbia Broadcasting System) v New Yorku. Interwju je bil na Brionih ter se ga je udeležila tudi Titova žena s tolmačem. Čeprav Tito razume angleško, je na te¬ leviziji preko tolmača odgovarjal na vprašanja v srbščini. Glede ohranitve miru na svetu je Tito dejal: “Mislim, da je najboljša rešitev soži¬ tje. Seveda ne pasivno sožitje, da bi sa¬ mo živeli drug ob drugem, pač pa aktiv¬ no sožitje, v katerem se moramo trudi¬ ti, da bi vse probleme rešili na miren način s pogajanji in pogodbami. Če bi vsi odgovorni krogi tako delali, potem ne bi bilo vzroka za oboroževalno tekmo. Mislim, da so odgovorni državniki že prišli do zaključka, da more tekma v oboroževanju voditi samo v vojno.” Glede jugoslovanske zunanje politike je dejal: “Naša zunanja politika je zna¬ na. Ne nahajamo se v nobenem izmed obstoječih blokov. Nam je za sožitje. Toda, če je treba sedaj popisati našo zunanjo politiko, potem je treba paziti, da se stori tako, da ne pride do napetosti z nikomer. Vodje zapadnega sveta ne ocenjujejo pravilno položaja v vzhodno¬ evropskih državah. “Nedavni dogodki na Poljskem” dokuzujejo rezultat odpora proti politiki, ki je bila vsiljena v času Stalina. Toda, kadar se pojavlja nov raz¬ voj, tedaj je napačno misliti, da bi ta razvoj šel tako daleč, da bi privedel na oblast stari režim. Še slabše pa je po¬ skušati vsiljevati vpliv od zunaj, n. pr. z Zapada, s pomočjo propagande itd.” Glede položaja katoliške Cerkve v Ju¬ goslaviji je Tito izjavljal, da obstoja lo¬ čitev Cerkve in države v Jugoslaviji, to¬ da da “je vera svobodna; vsakdo, ki pri¬ de v našo deželo, more videti, da so cerkve odprte, da more vsakdo svobod¬ no iti v cerkev in da vera ni preganja¬ na. Z drugimi besedami: odnosi med Cerkvijo in državo so dobri. Odnosi med državo in večino visokih cerkvenih oseb¬ nosti rimskokatoliške Cerkve so tudi do¬ bri.” Na vprašanje o zaporu in poznejši “izpustitvi” kardinala Stepinca, je Tito v glavnem dejal: “Stepinac je bil obso¬ jen na podlagi naših zakonov zaradi so¬ delovanja z okupatorjem. Mi smo ga osvobodili. Živi v svojem rojstnem kra¬ ju, toda vzeli smo mu njegovo pravico biti cerkveni vodja rimskokatoliške Cer¬ kve v Jugoslaviji.” Tako je govoril Tito. Menimo, da je k tem izvajanjem vsak komentar nepotre¬ ben. V TEREN nik Janoš Kadar. Na kongresu so govor¬ niki naglašali, da protirevo’ucija na Madžarskem še ni zadušena ter da ruje proti obstočejemu redu naprej in sku¬ ša razkrajati celo kcmunistično stran¬ ko. Sprejet ;e bil sklep, da je treba na¬ daljevati z uničevanjem protirevolucio¬ narnih e'ementov do njihovega končne¬ ga iztrebljenja. Se pravi: Pobijanje na- protnikov sedanjega komunističnega na¬ silja bodo še povečali. Zadnji siloviti huracan, ki je divjal ob obali Lousiana v Severni Ameriki, je za¬ hteval nad 500 mrtvih. Vietnamski komunistični prvak Hoči- minh bo obiskal evropske komunistične satelitske države. Prišel bo tudi k Ti¬ tu. Jordanski kralj Huessein je znova na¬ padel komunizem. Dejal je, da komuni¬ zem na Srednjem Vzhodu ne bo nikdar zmagal, ker sta arabski nacionalizem in komunizem nezaruž’jiva. V zadnjem času je ta država dobila povečano ame¬ riško pomoč za ohranitev jordanske ne¬ odvisnosti. Egiptovski Nasser se je v televizij¬ skem govoru za Anglijo zavzemal za obnovo prejšnjih dobrih odnosov med Anglijo in Egiptom. V Montevideo je zadela kap argenti. 141? ANIVERSARIO DE LA INDE- PENDENCIA ARGENTINA En la sesion historica del 9 de Julio de 1816 el Congreso Nacional prodamo en Tucuman la Independencia de las Provindas Unidas de Sudamerica. Asi se completo la Revolucion de 25 de Ma- yo de 1810 y Argentina finalmente ob- tuvo sn Independencia total. El 141» aniversario de la Independen¬ cia sera celebrado con gran fervor pa- triotico en todo el Pais. Los festejos pa- trios este ano tendran ademas un gran significadon porque coinciden con la vi¬ sita del Presidente del Uruguay doctor Arturo Lezama. El doctor Lezama llegara el 8 en una nave de la marina de guerra uruguaya a las 11. Sera recibido por el general Pedro E. Aramburu y el vicepresidente, ministros del Poder Ejecutivo, de la Cor- te Suprema de Justicia y otras autorida- des civiles, militares y eclesiasticas. A las 17 el doctor Lezama sera reci¬ bido por el primer magistrado en la Ča¬ sa Rosada y despues efectuara una visi¬ ta al presidente de la Suprema Corte de Justicia. A las 21.15, el general Aramburu le ofrecera un banquete en el Salon Blan¬ co de la Časa de Gobierno, al que asisti¬ ran los miembros del cuerpo diploma¬ tko, en cuya oportunidad el doctor Le¬ zama sera condecorado. Al dia siguiente, juto con el general Aramburu, recibira el saludo de los mi¬ nistros del Poder Ejecutivo y Judicial, de los miembros de la Junta Consultiva Nacional, oficiales, jefes y oficiales su- periores de las fuerzas armadas y auto- ridades eclesiasticas, y luego se dirigi¬ ran a la Iglesia Catedral para asistir a un tedeum. Terminado el acto religioso ambos mandatarios asistiran al gran desfile mi- litar. 141 OBLETNICA ARGENTINSKE NEODVISNOSTI Narodni kongres ie na zgodovinski seji dne 9. julija 1816 v Tucumanu pro¬ glasil neodvisnost Združenih južnoame¬ riških provinc. Tako je bila dopolnjena revolucija z dne 25. maja 1810 ter je Argentina končno postala neodvisna dr¬ žava. 141. obletnico tega važnega zgodovin¬ skega dogodka bodo no vsej republiki proslavljali z globokim rodoljubnim ču¬ stvom. Letošnja proslava bo pa imela še poseben pomen, ker sovpada z obiskom predsednika uruguayske republike dr. Arturja Lezama. Uruguayski predsednik bo prispel v Buenos Aires dne 8. julija ob enajstih dopoldne z uruguaysko vojno ladjo. V pristanišču ga bosta sprejela predsed¬ nik republike general Aramburu, pod¬ predsednik, vsi ministri zvezne vlade in vrhovnega sodišča ter visoke civilne, cerkvene in vojaške osebnosti. Ob 17. uri bo uruguayskega predsed¬ nika sprejel predsednik general Aram¬ buru, po tem sprejemu bo dr, Lezama še obiskal Vrhovno sodišče, nato pa bo gost predsednika generala Aramburuja na banketu, na katerega bodo povab¬ ljeni tudi člani diplomatskega zbora. Med večerjo bo general Aramburu izro¬ čil svojemu gostu visoko argentinsko odlikovanje. Oba Predsednika bosta tu¬ di izmenjala napitnice. Na argentinski državni praznik 9. ju¬ lija bosta v vladni palači oba predsedni¬ ka prijateljskih držav sprejemala če¬ stitke ministrov ter ostalih državnih, cerkvenih in vojaških dostojanstveni¬ kov, nato se bosta pa z njimi podala peš v katedralo, kier bo slovesen Te Deum. Po končanem cerkvensm opravilu bo pred obema predsednikoma velika vo¬ jaška parada. Monsignora dr. Franceschi 'a, znano o- sebnost v argentinskem katoliškem kul¬ turnem življenju. Zunanjepolitični odbor severnoameri¬ ške poslanske zbornice je odobril vladno odredbo o nadaljevanju pošiljanja pomo¬ či Jugoslaviji. V Evropi je v zadnjem času nezno¬ sna vročina. Te dni so imeli v Parizu 34°C. Zaradi solčarice je umrlo 53 oseb. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. VH. 1957 "Bika za rogove 99 Založba “DEMOS” Dunster House, Mark Lane, London, E.C.2 je izdala Ve- česlav Vilderjevo knjigo s tem naslo¬ vom. 200 strani obsegajoče delo slika politične in kulturne odnose med Srbi in Hrvati. Podrobneje se bavi s politični¬ mi manifestacijami, ki segajo v to po¬ dročje v zadnjih petdesetih letih pred koncem prve svetovne vojne, sega pa v zgodovino zadnjih dvesto let povsod, k er je treba razložiti zadnje dogodke z daljšim razvojem. Vilder skuša uteme¬ ljiti in razložiti svoje prepričanje, da so Srbi in Hrvati en narod, da naj bi bila ta teza osnova njihove narodne politike, da naj bi s te izhodne točke urejali vse, kar nastaja med njimi kot motnja do¬ brega sosedstva, prijateljstva in enotne¬ ga nastopanja napram trebim. V obili¬ ci knjig in drugih del, ki jih sedaj v zadnjem času izdaja srbska in hrvatska emigracija in ki vsa skušajo utemeljiti posebnosti vsakega naroda in povdar- jajo, osvetljujejo in tudi pretiravajo razlike, bo kn iga vzbudila pozornost in bo vsakomur, ki bo proučeval srbsko in hrvatsko zgodovino in bo skušal slišati tudi “drugo plat zvona”, zelo koristen Vir in formacij. Knjiga ni znanstveno zgodovinsko de¬ lo. živahna politično polemična knjiga je. Vse dokumente je pisec podal in po¬ vezal v snopič dokazov za svojo osred¬ njo misel, prepričanje in željo. V ne¬ katerih odstavkih se Vilder — udarni časnikar čuti celo preveč. Vendar daje bralcu panoramo osebnosti, dogodkov, gibanj, naporov, uspehov in neuspehov ki imajo svojo koreniko v osnovnem ra¬ zumevanju Srbov in Hrvatov kot enega naroda z dvema imenoma, oziroma, v drugi skrajnosti dveh narodnih indivi¬ dualnosti, ki si nasprotujeta v tistem hi¬ pu, ko se ločita. Od Strosmajerja dalje je Vilder so¬ deloval in neposredno spremljal vsa kul¬ turna in politična gibanja, ki so streme¬ la za zedinjenjem. Je torej neposredna priča. Kot doslednemu pristašu narod¬ nega edinstva bodo bralci lahko očitali, da je pristranska priča, a živa priča ti¬ stega življenja, ki mu je misel narodne¬ ga edinstva svetila kot odrešilna, je vendarle. Narodi na slovanskem jugu s svo o čudovito bogato zemljo in prekra¬ sno jadransko obalo, na tem strateško važnem in po -značaju prehodnem ozem¬ lju, so bili in bodo predmet tujih * po¬ želenj, so bili in bodo prisTjeni, da z združenimi močmi branijo svojo zemljo in neodvisnost. Že ta nevarnost jih ved- ho sili k skupnosti in njenim razumskim in čustvenim osnovam. To iskanje je v S’avanstvu, Slovinstvu, Ilirizmu, Jugo- slovenstvu in Jugoslovanstvu, ki jih opi¬ suje Vilderjevo delo,'rodilo lepe in zna¬ čilne sadove. Tudi tisti, ki mislijo, da narodno edinstvo Srbov in Hrvatov ni neobhodno potrebno za skupno politiko in skupno obrambo narodne neodvisno- Zlatomašnlški Jubilej Škof g. dr. Gregorij Rožman praznu¬ je letos svoj zlatomašniški jubilej. Ob¬ hajal ga bo med slovenskimi rojaki iz Belgije, Francije, Nizozemske in Zahod¬ ne Nemčije v slovitem božjepotnem Ma¬ rijinem svetišču Kevelaer v Zahodni Nemčiji dne 21. julija t. 1. Na ta dan bo veliko vseslovensko romanje v to Mari¬ jino svetišče. Ob deveti uri dopoldne bo slovesna pontifikalna sv. maša v baziliki božje- Ob občnem zboru Bariloče, 22.6.1957. Bariloče spet doživljajo dobo gospo¬ darskega procvita, prav kot pred deveti¬ mi leti, ko so se prvi slov. novonase- [jenci znašli v patagonskem letovišču. Vsepovsod rastejo nove stavbe in turi¬ stična sezona je bila letos naravnost re¬ kordna. Najpotrebnejša javna dela (tla¬ kovanje cest, izboljšanje električnih in vodovodnih napeljav etc.) so bližje prak¬ tičnim rešitvam kot kdajkoli preje. Slo¬ venska kolonija, ki bo v kratkem obha¬ jala svojo desetletnico, se vkl učuje, kot je razumljivo, v splošni razvoj in go¬ spodarski napredek naših ljudi je prav dober. V takih prilikah opravlja bariloška sekcija SPD svoj redni občni zbor in to že tretjič v svoji lastni hiši. “Planinski stan” se vedno bolj izpreminja iz zapu¬ ščene barake v čedno planinsko kočo, ki se gradi z druženimi močmi Slovenske¬ ga planinskega društva v Argentini. Prav temu bariloškemu slovenskemu središču so v prvi vrsti veljala prizade¬ vanja pretekle poslovne dobe in zaveti¬ šče je letos sprejelo pod streho že večjo družbico buenosaireških gostov. V planinskem pogledu je bila pretek¬ la sezona dokaj živahna, čeprav ni za¬ beležiti kakih velikih dogodkov. Odsot¬ nost Bertonclja, ki se je uvrst ; l med po¬ larne raziskovalce, je zmanjšala števi¬ lo vrhunskih vzponov. Vendar je pove¬ čana planinska delavnost Davorina Je¬ reba in Ivana Amška dala nekaj zado¬ sti, vsak kdor se sedaj ali se bo v bo¬ doče pečal z razvojem narodnega in dr¬ žavnega življenja južnih Slovanov ali bo skušal nanj vplivati, bo dobil v tej knjigi dragocenega gradiva za razume¬ vanje razvojne črte. Vane Ivanovič, ki je napisal uvod, ima prav, ko pravi: “Vsakdo, ki bo prečital to knjigo, bo vedel, da je gospod Vilder močan mož, ker globoko veruje v to, kar zastopa.” Prav dejstvo, da je knjiga izšla sedaj ko je največ govorjenja o tem, kako je vsak sporazum med Hrvati in Srbi ne¬ mogoč in vzajemnost nepotrebna, doka¬ zuje Vilderjevo vero, da je edinstvo Srbov in Hrvatov naraven in nujen pred¬ pogoj njihove moči, zdravega napred¬ ka in srečne bodočnosti. A.Z škofa dr. O. Rožmana ga pota, ob 10.30 uri bo pa sprejem in čestitanje. Ob 14. uri popoldne bo imel škof g. dr. Rožman slovensko pridigo v župni cerkvi Naše ljube Gospe, v kateri je župnik velik prijatelj Slovencev kon- zistorialni svetnik g. Tensundern. Naslov škofa dr. Rožmana v času nje¬ govega bivanja v Kevelaer je naslednji: Most Rev. Gregorij Rožman, Kevelaer, Priesterhaus, West-Deutschland. bariloškega SPD voljivih rezultatov tudi v težkih gorni¬ ških turah. Davorin je bil štirikrat na Torre Catedral in preplezal je severno steno Punte Liihrs v Lopezu. Od Ivano¬ vih smeri imenujem predvsem njegovo sodelovanje v skupini bariloških planin¬ cev, ki so se povzpeli na Lanin po jugo¬ vzhodnem grebenu, in novo osrednjo smer v Lopezovi severni steni (z me¬ noj). Jako aktivni so bili gostje iz Buenos Airesa. Ker Dinkota niso imeli pri ro¬ ki, Davorin pa je bil zaposlen in je le redkokdaj lahko sodeloval, so morali sami tudi na tehnično težavnejša pota. Tako sta M. Smersu in T. Kralj prišla na argentinski vrh Tronadorja, ki je le¬ tos doživel prav malo obiskov. V družbi Watzla in Davorina sta preplezala Smersu in Martelanc catedralski Torre, medtem ko sta T. Kralj in J. Truden z t menoj ponovila osrednjo smer severne Lopezove stene. Slednjič omenjam še da sta naši nadebudni planinki Majcenova in Zajčeva dosegli vrh Lopezovega stol¬ pa. Sicer pa se je slovenski gorski turi¬ zem kretal po znanih potih: Lopez, Ca¬ tedral, Tronador. Jermanovo zavetišče v Campingu je zdaj gotovo, Dinkova smer na Tronadorju splošno poznana in s so¬ delovanjem Cluba Andina Bariloche se bo podobno kot na srednjem Catedralu tudi na vzhodnih grebenih Tronadorja uredilo čedno gorsko letovišče. Kar je v planinskem oziru posebno pozdraviti, je težnja nekaterih buenos¬ aireških gostov, ki leto za letom obisku¬ jejo Bariloče, da razširijo svoje planin¬ sko obzorje proti jugu. Bariloče so sa¬ mo izhodna točka za zanimivejše podvi¬ ge v gorah okrog Bolsona, Cholile, ali Esquela. Vsi daljši izleti v tiste, še či¬ sto divje, predele zadobijo značaj pra¬ vih ekspedicij. Društvena naloga za prihodnje leto je še vedno v prvi vrsti Planinski stan. Največji izdatki so predvideni za vodo¬ vodne in sanitetne napeljave in v vedno večji draginji so vsekakor potrebna znatna finančna sredstva. Toda ko bo zavetišče slednjič urejeno, bomo lahko mislili na naslednjo točko naših strem¬ ljenj: na počitniške kolonije slovenske buenosaireške mladine, med katero upa¬ mo najti dosti planinskega navdušenja. V. Arko ZAKLAD IZ DONGA Nekega aprilskega dne leta 1945, se je pomikal vojaški konvoj po gorskih ce¬ stah iz Milana vzdolž jezera Como proti švicarski meji. Blizu kraja Dongo, 40 km od čvicarske meje, se je moral kon¬ voj ustaviti pred cestnim blokom. Ob¬ kolili so ga italijanski partizani, člani 52. Garibaldijeve brigade in začeli s pre¬ iskavo. V enem izmed avtomobilov so našli v nemško uniformo preoblečenega Mussolinija, ki so ga dva dni pozneje obesili z glavo navzdol na neki petrolej¬ ski postaji v Milanu. Partizani so našji tudi zaklad, oce¬ njen na ok. 90 milijonov dolarjev, ki so ga nameravali Mussolini in njegovo spremstvo pretihotapiti v Švico. Poleg fašističnih fondov in tudi valut so na¬ šli Mussolinijev osebni fond (vključno tri vreče poročnih prstanov, ki so jih jih italijanske žene darovale za abesin¬ sko vojno), osebne dragulje Mussolinije¬ ve priležnice Clare Petacci in žena dru¬ gih fašističnih veljakov ter šop tajne korespondence med Mussolinijem in Hit¬ lerjem. Čeprav zaklada iz Donga nihče nikdar ni videl od takrat naprej, vsa Italija ve, kaj se je z njim zgodilo: pograbila ga je italijanska komunistična stranka, ka¬ tere glavni stan v Rimu še vedno nazi- vajo Palazzo Dongo. Več kakor deset let se že italijanske vlade trudijo pojasniti tajinstvenost izginotja tega zaklada ter vrsto skrivnostnih tatvin in umorov, s katerimi je italijanska KP trgala zaklad iz rok tistih partizanov, katerim je bil prvotno zaupan v varstvo. Pred ok. dve¬ ma mesecema pa je bilo končno zbranih toliko dokazov, da je sodišče v Padovi poklicalo na zaslišanje in zagovor 35 obtožencev. Glavni obtoženec je 57 letni Dante Gorreri, bivši cestni pevec in klepar, ki je obtož:en umora dveh komunističnih tovarišic in poneverbe “državnega pre¬ moženja.” Da bi ga zaščitili pred zakonom, so ga komunisti izvolili za poslanca ter je sodišču šele lansko leto uspelo po tež¬ ki borbi vzeti mu poslansko nedotaklji¬ vost. Na zatožni klopi je Dante Gorreri odgovarjal skoro na sleherno vprašanje: “Ne vem.. . se ne spominjam.” Toda sodišče je imelo mnogo prič. Partizan Terzi, poveljnik edinice, ki je zajela zaklad, je izjavil: “Sklenili smo izročiti zaklad komunistični stranki, ker so se komunisti borili odločneje kakor drugi.” Neki bivši vozač partizanov je izjavil, da so naložili pet težkih zabo¬ jev na neki Fiat, jih odpeljali v Como in jih izročili Gorreriju. “Bili so zelo težki, (Nadaljevanje na 3. strani) S škofom dr. Rožmanom iz Francije v Relgijo V Svobodni Sloveniji smo doslej že ob¬ javili poročila o škofovem prihodu v Ev¬ ropo in o veselju, s katerim so ga doslej sprejel v Angliji in Franciji. Pred nje¬ govim prihodom so Slovenci in Sloven¬ ke v Angliji, Franciji, Belgiji, Nizozem¬ ski in Nemčiji v štev. 6-7 Naše luči ob¬ javili topel pozdrav. Svoje veselje nad njegovim prihodom so izrazili v vsej prisrčnosti takole: Prevzvišeni, Neizrečeno smo veseli, ko smo zvedeli, da boste na svoji škofovski misijonski poti obiskali tudi nas. Iz srca Vam kli¬ čemo: Dobrodošli! Marsikaj ste že videli med izseljenci po svetu. Tudi mnogo naših izobraže¬ nih in velikih ljudi ste srečali. Videli ste ljudi, ki so se morda že povsem od¬ tujili temu, kar jih je učila dobra slo¬ venska in krščanska mati. Videli ste go¬ tovo tudi mnogo poštenih in značajnih naših ljudi. Pri nas med nami po Zapadni Evropi ne boste dobili mnogo izobraženih in do- študiranih ljudi. Bodite pa prepričani, da živijo tu med nami tisoči !n tisoči razkropFenimi rojaki še pogumne in zlata vredne preproste duše, ki kljub vsakdanjemu teškemu delu ostajajo zve¬ sti Bogu, narodu in domovini. V vas gledamo enega namestnikov a- postolov, pastirja krščanske črede, iz našega ma’ega naroda k tako veliki službi poklicanega. Zato Vam kličemo: Pozdravljeni med nami! Sprejemamo Vas kakor očeta.” Po lepih dneh, ki jih je škof dr. Rož¬ man preživel med rojaki v Parizu in na¬ to pri Msgru Valentinu Zupančiču v Pais de Ca'ais, se je Prevzvišeni podal na obisk k rojakom proti Belgiji. To pot nam prijatelj popisuje takole: Iz mesta Arras smo se po zgodovin¬ skih tleh slavnih bojišč prve svetovne vojne odpeljali čez mesto Leris narav¬ nost proti severu do mesta Lilles. Na vseh straneh Lensa nas pozdravlja¬ jo kopasti umetni grički, ki pričajo o rudokopih. Ko zavijemo na lepo avto cesto, ki se svije sredi gozdov, nas pozdravi značilni mestni stolp Lilles-a. V zadnjih desetletjih se to prej neznat¬ no mestece razvija v moderno mesto. Z avtom preg'edamo nekaj mestnih četrti (muze’sko hišo, spomenik padlim, vele- sejmsko poslopje). Prevzvišeni pripove¬ duje, da se je tod ustavil 1. 1935, ko se je vračal iz USA, da si je ogledal so¬ dobno zgrajeno semenišče. V Belgiji Kmalu nato smo pri belgijski meji. Na carini oddamo potrebne formularje zaradi avtomobila in gremo naprej. V da'javi zagledamo enega redkih belgij¬ skih gričkov s cerkvijo, Mont St. Aubert nad mestom Tournoi. Na vse strani nas obda a ravnina. Slovenska pesem škofu v pozdrav V Tournoi se obrnemo na sever in po nekaj kilometrih se ustavimo v slova¬ škem salezijanskem zavodu za begunsko mladino Rameginez — Chin. Z velikim veseljem pozdravi škofa slovaški salezi¬ janec, ravnatelj zavoda g. Jože Stre- čansky,: “Prevzvišeni, dvajset let je te dni, ko sem iz Vaših rok prejel v Ljub¬ ljani z raznimi sobrati mašniško posve¬ čenje. Kdo bi mislil tedaj, da se bomo danes, tu srečali”, veselo vzklika. Pope’jal nas je v jedilnico, k : er je pravkar malicalo 45 fantov 11 na¬ rodnosti. Vsi begunci, ki se v Tournoi učijo raznih poklicev. Vsi pozdravijo škofa s ploskanjem. Prevzvišenega z veseljem sprejme 8 slovenskih fantov, od katerih trije pravkar dokončujejo študi¬ je. Dva Slovenca tiskarja in krojač za¬ puščajo letos dom z diplomo v rokah po treh letih bivanja v zavodu. Slovaki salezijanci so ta zavod ustanovili potem, ko so videli, da se za delavsko mladino po taboriščih dosti niso brigali. Razne ustanove so podpirale begunsko dijaško mladino, delavska je pa bila skoro zanemarjeni. Zato so se slovaški salezijanci zavzeli za ustanovitev tega zavoda. Od časa do časa izberejo iz taborišč znanja želj¬ ne fante, in jim pomagajo, da se izuče praktičnih poklicev. V marsičem ta za¬ vod spominja na naše malo semenišče. Fantje si večinom tudi sami kuhajo, re¬ de prašiče, obdelujejo vrt, pomivajo posodo, pospravljajo spalnice in druge prostore. Prevzvišenemu so z občutkom zapeli pesmi: “Pa bom šel na planince”, “Oj ta soldaški boben” in “Srce je žalostno”. Predstavilo se nam je tudi šest hrvat- skih fantov. Z zanimanjem smo ugoto¬ vili, da je bil med temi fanti tudi po eden iz Berlina, Letonije in Iraka. Go¬ vore vse mogoče jezike. Med seboj se kar razumejo. Ponudijo nam malico, na¬ kar z ravnateljem v šoli še malo po¬ kramljamo o veliki problemih današnje mladine po taboriščih. “Manjka vzgoje, samo z denarjem in drugimi sredstvi mladina ne dobi prave podlage”, nagla¬ sa ravnatelj zavoda,- ki ima opravka s to mladino. Navedel je primer, ko je 14 let star fant dnevno pokadil v taborišču do 70 cigaret. . škof dr. Rožman se je nato s kraj¬ šim nagovorom poslovil od fantov, jim čestital k lepemu skupnemu delu za svojo bodočnost. Fantje se od našega škofa kar niso mogli ločiti in so ga spremljali ven na cesto do Volkswage- na, s katerim ga je č. g. Zdravko Re¬ ven nato odpeljal čez Tournoi po asfal¬ tirani cesti 20 km daleč v dom duhov¬ nih vaj na božji poti Bousecours ob francoski meji. Na obisku v Tournoi Pri večerji je škofa ves ginjen po¬ zdravil č. g. Franc Kokalj, nekdanji župnik v Dobravi pri št. Joštu nad Kra¬ njem. Več sto kilometrov je prevozil, da je prišel škofu naproti in da ga je videl. Naslednje jutro, 22. junija, smo se poslovili od gostoljubnega kraja in žup¬ nika ter se odpeljali v Tournoi na o- bisk znamenite katedrale s petimi stol¬ pi in k škofu. Mesto je v zadnji vojni hudo trpelo. Tako Nemci, kot zavezniki leta 1944 so ga močno razbili. Zato se danes dviga¬ jo iz razvalin številne stavbe ob staro¬ davni katedrali in srednjeveškem mest¬ nem stolpu. Stolnica je zidana v got¬ skem in deloma v romanskem slogu s številnimi umetninami. Poleg nje je nova škofijska palača, ki v celoti še ni dograjena. Okoli poldne nas je sprejel škof Charles Himmer. Precej časa se je pogovarjal s Prevzvi- šenim o njegovem delu, o njegovem se¬ menišču v Argentini, o položaju v do¬ movini in o slovenskih izseljencih v nje¬ govi škofiji Tournoi. Nazadnje ga je povedel v zelo zanimivo škofijsko kape¬ lo iz 10. stoljetja, v kateri je sedaj mo¬ deren kamenit oltar s tabernakljem za oltarjem. . Na poti v Mons Po tem obisku se je škof dr. Rožman v spremstvu čč. gg. Zdravka Revna, Ko¬ kalja in Ignacija Kunstlja iz Anglije odpeljal proti številnim rudarskim nase- ARGENT IAA Vlada Republike Peru je podelila n a j_ višje odlikovanje te republike Red son- ca 1. stopnje predsedniku argentinske republike generalu Aramburu-ju in pod. predsedniku kontraadmiralu Rojasu. o. bcma je odlikovanje izročil perujski zun. minister dr. Manuel Cisneros San. chez. Vlada je izdala uredbo, s katero je preklicala obsedno stanje, ki je bilo v Argentini v veljavi z manjšimi presled¬ ki ob raznih volitvah vse od 4. julija 1941. Pod Peronovo vlado so obsedno stanje še poostrili s proglasitvijo notra¬ njega vojnega stanja. Uredba o prene¬ hanju obsednega stanja je stopila v ve¬ ljavo dne 25. junija o polnoči. Tedaj so izpustili iz zaporov tudi več sto funk¬ cionarjev prejšnjega režima, ki na vesti niso imeli nobenih zločinov. V zaporih so ostali naprej samo še taki, ki ča¬ kajo na proces zaradi splošnih zločinov. V Buenos Airesu se je mudil več dni na prijateljskem obisku minister peruj¬ ske vojne mornarice kontraadmiral Emi- lio Barron Sanchez. Obiskal je predsed¬ nika republike generala Aramburu-ja in podpredsednika kontraadmirala Ro- jasa, nato sl pa ogledal razne vojaške naprave argentinske vojne mornarice. Argentinska vlada in sveta stolica sta podpisali sporazum o ureditvi duš¬ nega pastirstva v vojski, mornarici in letalstvu. Po tem sporazumu bodo vsi vojaški kurati podrejeni generalnemu vojaškemu guvernerju, ki ga bo imeno¬ vala argentinska vlada v sporazumu s cerkvenimi oblastmi. To je prvi spora¬ zum, ki je bil sklenjen med Argentino in Vatikanom po padcu Peronovega re¬ žima. Največ slovenskih rojakov na področ¬ ju Vel. Buenos Airesa živi sedaj v no¬ voustanovljeni škofiji Moron. Pod to škofijo spadajo sedaj vsa mesta od Ciu- dadele, Ramos Mejia, Haedo, San Jus¬ to, Moron, Castelar, Ituzaingo, Sv. An¬ tona Padovanskega do Merla in More¬ na, na drugi strani pa Hurlingham, San Martin, Palomar tid., t. j. vsa me¬ sta in naselja, ki so na področju štirih velikih občin: Moron, Merlo, Moreno in Matanza. Za to škofijo je bil imenovan za škofa salezijanec Msgr. Raspanti, ki je škofijo prevzel minulo nedeljo. Na praznik sv. Petra in Pavla, ki pa v Argentini ni več zapovedan praznik, je bila v Bs. Airesu proslava papeškega dne. V štadionu Luna park je Imel po¬ poldne mašo apostolski nuncij Msgr. Zanin, med katero je bilo nad 15.000 ob- hajancev. Po končani službi božji so go¬ vorniki iz argent. Kat. akcije proslav¬ ljali delo sednjega papeža Pija XII. Madžarski naseljenci v Bs. Airesu so imeli v nedeljo popoldne v buenosaire- ški katedrali mašo za vse žrtve komu¬ nističnega nasilja na Madžarskem. Po maši so se v sprevodu podali na Trg San Martin ter so položili venec na spo¬ menik argent. osvoboditelju generalu San Martin, nato so pa pred palačo zun. ministrstva prosili za pomoč in zašči¬ to madžarskega naroda pred madžar¬ skimi in sovjetskimi komunističnimi krvniki. V Buenos Airesu je mestna občina na praznik severnoameriške neodvisno¬ sti dne 4. julija odkrila spomenik biv. severnoameriškemu predsedniku Frank¬ linu Deleanu Rooseveltu. V Bs. Airesu je med nočno vajo pad¬ lo vojaško letalo v morje. Letalo se je ob padcu razbilo. Vsa posadka je na¬ šla smrt. Vlada je podaljšala rok prijav za po¬ kojninsko zavarovanje vseh, ki pripa¬ dajo svobodnim poklicem, do 31. avgu¬ sta t. 1. Po prejšnji odredbi je bil zad- hji rok 30. junij. Vrhovno argentinsko sodišče je raz¬ sodilo, da preide v državno last vse pre¬ moženje, ki si ga je pridobil nosilec prejšnjega režima Peron v času od h junija 1943 do svojega padca leta 1955. Ijem okoli mesta Mons v Belgiji, 40 km od Tournoi. Ko smo prevozili 20 krn> so nas že zopet začele pozdravljati rud¬ niške naprave z umetnimi griči “Ter- rils”, kamor odlagajo zemljo in kame¬ nje, ki ga nakopljejo v jamah. V teh krajih so že razsejane mnoge sloven¬ ske družine. Nekaj jih je še izpred. P r " ve svetovne vojne, nekaj pa jih je P rl " šlo sem iz Jugoslavije tudi že po II. sve " tovni vojni, precej pa tudi iz Beneške Slovenije. Kmalu ob poti iz mesta Tournoi pr°" ti Tertre smo zagledali ob cesti mlin n® veter, ki je seveda le še ostanek pretek¬ lih časov. Danes mlini na veter izum 1 " rajo in so le še turistična zanimivost. (Nadaljevanje v prihodnji številki) —eki Buenos Aires, 4. VII. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'Ilovice vz Skx>eiuje^ Na seji republiškega sveta za social¬ no varstvo v Ljubljani so poročali, da deluje sedaj v Sloveniji 329 socialnih domov, izmed katerih spadajo trije v pristojnost republike, ostali pa okrajev ali občin. Ugotovili so tudi, da je v Sloveniji za normalne in doraščajoče otroke ter mladino dovolj zavodov, pri¬ manjkuje jih pa za duševno defektne okroke in je tak dom v Dornavi prena¬ polnjen. Na seji občinskega odbora v Gorici so sklenili ustanoviti komunalno banko s podružnicami v Ajdovščini, Idriji, Šempetru in Tolminu ter srednjo eko¬ nomsko šolo v Ajdovščini. Ostro so pa kritizirali postopanje podjetja “Vino- Gorica”, ki si lasti monopol nad oskrbo¬ vanjem gostinskih obratov z vinom 'in pivom in ne dovoljuje, da bi si gostin¬ ska podjetja mogla sama naročati pivo iz Ljubljane. ZAKLAD IZ DONGA (Nadaljevanje z 2. strani) tako da je bil avto preobložen, tako da so kolesa škripala ob blatnike.” Gorreri je zanikal: “Nikdar te nisem prej videl. Ti lažeš.” Šofer je mirno odgovoril: “Jaz nikdar ne lažem.” Pretekli teden je položaj postal še bolj tragičen. Ena za drugo je vrsta kmečkih žena, oblečenih v črno, dajala izjave o izginotju njihovih sinov ali mož, ki so vsi poznali Gorrerija in vedeli preveč o zakladu iz Donga. Med njimi je bila 63 letna mati Luigi Canalija, s pri¬ imkom “Neri”, komunista, ki je bil u- morjen teden dni po popisu originalne¬ ga partizanskega inventarja zaklada. ■“Spominjam se,” je izjavila, “da mi je sin dejal: “Mama, ti tatovi bodo vse pokvarili. Videl sem strašne stvari!” Ko je njen sin izginil, je iskala informa¬ cij o njem pri njegovem starem zaupni¬ ku Gorreriju, toda vse, kar je dobila v odgovor, je bil skomig z rameni in mrzlo vprašanje: “Kaj slišite o Neriju?” Nato je ga. Canali omenila na procesu toliko •opevanega vodjo italijanskega komuniz¬ ma Toglattija in dejala: “Ko je Togliatti prišel v Como, sem ga nagovorila na Piazza del Popolo. ‘Jaz sem Nerijeva mati’, sem mu dejala. ‘Moj sin je na¬ porno deloval za partijo. Kaj se je z njim zgodilo?’ ‘Bodite mirni,’ je odgo¬ voril Togliatti, ‘vaš sin bo rehabiliti¬ ran’.” Zaradi zanikanja resnice je bil Gorre- ri obsojen zaenkrat na šest mesecev za¬ pora. Proces se nadaljuje in verjetno ne bo končan še dolge mesece; nihče nima mnogo upanja, da bo mogoče ugotoviti končno postajo zaklada iz Donga. Toda kljub temu je razvidno, da se je italijan¬ ska KP okoristila z zakladom v izključ¬ no partijske namene in cilje ter je na procesu izgubila eno svojih največjih vrednot — skrbno izdelan mit, da se nihče drugi ni boril proti nacistom in fa¬ šistom tako junaško in nesebično kakor komunisti. Rimski II Messaggero je za¬ pisal: “Ta proces je zgodovinski.” V Dubrovniku bodo 1. avgusta odprli razstavo sedanje jugoslovanske umetno¬ sti. Razstavili bodo 110 slikarskih in 30 kiparskih del. Planinska založba pri Planinski zve¬ zi Slovenije je razpisala subskripcijo za kjigo “Himalaja in človek”. Knjiga bo imela okrog 400 strani, 33 reprodukcij slik in 12 zemljevidov. II. svetovnega tekmovanja strojepi¬ scev v Milanu so se deležile tudi Slo¬ venke Cvetka Alič, Majda Kušar in Vi¬ da Nedoh. V hudi konkurenci so se plasi¬ rale na lestvici tekmovalcev šele v drugi polovici udeležencev tekmovanja. Ob 20. letnici smrti slavista, esejista in lit. zgodovinarja dr. Ivana Prijatelja je bila spominska slavnost na njegovem grobu na viškem pokopališču, nato pa v Slovanskem seminarju v Narodni in uni¬ verzitetni knjižnici. Spominski govor je imel dr. Anton Slodnjak. Kot prvi zvezek v zbirki vodnikov po umetniških zbirkah Narodne galerije v Ljubljani je izšla knjižica “Umetnost srednjega veka na Slovenskem”. Napi¬ sal jo je dr. Emilijan Cevc. Vodnik po slovenskem baroku pripravlja dr. Fran¬ ce Stele. Na Pohorje nameravajo speljati novo cesto. Vodila bi iz Zgornje Polskave prek Fraihama do Šmartnega na Pohor¬ ju. Cesta bo dolga 13 km. Letošnji XIV Mariborski teden bo v Mariboru od 26. julija do 4. avgusta. Onkološka postaja v Šempetru na Krasu je pod vodstvom dr. Majde Mač- kovišek-Peršičeve doslej pregledala na Primorskem nad 8.000 ljudi. Pri pregle¬ du je ugotovila, da v goriškem okraju boluje za rakom 750 ljudi. Vzrok smrti v lanskem letu so pa predvsem bolezni srca in žil, na drugem mestu pa že rak. Saj je 10% vseh umrlih moških umrlo za rakom, žensk pa celo nad 11%. Umr¬ ljivost za rakastimi obolenji je za okrog 4% višja kot za tuberkulozo. Tito ima v načrtu zopet vrsto urad¬ nih obiskov raznih azijskih držav. Ta¬ ko je v razgovoru z urednikom beograj¬ ske “Politike” povedal, da je sprejel v načelu povabila za obisk Indonezije, Li¬ banona, Sirije in Pakistana, Kambodže in Ceylona. Ko je bil v Burmi je pa bil povabljen v Siam. Dejal je tudi, da je razumljivo, da bi ob teh obiskih neurad¬ no znova obiskal Indijo in njenega Ne¬ hruja, Burmo, Egipt in njegovega dik¬ tatorja Naserja. Teh obiskov pa letos verjetno ne bo mogel napraviti, ker je zelo zaposlen s pripravami kongresa ko- munističke stranke, ampak šele po kon¬ gresu, t. j. pozimi. ■Na občnem zboru Društva socialnih delavcev v Ljubljani so udeleženci za¬ htevali, da je treha dati socialni službi vidnejše mesto. Ugotovili so veliko po¬ manjkljivost v socialnem delu, ker da nihče znanstveno ne analizira in razi¬ skuje socialnih problemov. Zvezni insti¬ tut za socialna raziskovanja je bil sicer ustanovljen že pred enim letom, toda z delom še ni pričel. Umrli so. V Ljubljani: Angela Strgar, Rafko Koretič, predstavnik izvoznega in uvoznega podjetja “Razvitak” iz Metkoviča v Ljb., Dr. Jakob Kelemina, univ. prof. v p. in član Slov. akad- znan. in umetnosti, Zorka Krajc. roj. Ža¬ gar, Ana Ločar, Prane Erjavec, sodni u- službenec, Frančiška Povhe, roj. Lom¬ bar, Franc Ševčik, biv. puškar, Ana Stante, roj. Majer, Jože Grčar, upok. Marija Tomšič-Maca, Martin Petrič, žel. uradnik v p., Ivan Kralj, Franc Cankar, žel. upok. in Mihael Lukan v Strahinjah pri Kamnilku, Lojzka Rus, učiteljica v p. v Kozarjih, Neža Zevnik, roj. Jago¬ dic v Hujah, Anton Cek, delavec v to¬ varni celuloze v Medvodah (se smrtno ponesrečil), Jože Kenda, gostilničar v Podkumu, Franc Štrubelj, pos. na Pe¬ či pri Grosupljem, Mirko Šantak, dela¬ vec v tov. usnja v Šoštanju, Jože Ule, pos. v Ložu, Marija Škofič, roj. Selan, upok. Tob. tov. na Viču, Marjeta Kopi¬ tar, upok. Tob. tov. na Ježici in Mari¬ ja Senčar pri Mali Nedelji. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Prošnja Kdor ima Jurčičevo povest “Jurij Kozjak” v. slovenščini, ga lepo prosi¬ mo za naklonjenost, da bi nam jo dal samo za nekaj dni na vpogled. Uredništvo Svobodne Slovenije IV. kulturni večer SKA je bil v Bullrichevem salonu v Bs. Aire¬ su na praznik sv. Petra in Pavla, na dan 160. obletnice rojstva škofa Irene- ja Friderika Barage. Na sporedu je bi¬ lo čitanje doslej še neznanih Baragovih pisem. Poročilo o sestanku bomo obja¬ vili v prihodnji številki. Vse naročnike, ki še nimajo plačane naročnine, lepo prosimo, da to čimprej store! OSEBNE NOVICE Krst. Preteklo soboto je bila v Bue¬ nos Airesu krščena Monika, hči g. Pe¬ tra Ranta in njegove žene gospe Regi¬ ne, roj. Lesar, čestitamo. BARILOCHE VI. redni občni zbor SPD Bariloče Dne 22.6 se je v Planinskem stanu v Bariločah vršil redni letni občni zbor bariloške sekcije SPD. Iz poročil odbor¬ nikov posnemamo, da je bil stan po¬ glavitna skrb društva v preteklem letu in skoraj vsa obstoječa finančna sred¬ stva obeh sekcij so bila naložena v iz¬ boljšave bariloškega zavetišča. Več kot 12.000 pesov je bilo uporabljenih v ta Letošnji slovenski srebrno- mašniki v Argentini Prihodnji teden bomo imeli na po¬ dročju Vel. Buenos Airesa tri srebrno- mašniške jubileje, ki jih bodo slavili na¬ ši rojaki čč. gg. Janez Kalan, Boris Ko¬ man in Anton Smolič. Č. G. JANEZ KALAN je bil rojen 22. oktobra 1908 v Škofji Loki. Gimnazijo je študiral v škofovih zavodih v št. Vidu ter je tam tudi ma¬ turiral. Bogoslovje je študiral v Ljub¬ ljani. V duhovnika je bil posvečen 3. ju¬ lija 1932. Kaplanoval je v št. Janžu na Dol. in v Zagorju. Tu so ga leta 1941 nacisti aretirali in odpeljali v zapore v Rajhenburg, odkoder so ga pregnali na Hrvatsko. Po vrnitvi v Slovenijo je ne¬ kaj časa živel pri svojem rojaku č. g. Antonu Ravnikarju, župniku v Šmarju pri Ljubljani, nato je pa bil imenovan za kaplana v Cerknici. Leta 1945 je od¬ šel v begunstvo, živel je v taborišču Lienz in Spittal, odkoder je leta 1949 emigriral v Argentino. Tu je bil ime¬ novan za kaplana na argentinski župni¬ ji v Ramos Mejia. Na tem mestu vsa le¬ ta vodi tudi dušno pastirstvo za sloven¬ ske rojake. G. Janez Kalan je znan tudi kot pi¬ satelj. S svojimi prispevki sodeluje pri Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije in Duhovnem življenju. Srebrno mašo bo imel dne 7. julija ob 16 uri popoldne v župni cerkvi v Ra¬ ni o s Mejia Č. G. BORIS KOMAN se je rodil 13. marca 1908 leta v Radov¬ ljici. Tudi on je študiral gimnazijo v Škofovih zavodih v št. Vidu, teologijo pa v Ljubljani. V mašnika je bil posve¬ čen istega dne kot č. g. Janez Kalan. Kot kaplan je deloval najprej v Metli¬ ki, zatem pa v Brezovici pri Ljubljani, kjer je po smrti župnika Lavriča postal namen. Odborniki in člani so razen te¬ ga prispevali tudi dokaj uric svojega prostega časa pri delih na terenu. — Društveno premoženje v Bariločah pre¬ sega danes 50.000 pesov. Poleg stana in pripadajočega zemljišča, (solastnina o- beh sekcij) razpolaga buenosaireška sekcija še z drugim zemljiščem (blizu Tiro Federal), bariloška pa upravlja za¬ vetišče “Pod Skalco” in poseduje pla¬ ninsko in taboriščno orodje, ki je vse¬ mu društvenemu članstvu vedno na raz¬ polago. V bodoči poslovni dobi bo vodil bari- loško sekcijo sledeči odbor: predsednik: Lojze Grzetič, tajnik: Peter Arnšek, blagajnik: Vojko Arko, gospodar: Mi¬ lan Godec, odborniki: Jože Polegek, Jo¬ ško Simčič, Fric Omerzu. Kulturni refe¬ rent: Tone Zidar. V V POZDRAVNA AKADEMIJ * srebrnomašniku preč. gospodu JANEZU KALANU V NEDELJO, 7. JULIJA OB 17. URI V CERKVENI DVORANI V RAMOS MEJIA Vsak teden ena TEREZINKA ZGODAJ VSTALA ... Terezinka zgodaj vstala, še popred ko sončece. Gor na okno se je vsedla, svojga ljubga čakala. "Mamca, vi zaprite vrata, mojga ljubga več ne bo. Glih tako mi je snoč govoril, kakor bi slovo jemal. Se en pušelj bom nardila za to rajžo žalostno. Sem ti dala belega iz mojga srca veselega. Sem ti dala zelenega iz mojga srca ljubljenega. Sem ti dala plavega iz mojga srca pravega. Sem ti dala višnjevga iz mojga srca gvišnega." upravitelj župnije. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil na Koroško. Begun¬ ska leta je preživel v taborišču Spittal. Po prihodu v Argentino je bil leta 1949 imenovan za kaplana v mestu Mar del Plata, kjer deluje še danes. V tem me¬ stu in njegovi okolici skrbi tudi za duš¬ no pastirstvo za tamošnje Slovence. Srebrno mašo bo imel v Slovenski ka¬ peli, v Buenos Airesu dne 9. julija 1957 ob desetu uri dopoldne t. j. na praznik argentinske neodvismostL Č. G. ANTON SMOLIČ se je rodil 1. marca 1905 v Mirni pe¬ či na Dol. Gimnazijo je študiral in ma¬ turiral v Novem mestu, teologijo pa v Ljubljani, kjer je bil posvečen v duhov¬ nika prav tako dne 3. julija 1932. Po no¬ vi maši je nastopil kaplansko službo v Podzemlju. Naslednje njegovo kaplan¬ sko mesto so bile Poljane nad Škofjo Loko, od tu pa je bil prestavljen na Ig pri Ljubljani, nato pa v Polhov gradeč. Begunska leta je preživel v taboriščih Lienz in Spittal. V Argentino je prišel 1. 1948 ter je postal kaplan na fari sv. Pavla v Buenos Airesu nato je pa bil imenovan za duhovnika v bolnišnici Zu- bizaretta v mestnem delu Devoto v Bs. Airesu. V tem zavodu deluje še danes. Ob nedeljah in praznikih pa vsa leta vneto pomaga pri dušnem pastirstvu v župni¬ ji sv. Janeza Krstnika v Devotu, Bs. As. V župni cerkvi te fare bo imel jubilant slovesno mašo v nedeljo 7. julija ob os¬ mi uri. Ob tej priložnosti bo imel pri¬ digo domači župnik č. g. Anton. Med slovenskimi rojaki bo pa č. g. Anton Smolič slavil svoj srebmomaš- niški jubilej v Slovenski kapeli na Ra- mon Falconu v nedeljo dne 14. iulija t. 1. s sv. mašo, ki bo ob pol desetih. Vsem trem slovenskim duhovnikom k srebrnomašniškemu jubileju iskreno čestitamo z željo, naj bi Bog vsem po¬ delil še dolgo zdravo življenje, da bi mogli svoje zlatomašniško slavje prazno¬ vati med svojimi dragimi v svobodni do- krape na mlaje. (Nadaljevanje sledi) PRIMOŽ BRDNIK JAPONSKA - DEŽ! Čeprav še nisem strokovnjak za ja¬ ponsko hrano — dasi smo jo že v San Francisco okušali — bi Ti tudi v tem pogledu nekaj pisal. Osnovna prehrana Japoncev obstoji v rižu in ribah. Riž je okusen in ga pri¬ pravljajo tako, da se drži v grudah. Običajno ga polijejo s Soya oljem. Me¬ so ali ribe že v kuhinjah narežejo na drobne kose, nato pa vse to jedo z le¬ senimi paličicami. Eno držiš nepremič¬ no s palcem in prstancem, z drugo pa poizkušaš vloviti kose hrane s tem, da jo držiš med kazalcem in prstancem. Sprva gre bolj težko, vendar se kma¬ lu privadiš. Dandanes vsaj v središču Tokija tu¬ di Japonci jedo po naše. Vendar niso z vilicami nič bolj spretni, kot sem jaz z njihovimi paličicami. Najbolj znana japonska jed je Suki- yaki (izgovarjajo: S’kijaki): Kose go¬ vedine in različno zelenjavo dušijo na loju. Zelo znana je tudi Tem pura: ribe in zelenjavo evro na olju. Dobre so tudi pečene jegulje, Unagi. Njihovi sandvi- či so narejeni iz riža in jim pravijo Su- shi. Vse to pridno zalivajo s Sake ) t. j. riževo vino iz žganja, ali pa z zelenim čajem, ki ima precej podoben okus kot Vaš mate. Dasi je njihova hrana zelo okusna, je vendarle precej enolična. Zato pridno (4) :LA PARADOKSOV zahajajo v kitajske restavracije, ki jih je po vsem Japonskem polno. V mestih dobiš seveda tudi vso evropsko in ame¬ riško hrano. Posebnost je siamska in zlasti še mongolska hrana, ki ji tu pra¬ vijo “Džingiskan”. Celo Vaš “baby beef” v Tokiju ne manjka In ga dobiš v re¬ stavraciji “Milonga”. Ribe so izvrstne in pripravljajo jih na najrazličnejše načine. V neki restavra¬ ciji n. pr. dobiš samo sardine na 7 raz¬ ličnih načinov. Posebnost je govedina Matsuzaka. V tem kraju osrednje Ja¬ ponske gojijo govedo v zaprtih in tem¬ nih prostorih. Pokladajo mu pivsko broz¬ go in vsak dan ga-masirajo. Ker smo že pri tem, Ti moram popi¬ sati edinstveni primer menda na svetu, da tudi moške tu masirajo ženske. V zadnjem času so se zelo razvile “turške kopelji”, ki jim tu pravijo “Toruko- Buro”. To so naše parne kopelji, le da kliente masirajo ženske, ki jim pravi¬ jo “Miss Toruko”. Druga posebnost za Japonsko je o- gromno število nočnih lokalov, čajnic in kavarn. Vse to je posledica vojne in zla¬ sti še emancipacije žena. Pred vojno je bil Tokio puritansko mesto. Samo 6 nočnih zabavišč za tujce je bilo tu, kaj¬ ti senca cesarske palače je bila dolga in mesta niso pustili pasti na raven ne¬ katerih pristanišč. Danes je vse to po¬ polnoma spremenjeno. V tem pogledu je sodobni Tokio popolnoma podoben so¬ dobnemu Rimu. Pred vojno Japonec svoje žene nikoli ni peljal v družbo. Zabavati se je mog¬ la samo, kadar je imela goste v hiši. Danes so vsi lokali polni mladih Japonk, dasi na različne parties Japonci še ved-, no navadno sami hodijo. S tem v zvezi je bila tudi prastara institucija gejš. To so bila dekleta naj¬ višje izobrazbe, šolana v etiketi, glasbi, in plesih. Njihova naloga je bila v po¬ sebnih lokalih zabavati moške z recita¬ cijo pesmi, petjem in tradicionalnimi plesi. Napačno je misliti, da so to bile nekakšne japonske “pevačice”, kakor smo to robo poznali na Balkanu. Klasič¬ na gejša je šla skozi več let trajajočo šolo in je bila od vseh japonskih žena najbolj vzgojena in šolana. V novejšem času pa je tudi ta institucija začela pro¬ padati in sodobne gejše nimajo več izo¬ brazbe svojih prednic, zato pa tudi ne več moralno neoporečnega ugleda. * * * Prej sem Ti še pozabil povedati, da Japonci ne poznajo točno odrejenega časa za kosilo, večerjo itd. Jedo, kadar se jim zljubi. Tudi navadno ne jedo več jedi zapovrstjo, temveč vsako jed ob drugem času .Zato je razumljivo, da so njihovi lokali polni gostov ob vsakem času. Prav tako je z delom. V uradih sicer delajo od 9-5 ter ob sobotah do opoldne. Trgovci, obrtniki itd. pa delajo ves dan in tudi vse dni na teden. Prosto si vzame pač, kadar se mu zljubi. Ob nedeljah n. pr. ni prav nič manj prometa kot dru¬ ge dni in vse trgovinice so odprte do pozno ponoči. Le zjutraj običajno začno delati šele okoli 10. ure. Nekatere ve¬ leblagovnice imajo zaprto v torek, dru¬ ge v sredo ali četrtek. Ob nedeljah so vse odprte. Njihovi vlaki vozijo točno kot ura. Železnice so izvrstno zgrajene in prav nič ne tresejo, čeprav vozijo z veliko brzino. Imajo nekaj zelo modemih eks¬ presnih vlakov. Le to opaziš, da so se¬ deži silno majhni. To je sploh v vsem: vse je nizko pri tleh in majhno, stoli, mize, umivalniki itd. Posebnost pri vla¬ kih je tudi to, da si Japonci, kadar potujejo na daljše razdalje, enostavno čevlje sezujejo. Ponoči si slečejo tudi obleko in običajno oblečejo kimono. Če pa je vroče, sedijo kar v spodnjih hla¬ čah. * * Sit Te dni sem iz pisarne opazoval Ja¬ ponca, kako je v četrtem nadstropju či¬ stil okna. Lasje so se mi ježili, ko sem ga videl, kako leze od okna do okna in se samo z roko drži za napušče. Sploh ni privezan! Vprašal sem, če vsi tako čistijo okna in če kdaj komu spodrsne. “Seveda mu”, so mi rekli, “vendar je tu človeško življenje poceni”. * * * Včeraj sva se z Vido peljala z brzo- vlakom v Nikko. Ta kraj leži dve uri daleč od Tokija, v hribih. Skoro pol ure se vožiš skozi nepregledna tokijska predmestja. Vse je leseno in vsakdo lahko zgradi hišo, kakor se mu zljubi: obrne jo lahko po mili volji. Slika ni prav nič boljša kot v Vašem Dock Su- du, in dišave pa še hujše. Čisto nekaj drugega pa je, ko te vlak pripelje na kmete. Podeželje je res le¬ po. Pravkar žanjejo rž in oves ter oko¬ pavajo polja ter sadijo riž. Polja so sil¬ no majhna, le nekaj arov meri vsako, in zagrajeno je z nizkimi okopi. Ko po- žanjejo ozimimo, spustijo vodo na po¬ lje, ga preorjejo in sadijo riž. Orjejo s kravami in konji — vse je zelo majhno, kot v Bosni-, vendar imajo že mnogo mo¬ torjev za okopavanje polj. Kmetje in kmetice so oblečeni v Hapi obleke, t. j. temnomodra ogrinjala z be¬ limi rižarni. Na glavi imajo ogromne slamnike in dostikrat ne veš, ali dela na polju kmet ali kmetica (Mizarji ima¬ jo drugačno obleko; hlače so podobne “pumparicam” in na nogah imajo klobu- čevinaste “čevlje”, z oddeljenim pal¬ cem). Hiše so kar sredi polj in skoro vsa¬ ka ima nekaj dreves ter visoko živo mejo, ki jo marljivo strižejo. Od časa do do časa se pelješ mimo večje naselbine, ki pa ni taka, kakor so naše vasi. Po¬ samezne hiše imajo tudi visoke mlaje in pri nekaterih imajo sedaj obešene pe¬ stre papirnate krape, t. j. ogromne “za¬ stave” v obliki krapov, število in veli¬ kost teh krapov pomeni, da imajo v tej hiši toliko fantov, starih 3, 5 ali 7 let. Nedavno so imeli namreč “praznik deč¬ kov” in starši s ponosom obešajo te krape na mlaje. (Nadaljevanje) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA c. SLOVENCI AVSTRALIJA V Sydnej je nedavno prispel z družino g. Ludvik Klakočer, ki je zad¬ nja leta vneto sodeloval pri kultur¬ nem in prosvetnem delu na Primorskem. Avstralski Slovenci so bili njegovega prihoda veseli, ker so prepričani, da bo sedaj sodeloval tudi pri avstralskih Mislih ter organiziral tudi pevski zbor. Prijetno presenečenje je doživel pred¬ stavnik sydneyskega Slovenskega dru¬ štva na proslavi nizozemske osvobodit¬ ve, ki jo je organizirala Nizozemska zveza. Referent te zveze za informaci¬ je dr. Wouters ga je ob tej priložnosti pozdravil v slovenščini. Povedal je, da je pred vojno veliko potoval. Bil je tu¬ di v Sloveniji, kjer je bil gost na kosi¬ lu pri tedanjem banu pok. dr. Marku Natlačenu. Zato zna poleg drugih jezi¬ kov tudi še precej dobro slovensko. V Brisbane so imeli pred kratkim II. redni občni zbor tamošnjega slo¬ venskega društva “Planinka”. Pri vo¬ litvah odbora je bil znova potrjen dose¬ danji odbor, v katerem je predsednik Anton Kranjc, tajnik Janez Primožič, blagajnica pa Kristina Plut. V širši od¬ bor sta bila še izvoljena Jože Korošok in Vladimir Koman. Slovenski rojaki v Sydneyu imajo po “zaslugi” tamošnjemu slovenskemu društvu sovražnih ljudi težave pri po¬ strežbi gostov s pijačo na društvenih družabnih prireditvah. Med rojaki so se našli nasprotniki organizirane slovenske skupnosti, ki so poklicali oblasti in se sedaj prireditve ne morejo več vršiti po stari navadi. Se pravi: na prireditvah društvo ne sme več točiti in prodajati alkoholnih pijač in si jih morajo gost¬ je prinesti sami s seboj. č. g. p. Bernard Ambrožič, častnik predsednik Sloven¬ skega društva v Sydneyu, je v junijski številki Misli v zvezi s tem dogodkom zapisal: “Štiri leta, morda pet, je šlo vse gladko in ni bilo nobenih sitnosti zaradi gašenja žeje. Ni bilo tožnika, ni bilo sodnika. Zdaj se je na žalost našel sovražen človek — morda jih je bilo več — ki je čutil potrebo, da pokliče ob¬ last. .. Ni dvoma, da je bilo to narejeno z namenom, da se preprečijo nadaljnje PO SVETU zabave in se s tem naredi velika škoda Slovenskemu društvu in posredno Slo¬ venskemu domu. Na vas je, rojaki in ro¬ jakinje, da pokažete: Ne damo se oma- lodušiti zaradi take zlobe! Toliko let smo z veseljem prihajali v lepem števi¬ lu na te zabave, to hočemo nadaljevati, četudi bo zdaj nekoliko sitnosti”. V ena¬ kem smislu je objavil poziv sydneyskim Slovencem tudi predsednik Slovenskega društva Milivoj Lajovic. V mestu Bonegilla so zaposleni pri de¬ lih na železnici v N.S.W. Jože Ogrizek iz Rogaške Slatine, Stanko Pekolj iz Ljubljane, Ivan Makovec iz Vipave in Anton Konda iz Metlike. Na agrarni šoli v Dookie v Shepper- tonu se je lepo uveljavil tudi Slovenec Jože Maček. Postal je profesor na ta- mošnji agrarni šoli. V Sydneyu so se poročili: Rudolf Jak- šetič iz Podgraj in Ema Zadnikova iz Vel. Loč pri Slivju, Mirko Baloh iz Sed¬ la in Ljubica Mikela iz Lukorana pri Zadru. V Broadmeadovvs sta v zadjem času prišla Stanko Šegula in Vlado Staršek. Oba sta iz Maribora. FRANCIJA Pri tvrdki za gramofonske plošče DECCA je pariški Slovenec g. Emil Da¬ vor izdal ploščo pod naslovom “La You- goslavie en chanson”. Na plošči so med drugim tudi naslednje slovenske pes¬ mi: Gor čez izaro, Pojmo na štajersko in Moj očka ima konjička dva. številka plašče je 450.669. V pariški bolnici je umrl Franc Lu- bič iz škocijana na Dol. V Francijo je prišel leta 1924 ter je delal v Loiretu. Pogrebne obrede je opravil g. Nace Čretnik. Nekaj iz gospodar¬ skega življenja Washingtonski tednik za zun. trg. je pred kratkim objavil podatke o turizmu v FLRJ, kakor jih je dobavila amer. ambasada v Beogradu. Po teh podatkih je turistični promet padel leta 1956 za 19% v primeri s 1955, saj je bilo lani samo 393.670 turistov. Na posamezne evropske narode odpade: Nemci in Av¬ strijci 126.368, porabili so 1.495.390 do¬ larjev: Angleži 39.611 (860.477 dolar¬ jev), Francozi 4.087, Amerikanci 22.439 (dnevna poraba poprečno na turista 13.50 dolarjev), Čehi 11.009 (310.890 dolarjev). — Da bi letos privabili čim več turistov, so hotelske cene v večini hotelov znižali za 7—10% v sezoni in do 20% izven sezone. Prav tako so tudi o- lajšali carinske in devizne predpise m dali več prožnosti pri zamenjavi tujih valut. Italija je lani s produkcijo 315.000 tovornih avtomobilov dosegla rekordno številko, ki predstavlja 18% povečanja produkcije. Izvoženih je bilo 87.000 vo¬ zil. Japonci so v preteklem letu investira¬ li 12.400.000 dolarjev v južnovzhodni Aziji in Južni Ameriki. Novi industrij¬ ski objekti so zrastli v Braziliji, Ko¬ lumbiji, Mehiku in Argentini, Siriji in na Bližnjem vzhodu. Od 13,8 milijard jenov (358 jenov je en dolar po urad¬ ni zamenjavi) namerava Japonska le¬ tos investirati 5,8 milijard v Srednji in Južni Ameriki, 2,4 milijard v južno¬ vzhodni Aziji, nekaj pa tudi na Aljaski. Med francosko vlado in vodilnimi pe¬ trolejskimi družbami francoskega izvo¬ li teko pogajanja o razpisu velikega javnega posojila 100 milijard frankov — 350 frankov je en dolar — s katerimi bi pričeli s črpanjem petroleja v Saha¬ ri. Saharski petrolej bi ob polni izrabi zadostoval za potrebe Francije in delno kril tudi potrebe ostalih dežel v Evropi. Afriški kontinent od druge svet. voj¬ ne dalje počasi, pa vztrajno prodira na svetovnem trgu s kavo. čeprav je latin- skoamer. delež pri produkciji kave na- rastel od 74% pred vojno na 90% po tej vojni, je zadnja leta produkcija pričela padati. V Braziliji, Kolumbiji in Vene¬ zueli je padla zaradi slabega vremena za 13%. Svetovna produkcija mesa je leta 1956 bila za 35% večja kot v letih 1934/8 in 1946/50 in je dosegla 48 mil. kg. Pri tem ni všteta rdeča Kitajska. Pakete za Evropo vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja »fadivan - Pak Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Corrco 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! Gallusove ploiie lahko dobite pri kateremkoli članu Gallusa ali na naslednjih naslovih: Capital: Dušnopastirska pisarna v “slovenski hiši” na Ramon Falcon 4158 Ciudadela: Dr. Julij Savelli, Libertador Gral. San Martin 137 Florida: Prijateljevi, Gral. Urquiza 3850 Ramos Mejia: Štefka Žonta, v “sanatoriju”, Necochea 440 San Justo: Urarna Lipušček, Provincias Unidas 3616 San Martin: “Foto Oscar”, Belgrano 84 Villa Eslovena (Lanus): pri Virantovih Villa Libertad: trgovina Mavrič y Cia., Almeyra y 3 de Febrero Villa Madero: Malovrhovni, Blanco Escalada 229 Buenos Aires, 4. VII. 1957 SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Meddobje. Leto III. 1956/57. Štev. 3-4. Vsebina: Vez obrazov (Vladimir Kos); Begunec Farič (Frank F. Bukvič); No¬ belov nagrajenec Juan Ramon Jimenez (Rafko Vodeb); Prvi letnik (Marijan Marolt); Misli ob zidovih Troje (France Papež); Zadnji krajec (Marijan Willem- part); črke-Besede-Misli; Zelena miza (Ruda Jurčec); Čas na tribuni: Anketa “1957”; Gledališče: “Družba pri koktaj¬ lu” v Buenos Airesu (Alojzij Geržinič); Črta in prostor: France Ahčin v kritiki svojih zadnjih dveh razstav (Marijan Marolt); Knjige: Vrednote. Tretja knji¬ ga 1956. (France Dolinar); Ivan Ahčin, Sociologija II, 2. (France Glavač); Franc Erjavec, Koroški Slovenci, 1. zve¬ zek (Marijan Marolt); Bertoncelj-Arko, Dhaulagiri (Vojko Arko); Kronika; Razpis knjižnih nagrad za leto 1957; Slovenska knjiga v letu 1956: I. Pesni¬ štvo, II. Pripovedništvo, III. Dramatika (Martin Jevnikar; Jože Plečnik — umrl; Zgodba o mutcu Osojskem je resnična (Vekoslav Bučar); T. S. Eliot na odru v Celju; Književniki in revolucija na Madžarskem; Festivali v letu 1956; Tre¬ tji mednarodni festival poezije; Gleda¬ liška sezona v Parizu; Osnove gleda¬ liške kulture v Združenih Državah; Gle¬ dališča v N. Yorku; Sezona v Londonu; Izid razpisa božičnih leposlovnih nagrad Slovenske kulturne akcije za leto 1956; Kulturni večeri slovenske kulturne akci¬ je: Kulturni večeri v letu 1957. Revija izhaja letno v šestih številkah. Izdaja jo Slov. kult. akcija, urejujeta jo pa Zorko Simčič in Ruda Jurčec. DRUŠTVENI OGLASNIK Mladina ni samo bodočnost naroda, ampak tudi njegova sedanjost. Društvo Slovencev potrebuje za dosego svojih na¬ menov že sedaj tudi mladine. Fantje in dekleta, včlanite se v Društvo Sloven- cev! II. prosvetni večer Društva Slovencev Društvo Slovencev je letos začelo pri¬ rejati prosvetne večere. Prvi prosvetni večer je bil pred štirinajstimi dnevi. Na njem je poddirektor č. g. Jože Jurak imel zanimivo predavanje o svojih vti¬ sih s potovanja po Boliviji. Zanimiv je bil njegov prikaz razmer v tej deželi in njenih prebivalcev. Drugi prosvetni ve¬ čer bo v soboto dne 20. julija ob pol osmih zvečer v dvorani v Slovenski hiši ESLOVENIA LIBRE Editor respcnsable: Miloš Star e Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aire s Argentina na Ramon Falconu štev. 4158. Na njem bo prav tako zanimivo predavanje, z i a _ sti še za ljubitelje planin. Vsi iskrene vabljeni. OBVESTILA SPZ “Gallus” bo pripravil svojemu podpornemu in rednemu članstvu ter prijateljem večer z razgovorom o pev. skem udejstvovanju doma ter o vtisih našega delovanja v emigraciji. Predava¬ la bo gdč. Nuša Kristanova v Galluso- vi sobi na Necochea 440, Ramos Mejia, v ponedeljek, dne 8. t. m. ob pol devetih zvečer. V. kulturni večer SKA bo v soboto 13. t. m. ob sedmih v Bullrichevem salonu Sarandi 41. Na sporedu je II. del Ma¬ roltovega skioptičnega predavanja o ar¬ hitektu Plečniku. SFZ in SDO bosta skupno počastili spomin vseh padlih domobrancev v ne¬ deljo 14. julija ob pol šestih popoldne v cerkveni dvorani v Ramos Mejia. Sestanek SFZ bo v nedeljo 7. julija po mladinski sv. maši v Slovenski hiši. Predaval bo g. dr. Kačar. Vsi fantje vabljeni! Odbor SFZ. Sestanek SDO bo v nedeljo, 14. juli¬ ja ob pol štirih popoldne na Ramon Falconu. Na programu važno predava¬ nje, ki bo zanimalo vsa dekleta. Dekle¬ ta, zberimo se v velikem številu. Odbor SDO. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires NAPRODAJ HIŠA V LINIERS vogalna 20 x 25. — Na razpolago je lokal s kletjo ter štirisobno stanovanje s telefonom, dvoriščem in vrtom. — Oddano pa je: bar z 1 stanovanjsko sobo, in eno dvosobno stanovanje z dvoriščem. Izpraznitev tudi tega dela po dogovoru. Pripravno za obrt, skladišče, trgovino, — pa tudi za horizontalno zidavo. HIŠA V HURLINGHAMU 3 kvadre od tovarn Schkolnik in Siam ter ko¬ lektiva po asfaltu. — 3 sobe, kuhinja, kopalnica, vrt z galponom. — Cena $ 90.000, prevzem s polovico, ostanek po dogovoru. Janko Žirovnik DORREGO 2645 - 1? D Matr. Prof. 1321 T. E. 71 -1223 Imam raznovrstna nakupna naročila. Poverite mi prodajo Vaše hiše, sta¬ novanja, trgovine, podjetja itd. — Informacije brezplačno. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (43) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Panteistična misel je naletela na kre¬ pak odpor gruče. Posiveli cestni dela¬ vec je porogljivo stresel z glavo. “Kaj govorite, gospod? Mesec naj bi bil čudež? Kako le? Mesec mi do¬ bro poznamo. Vedno ga vidimo. In kar lahko vedno vidimo, to ni čudež”. Gospoda sta se vrnila na Chalet. “Današnji pisatelji,” reče vzgojitelj, “ne znajo več govoriti preprostemu ljudstvu.” “Nemara imate prav, prijatelj,” od¬ vrne Lafite. “Ničesar več ne morem razumljivo povedati. Sam Bog ve, kaj se je z vami vsemi zgodilo. Kmalu bom izginil. Umaknil se bom tej Gospe iz votline in ljubim sorodnikom, ki so mi sporočili, da se vrnejo...” Dvaindvajseto poglavje Zamenjava rožnih vencev a 1 i : L j u b i me Nastanek massabiellskega studenca ni samo zmaga za Bernardko, temveč je zmaga celega Bigorra proti cesar¬ skim oblastem in proti Cerkvi. Tisoči romajo sedaj k votlini, da bi po zamak¬ njenju Soubirousovega otroka vidno u- živali nevidno božanstvo in to ne samo zjutraj, temveč tudi zvečer, ko se zbe¬ rejo dolge procesi'e z gorečimi svečami, smolnatimi trskami in plamenicami. Ta¬ ko se na popolnoma naraven način izpol¬ njuje Gospejina želja po procesijah, ki so jih duhovniki odbili. Čeprav teološki vrhovi nastanka do sedaj skritega studenca niso mogli pri¬ znati za čudež, so vendar vsi ljudje go¬ vorili o čudežu. Celo izobražene in pa¬ metne glave kakor so Estrade, Clarens, in Dozous so dopuščale misel, da je nastanek studenca vsaj nekaj izredne¬ ga. Velika množica, ki je še na četrtek preklinjala Bernardko kot zmedenko, pa je bila zavoljo občutka krivde še po¬ sebno navdušena. Negotovi, nezaupni in sovražni imajo sedaj dosti dokazov za vero. Antonija Peyret na primer pride vsako jutro ob šestih pred Cachot, da poklekne na cesto in da počasti prepro¬ sto stanovanje čudodelke. Na ta način je pridobila naklonjenost gospe Millet, ki je v vse verjela koj od začetka in se se¬ daj čutila kot nekakšna mati čudeža. Piguno, polna čudovite ponižnosti, je naprosila Luizo Soubirous, naj dovoli hčerki, da ji blagoslovi rožni venec. Hčerka je to jezno odklonila. Tudi Jean- ne Abadie, ki je vrgla prvi kamen na od- likovanko, je skušala nekoč poljubiti Bernardki roko, kar pa ji ni uspelo. Ljudstvo, posebno kmečko iz Pirenej, doživlja dneve iz preteklih stoletij, ki bi jih niti največji romantični fantastik modernega časa ne mogel sanjati. Prav tako je, kakor da je okrog in okrog Lurda vulkansko tlo nadnaravnosti, ki se je zdaj na prebitem mestu ognje¬ no odprlo. Ljudje so tu kakor povsod. Reveži so tu nemara še revnejši kakor drugod po Franciji. Stanujejo po deže¬ li po razpadlih kočah. Spe v hlevu z ži¬ valmi vred. Redkokdaj dobe v roke ko¬ vanec za dvajset sousov. Misli mož kro¬ žijo samo okrog tega denarja. Misli že¬ na pa se mude pri vsakodnevnem moč¬ niku, pri koščku masla ali masti in pri rdeči ali beli krpi flanele za nov kapu- let. Ne bogastvo, uboštvo je zavetišče materializma. Samo stiska in potreba je prikleta k temu, da precenjuje vrednost tega, kar človek potrebuje. Soubirousovi hčerki pa je s pomočjo nenavadnih moči uspelo, da je ustvari¬ la še večji čudež, kakor je bil odkritje studenca. Nevede in nehote je delila Bernardka z revnimi tisto usmiljeno to¬ lažbo, ki jo je napolnila vselej, kadar je videla Gospo. Prenesla je na množico del nebeške ljubezni. Množica in posa¬ mezniki so čutili neko olajšanje, ki ga niso razumeli. Množica je po Bernard- kinem posredovanju začutila, da besede, formule in obredi, ki jih uporabljajo duhovniki, niso samo neka nihajoča možnost, kakor je mislila to doslej, tem¬ več da je vse to skoraj pričujoča resnič¬ nost. To zbližanje dveh svetov je mar¬ sikaj spremenilo. Stiska ni več težak granitni kamen, ki ga nosiš v nahrbtni¬ ku od rojstva pa do smrti. Granit je po¬ stal luknjičav in čudovito lahak, še celo pastir Leyrisse čuti zavest prazničnega življenja, ki napoljnjuje duše. Že dolgo je, kar ne goni več svojih svinj k Mas- sabielli. S kepastim glasom, ki ne more prav iz grla, gode cel dan pesmi svojih gora. Vse je zgubilo nekaj na svoji o- strosti: življenje, sovraštvo, nasprot- stvo, grabežljivost, zavidlj vost, strah, nezaupanje in ljubosumnost. Vsako ju¬ tro se prikaže Gospa, da pokaže, da so poleg zemeljskih tudi druge potrebe. Ne gre torej, da bi se človek gnal za ko¬ šček kruha kakor prestradan pes. V delu se je pokazala neka veselost. Koze drugače molzejo kakor prej, perilo tu¬ di pero drugače. Vsa srca so polna pri¬ čakovanja: Jutri! kaj se bo jutri spet zgodilo v votlini! Lurd je potresno središče, odkoder gredo valovi po vsej Franciji. Fran¬ cija je šla skozi tri revolucije in misli¬ la je, da si je priborila svobodo duha proti zlorabi križa, ki ga nosijo v ob¬ rambo višji stanovi in sicer zato, da si zagotove svo e privilegije. Francija se je postavila proti dozdevnim napadom že premagane duhovne struje. Saj živi, kakor uči Clarens svoje učence, še v začetku časov. Zemlja še ni vsa osvoje¬ na. Industrija s svojimi novimi stroji prinaša za vse srečo in ugodje. Važnej¬ še naloge ni, kakor osvojiti svet za člo¬ veško srečo. Kdor skuša to nalogo za¬ virati z nadčutnimi sanjami, ;e sovraž¬ nik potrebnega razvoja in s tem tudi sovražnik človeške družbe. Tako misli gospod Dunan, ko bere veliki pariški tisk. In tako misli veliki pariški tisk. ko se ozira na gospoda Durana. Niti ta¬ ko daleč ne pride kakor pisatelj Lafite, ki je ugotovil, da je mesec čudež. Ču¬ dež je samo zaostalost, ker nočejo vi¬ deti, kako je narava preprosto sestav¬ ljena. Nebo je prazen, tog prostor, ki je napolnjen s trilijoni različnih zvezdnih sistemov. Nebo samo je narava in kjer med ognjenimi kroglami zija neizmer¬ na praznina, tam ne sme biti nobenega prostora za nadnaravo. Na nevažnem trabantu nevažnega zvezdnega sistema živi neka vrsta opice, imenovana človek. Predstava, da so moške in celo ženske živali te čudne opičje vrste podoba ti¬ stega bitja, ki vlada svet (vladati je tudi antropomorfna odvodnica), odgo¬ varja mišljenju žalostne živali, ki še ni megla priti do največjega dejanja rodu, do tega namreč, da bi opust la privide. Šele takrat, ko bo premagana bolestna, nič obetajoča neumnost, ki leži na dnu vsakega iluzionizma, šele takrat, ko se bo človek odrekel varljivim občutkom, da je zem’ja z njim središče vsega in duh kaj drugega kakor zavoljo potrebe pogojna funkcija materije, šele takrat, ko v svojem življenju ne bo videl nič večjega kakor fizikalno-kemično-biolo- loški mehanizem, šele takrat bo začel postajati č’ovek in prestal biti verujoča polžival. To nastajanje človeka nepo¬ sredno prinaša potrpežljivost, pamet¬ nost in ohenem uničenje vseh temnih, morilskih gonov. Zavoljo tega lur- ške afere ni dobro podcenjevati, ker iz- tiruje jasno pot človeštva, ki se hoče rešiti uboštva, predsodkov in negotovo¬ sti starih nazorov. Tako odkrito si se¬ veda “Le Siecle” ne upa pisati. Tudi “La Petite Republique” ne, ker še ved¬ no grozi cerkvena sila in zakon, ki pre¬ poveduje prestopke proti religiji. Mali “Lavedan” pa prinaša v zadnji številk veder člančič, “La Source”, ki mu botru¬ je najbrž župan Lacade. V njem trdi, da so tla v Lurdu in okolici polna mi¬ neralnih in zdravilnih izvirkov, ki ne potrebujejo nobene čudežne Gospe, da bodo prešli na dan v korist ljudem. Je pa še druga Francija, ki je dru¬ gačna, kakor jo slika sporni uvodnik Francija ni samo dežela revnih mas 1 ® klerikalne aristokracije, temveč tudi de- že’a hitro očaranih in vzgibanih dus, dežela žena. Te so brez sape prisluško¬ vale vsakodnevnim poročilom iz Lur¬ da. Zgodba o pastirici in Gospe, fran¬ coska zgodba, jih je napolnjevala z ve¬ selimi občutki. V n ihov h vrstah je na¬ šla Bernardka branilce, ki so prav t®' ko pisali v gotove časopise. Boj se J e ravneh “Lurška prikazovanja” so posta¬ la prava narodna afera širokega raz¬ maha. Narodna afera! To je. Cesarska vlad 8 bi prej pričakovala napad od katereko' 1 frakcije, samo od neba ne. če bi soci®' 1'sti, jakobinci, prostozidarji, rojalisti ®' li orleanisti započeli s kakšnim politi' m'm procesom ali korupcijskim sltic®' jem, ki naj bi zaviral vladno delo, k* se bilo mogoče zadevi z navadnimi sred' stvi upreti. Toda v ož'em ministrske® 1 svetu, kjer so bila prikazovanja zf dvakrat na dnevnem redu, so gospodF ponavljali taisto šalo, ki jo je bil ze pred dvema tednoma izrekel župan L®' cade; “Od nas vendar ne morejo zaM e ' Vati, da zapremo Preblaženo Devico!”