Štev. 44. J Mariboru 29. oktobr i 1374. Teftaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. —kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Štajerski dež. zbor.
XIV.	seja 10. okt. Poslanec Seidl vpraša vlado, kedaj da misli takse za štolo urediti. Ker je velik prijatelj posebno slovenske dubovšine, mu vlada vse prepočasi dela, češ, da bi se že bila morala s škofi porazumeti, kakor tudi zahteva postava od 7. maja 1874. — Poglavitna stvar bila je v tej seji obravnava zastran reguliranja Mure po vladnem predlogu. Ker smo v poročilu VI. seje, v kterej je bil načrt postave dež. zboru predložen, ob kratkem vse povedali in se pri skle-povanju nič bistvenega ni premenilo, zavračamo bralca na poročilo o VI. seji. Tukaj naj dostavimo, da se ima po postavi (§. 3.) pri razde-ljetfju desetin k e letnih stroškov na okraje in srenje gledati na to, v kterem okraju al j v kteri srenji da bo več dela in bo toraj tudi okraju ali srenji več koristi iz reguliranja prihajalo. V razmeri dela in koristi spada tudi večja svota na dotične okraje in srenje, kar imajo zvedenci določiti. — Sprejeti ste bile tudi dve resoluciji k tej postavi: 1. vlado pripraviti, da bi se reguliranje prej kot v 20 letih dovršilo; 2. da se vlada za reguliranje levega pobrežja z ogersko vlado pogodi.
Po nasvetu posebnega odbora sklene zbor, da se zastran stroškov sovražnega napada 1. 1809 adresa do svetlega cesarja odpravi, v kterej se prosi, da naj financ, ministerstvu ukažejo, z dež. odborom vnovič v dogovor stopiti in stvar dognati. Potem se dovoli več postavkov letnega proračuna.
XV.	seja 12. okt. Poslanec R e u t e r vpraša vlado zastran druge višje sodnije za spodnje Štajersko v Mariboru. Da se ustanovi, je gotovo, kedaj pa, še zdaj ni znano. — Dr. Dominkuš stavi do vlade vprašanje zastran ponemčevanja slovenskih šol. Opiral se je g. poslanec posebno na učni načrt obsegajoč „določbe o n e ruškem jeziku na nenemških .narodnih šolah" po Štajerskem, ki ga je dež. šqlvnadVoriiik g. Rožek
'>j\JF IMU
letos m. septembra izročil deželni učiteljski skupščini v Gradcu. Iz tega načrta izpeljuje g. poslanec po vsej pravici odločni namen dež. šol. gosposke, slovensko šolo popolnem ponemčiti, vrh tega pa toliko zahteva od učiteljev in učencev, da bi po tem načrtu učitelji morali naravnoč poduk v narodnem jeziku opustiti, da postavljeni namen v nemščini dosežejo, — se ve da le komaj na pol! — Po tem načrtu so naše narodne šole naenkrat potisnjene v dobo pred letom 1848, kajti poglavitni namen vsega šolanja bi zopet bil: nemščina, ktere bi se naj otroci naučili, kolikor le mogoče; materinščina služi le za — metlo, da se nemščini v šolah vsi napotki odstranijo. Dr. Dominkuš toraj vpraša vlado: Hoče-li visoka vlada te določbe o nemščini v nenemških šolah na Štajerskem zvrševati? 2. Ali se po vladinih mislih te določbe skladajo z določbami člena XIX. ustava od 21. dec. 1861 o splošnjih gravicah občanov? — Odgovor na to v eni poslednjih sej je bil, da vlada narodnosti noče krivice delati, da šol ne ponemčuje (?), da le dela, kar je prav itd. (V pojasnjenje še dostavljamo iz „Slov. Učitelja" to-le: Odbor učiteljske skupščine v Gradcu ni mogel vladnega načrta za podlago svojih posvetovanj sprejeti, ampak je izdelal druge določbe, kteriin služi za ravnilo: slovenščina učni jezik, nemščina (v višjih oddelkih) učni predmet ali tvariua. Proti tem določbam pa govori g. Robič, okr. šolski nadzornik v Mariboru in — padejo z 2 glasova večine. Stvar je zdaj pri okr. svčtih, in če nas pametni na rodni učitelji nadloge ne rešijo, postanejo ljudske šole — ponemčevališča brez vse učne vrednosti!)
Predlog fin. odseka o vravnanji plačil in služ-binih doklad za deželne uradnike se sprejme z do-stavkom, da so naj koncipisti 2. vrste enako postavljeni s koncipisti 1. vrste. Sprejme se tndi štatut pokojninskega fonda za dež. uradnike.
Za šolske potrebe je postavljeno v proračunu 848.000 gld., dohodkov ima biti 437.660
gld., toraj prevzame dež. blagajnica 410.340 gld. — Da se pomanjkanju učiteljev v okom^pride, se sprejme predlog, da se naj na gornjem Štajerskem tudi pripravnica ustanovi; dež. predsednik dostavi, da se s tem tudi minister nauka strinja in je stvar že napeljana.
Zdaj pride na vrsto najvažnejša stvar: pre-naredba srenj ske postave. V odborovem imenu poročal je pl. Čok, vlado je zastopal svetovalec namestnije g. žl. K ali i na. Poročevalec izreče, da odbor po natančnem posvetovanju (in posvetil mu je najbolj g. Herman) ne more priporočati načrta nove srenjske postave, kakor ga je dež. odbor izdelal in dež. zbor v pretres odboru izročil. Splob ni zdaj pravi čas, skleniti novo srenjsko postavo, ker so misli o njeni pre-naredbi, o sred-tvih in potih njenega zvrševauja tako različne, in vsaka stranka s svojo mislijo tako tišči, da ni upati, ka bi ktera kaj popustila in se udala pri sklepanju. — Skoro vsi srenjski zastopi so se izrekli proti vpeljevanju upravnih srenj (Vervvaltungs-Gemeinden), v druzih rečeh so si pa tako navskriž misli, da ni mogoče prav spoznati, v čem da bi se naj srenjska postava prenaredila. Odbor toraj ne more druga, kakor da nasvetuje za zdaj dostavek k postavi, po kterem se spremeni tek inštancije v kraj ni h policijskih zadevah.
Po Hermanovem predlogu se sklene, da se predpoldne rešijo dotične peticije, popoldnč pa začne razgovor o tej stvari. S tem seja preneha do 4. ure popoldne. (Kakor je veselo, da je mnogo slov. srenj dotično prošnjo, v „Gosp." razglašeno, podpisalo in dež. odboru poslalo, tako je bilo n a-pačno, da so v nekterih srenjah peticijo nekoliko spremenili. V tacih rečeh treba složnosti in „Gosp." ni po svojih mislib peticije narisal, marveč po natančem premišljevanju tega, kar mislijo najbolj zvedeni, za blagor srenj najbolj vneti gospodje, kakor Herman, žl. Kaiserfeld in drugi. Bodite toraj prepričani, da smo in vam bodemo vselej le to nasvetovali, kar je pravo in koristno. Vredn.)
Nadaljuje se 15. seja 12. okt. na večer. V občni debati poprime prvi besedo g. Herman. Jedro njegovega prelepega, globoko premišljenega in z bodečimi dovtipi zasoljenega govora je, da zvrševanje krajne policije ne spada v srenjsko nego v državno upravo. Tako je bilo do leta 1864, ko so okrajne gosposke tudi policijo v srenjah po svojih organih, posebno po žandarmeriji, zvrševale ter je bil red in mir. Leta 1864 so se pa naenkrat policijski posli pod lepo donečim imenom „samouprave" ali „avtonomije" gosposkam vzeli in naložili srenjam, ki niso na to ne pripravljene, ne podučene in ne vredjene bile, sredstva za zvrševanje policije so pa — pri političnih gosposkah ostale! Vse bi si bile morale srenje same priskrbeti; ker pa ni
šlo in tudi iti ni moglo, izumila se je pravlica o „neživetnosti" srenj, ter so že bile nekterikrat v nevarnosti, v kazen za to zgubiti svojo samoupravo. — Žandarmeriji so roke zvezane, ker imajo 8 r en je same za varnost skrbeti; toraj bi moral žandarm tata še le pri županu zatožiti, in ta ga sme s svojim policajem zgrabiti, če se namreč tatu tako dolgo čakati poljubi. — Tudi okr. zastopi ne morejo pomagati, ker imajo sicer svojo „samoupravo", so pa tudi kakor srenje vo-jaci brez orožja. Pri tej priliki dokazuje Herman, da so silni stroški, ki jih okr. zastopi stanejo, tako rekoč zavržen denar. Zakleto 1874 znašajo stroški vseh okr. zastopov na Štajerskem 1 milijon in 16.165 gld.! Uprava sama stane 39.305 gld., za policijo je postavljenih 25.588 gld., za razne stroške še navrh: 92.768 gld. Za graškim ima največ stroška šent-lenarški okraj, namreč 49.320 gld., potem ptujski: 45.400 gld. in mariborski: 40.720 gld. V šent lenarškem okraju je samo za ceste v račun postavljenih 41.000 gld., od vsega zneska pa pride na vsaccga človeka (okraj, šteje samo 17.000 duš) 3 gld. okrajnega davka, kar je grozno! Tudi za prebivalstvo ptujskega okraja je okrajna štibra vse previsoka, kajti so ljudje bolj ubogi, in ker se nihčer za gmotno stanje kmeta ne briga, gre drug za drugim od svoje kmetije! (In vendar v Ptuju in obližju vse „mladoslovencev" gomezi! Vredn.) Iz tega pa — pravi Herman — sledi, da so okr. zastopi sami najbolj potrebni, da jih vlada nadzoruje, kajti velik del denarja, ki ga potrošijo, je prav zgubljena stvar!
Tudi okr. gosposke ne morejo srenjam pomagati, kei so preobširne ter ne morejo pregle-davati srenj, vrh tega so tudi s pisarijami preobložene in morajo ustav čuvati proti „klerikalnim agitacijam!"
Potem kaže, kako da dvojna deželna oblast: namestnija in deželni odbor druga drugo overate in dvojnih stroškov prizadevate; deželna uprava stane na leto 200.000 gld., in ravno toliko za iste službe vladna uprava. —
(Kar g. Herman na dalje o sedanjem šolskem stanju govori, je skoz in skoz resnično; vsaj že tudi patroni novih šolskih naprav z glavami skimavajo, rekoč: Šola gre strašno naglo — rakovo pot! Eden neslovenskih marib. poslancev, ki je letos svojega sina v gimnazijo dal, se je bridko pritoževal, kako malo da nemški fant pravilne nemščine v pismu ume. Otroci se ničesar temeljitega več ne naučijo — to je splošna pritožba, in v „Marbg. Ztg." smeši neki stari učitelj sedanje pedagoge s svojo „staro" učbo, pri kterej je stokrat več dosegel kakor se doseže zdaj z vsemi „kunšti", po kterih se večidel le zlati čas v šoli trati.)
Ni se toraj čuditi — sklepa Herman — da pri mnogovrstnih deželnih in cesarskih oblastnijah, pri toliki zmesi posvetovalnih skupščin in zviševal-
nih organov upravna mašina tako težko in počasi dela, še celó zastaja; da javna varnost peša, nezadovoljnost narašča, ljudstvo pa če dalje bolj obožava in zanikerno postaja ter pada v neko vnemarnost, pri kterej tudi državi na korist več ni. Pri vsem tem pa vlada — roke križem drži 1 Zastran prevažnih srenjskih zadev nema vlada druge želje in ne ve nič boljšega predlagati, kakor da se za preski bljevanje krajue policije upravne srenje napravijo, češ, da bi polit. gosposke s toliko srenjami ne imele opraviti in se brigale za svoje višje naloge, in da se ne razdere zopet upravna sostava! . . Obžalovati moram, reče Herman, da ne gleda visoka vlada pri tem na svojo dolžnost in na korist ljudstva, ampak ie na svojo tožljivost (Bequemlichkeit); kajti o tem vendar ni dvomiti, da k raj na policija ni in biti ne more srenjska stvar, ampak je dolžnost države. Iz te tožljivosti menda tudi prihaja, da se vlada navadno ustavlja točenju srenj, ki so umetno združene bile. — Dokler se politična uprava ne premeni, se tudi srenj-ske zadeve k boljemu obrnoti ne morejo. Ko bi bil ob svojem času obveljal Hohenwartov predlog, ko je hotel osnovanje pol. gosposk deželnim zborom prepustiti, kterim ta stvar tudi pripada, bi se bili že zdavno po svojih razmerah in potrebah vredili.
Da se vsa politična uprava tako prenaredi, da bodo mogle gosposke v srenjah zvrševati krajno policjo, terja posebna resolucija, ktero Herman tako-le razlaga: Treba pred vsem prave dež. samouprave, da se vlada ne vtika v deželne razmere, potem pa manjših okrajnih gosposk na več krajih, ki bodo imele politično kakor sodnijsko oblast. Poleg njih naj bodo za gospodarske zadeve okr. zastopi, kterim pomaga okr. gosposka sklepe zvrševati. Pod okr. gosposko so k a t a s t r a 1 n e kot samostalne k raj ne srenje, ki se pečajo s svojo lastno upravo in pomagajo okrajni gosposki v rečeh, spa-dajočih v javno upravo (n. pr. policija), gosposka jih pa naj v tem podučuje in podpira. Nad okr. gosposkami so okrožne oblastnije (Kreisbehörden), kterim stojé na strani okrožnizastopi, izvoljeni izmed okrajnih zastopov, ki delajo v svojem področju tako kakor okr. zastopi. — Na čelu pa stoji — v smislu oktoberske diplome — ena sama deželna vlada, ki je le deželnemu zboru odgovorna, toraj zares avtonomna, ter opravlja vse, kar pripada zdaj d v e m oblastnijam : deželnemu odboru in deželni ces. vladi. Svobodna deželna vlada imenuje vse uradnike, gospodari z dež. premoženjem, oddaje vsako leto državi, kar državi pripada, vse drugo pa obrača deželi na korist.
Tu imate — je končal g. Herman — pri-prosto, cenó in krepko deželno upravo, ki je primerna željam, potrebam in zgodovinskim pomnjenjem ljudstva, ki pripušča tudi dovolj svobodnega
gibanja. Tako samostalno dež. vlado ima sosednja Hrvatska, enake si želč tudi druge dežele.
Brandstetter in Seidl sta pobijala od-sekove predloge. Seidl je posebno poudarjal, da bi „glavne srenje" (Hauptgemeinden) vsem zlegom v okom prišle, da pa on nema več upanja, da bi v dež. zboru — iz te moke bilo kedaj kruha! — Schmitt z Marenberga govoril je celó pametno v Hermanovem smislu. Ravno tako Hammer-Purg-stall; n a s p r o t o v a 1 i pa so : dr. Rechbauer, Reu-ter, baron Rast. Poročevalev Čok pa krepko zagovarja odsekove predloge, ki se tudi vsi z večino glasov sprejmó, in sicer resolucija do vlade: da se vsa javna uprava predelati mora, ker sicer ni mogoče, srenjskih zadev vrediti; potem dva dostavkak sedanji srenjski postavi: 1. da se proti naredbam v policijskih zadevah, ki prihajajo po §. 31. srenjskega reda od srenj-skega odbora, kakor tudi 2. proti onim naredbam, ki prihajajo v policijskih zadevah od žu pana, pritožbe oglašajo pri politični gosposki, ki po zaslišanju župana odloči. Pritožbe se morajo v 14 dneh potem, ko so naredbe strankam do znanja prišle, županu izročiti, ki jih "potem pol. gosposki odda. —
In čemu to? V ta namen, da bodo pol. gosposke bolj pazile na to, kar se v srenjah godi; iz druge strani se pa prepričale, da v svoji sedanji sostavi ne sodijo za to, ter se bo tako samo po sebi zgoditi moralo to, kar resolucija zahteva.
Za resolucijo in za dostavka so glasovali vsi konservativni Nemci, izmed slovenskih poslancev pa le Herman in Schmitt; proti so glasovali trije mladoslovenci: dr. Dominkuš, dr. Srnec in dr. Vošnjak, ž njimi tudi S n i d r ž i č in Brandstetter, Seidl, Neckerman, Rast in „mladi" nemški liberalci, med kterimi je tudi bil sicer zmerni Kelersperg. — Resolucija je bila sprejeta z 28 proti 22, prvi dostavek s 25 proti 22, drugi pa s 30 proti 23 glasom. Z našo stranko so v tej reči glasovali tudi: Carneri, Hackelberg, H.-Purgstall, oba Kaiserfelda, Lohninger, prof. Michl, svčtnik dež. vlade Neupauer itd.
Na koncu bodi hvala izrečena vsem slovenskim občinam, ki so nas poslušale in deželnemu odboru peticije poslale. Tako je prav! Kdor se dan denešnji za pravično stvar ne oglaša in ne poteza, ni pravi državljan, in tisti še najmanj, ki ničesar ne berejo in so toraj nevedneži v najvažnejših stvareh. Nevednost je največ kriva, da se srenjske homatije tako dolgo mot ajo!
Gospodarske stvari.
Setev za klajo.
„Ktero travno ali deteljno seme bi bilo najbolje na dobre njive sejati ra-
zun lucernske?" — tako nas vprašuje posestnik in naročnik F. M. na Vranskem. V naslednjem najdete obširen odgovor, ki utegne tudi drugim ustrezati. Znana je domača ali štajerska detelja; razun te se pa še priporoča turška ali sladka detelja (Esparsette), žolta detelja (Steinklee), potem senokošna, belo cvetoča detelja holandska, posebno pa nova švedska detelja, ktera vsako zimo pretrpi, več izda ko navadna štajerska, in tudi bolj mehko kiajo daje od prejšnje.
Poleg detelje pa nič boljšega ni, kakor g rabo rica alj grašica (Wicke, vicia) in pa oves, vsacega polovica. To daje obilo najboljše in rane klaje. Kosi se pa, preden začne oves v klasje iti. Ko je njiva pokošena, se pusti strnišče do jeseni, ko se podorje in na njive pšenica vseje, kterej ni treba pri dobri zemlji nobenega gnoja več, ker ga daje dovolj strnišče od prejšnje klaje. — Vsem gospodarjem, ki vedó ceniti veliko vrednost živinoreje, to klajo prav živo priporočamo. Med travnimi semeni se pa za razna zemljišča priporočajo razna semena. Najbolj se hvalijo sledeča: Divji oves ali paholka (französisches Raigras, Avena elatior); travna ljuljka (englisches Raigras, Lola perennis) in domača in laška ljuljka; nadalje: pasji rep (Timotheusgras, Phleum pratense), volnata paholka ali medena trava (Honiggras, Holcus lanatus), ki na suhih in vlažnih zemljiščih prav dobro stori. Posebno dobro v to služi, da se ž njo pešnata zemlja strdi in daje dobro klajo za vsaktero živino. Lisičji rep (Wiesenfuchsschwanz, Alope-curus pratensis) da na močnem, srednje dobrem zemljišču rane in obilno redivne in vse priporo-čitve vredne klaje. Pasja trava (Knauelgras, Daclylis glomerata) se najboljše obnese na teški ilovnati zemlji in daje obilno vsaki živini, najbolj pa konjem priležne klaje. M oh ar, kaj izdatna, za konje in krave jednako dobra klaja, stori najlepše na vlažnih, pa tudi na bolj suhotnih njivah ne odreče. Dišeča trava ali von javka (Bucbgras, Anthoxauthum odoratum) daje senu znani lepi duh in se z drugimi travnimi semeni pomešana seje. Kostreva ali bilnica vseh sort kakor: Visoka (Festuca) se prilega mastnim, zmerno vlažnim njivam, m a ni na (Mannaschwingel, Aira) daje visoko, sladko, zelo gosto travo in se priporoča pred vsem mokrotnim tlam; rudeča (rother Schwingel, Glyceria fluitans) ljubi hribe in suhotne visočine in daje klajo vsaki živine priležno. Trava latovka (Schmalblät-* trige Rispe, Poa nemoralis) ne daje samo prav izdatne klaje, ampak nareja tudi prav lepo trat-nico, posebno v senci pod drevjem. Strašnica ali sladki janež, (Pimpinelle, Pimpinella saxífraga) ostaja še skoz zimo zelena, prenaša najhujši mraz in se posebno priporoča za ovčjo klajo. Fiorinka (Fioringras, Agrostis stolonisera) daje najobilnejšo travo, prestvarja sčasoma tudi slabo
močvirnato zemljišče v trdno zemljo, je sploh z vsako zemljo zadovoljna in daje obilno redivnega sena za krave in ovce. Rumeni oves (Goldhafer, Avena flavescens) se priporoča za težko in lahko zemljo. Ostrica (Rasenschwiele, Aira cespitosa) je izdatna trava posebno na senčnatih senožetih med gozdi. Šop ulja (Windhalmgras, Agrostis alba) bela, nizka, nježnja trava, stori na vlažni in suhotni zemlji in prežene sčasoma vse mahovje. Strdivka (Perlgras, Melica cerulea) izvrstna ovčja krma, ima rada bolj vlažno zemljo. Perenica ali pisana trava (Straussgras, Agrostis capilaris), je dobra klajna trava za vsako živino in se najbolj obnese na suhi pešnati zemlji. Rež en k a tudi solzice Device Marije imenovana (Zittergras, Briza media) raste na vsaki zemlji in daje posebno dobro klajo za ovce in govejo živino.
Iz navedenega se da posneti, ktero seme je dobrim njivam najbolj priležno. Šeme se dobiva ali vsako za se ali pa v primerni smesi pri kupcih z semeni; med njimi nam je znan g. P. A niši č v Zagrebu, Ilica št. 768 k „modri krogli", kterega semenski cenik se po obilnosti semen in tudi po zmerni ceni priporoča.
Sadna drevesa za jesensko presajanje na prodaj.
Skušeni sadjerejci trdijo, da je jesensko presajenje sadnih dreves bolj priporočanja vredno od spomladanskega. Korenine imajo namreč skoz zimo čas lepo v prst se vleči in drevesca lahko že brž spomladi začn6 poganjati, v tem ko spomladi zasajena drevesa toliko pozneje poganjajo ter so za jesenskimi nasadi skoro za pol leta nazaj, lahko pa tudi usahnejo, če vročina prehudo pritiska, preden so se koreninice dobro vredile in vtrdile. Ne pozabimo tudi, koliko re-dilnih moči dobiva drevesce jeseni zasajeno proti spomladi, ko začenja sneg kopneti in zemljo napajati. —
Kdor želi raznih 4—51etnih požlabtnje-nih drevesc, jablan (mašancikov, rajnet i. dr. več), hrušek, češenj, višenj, posebno pa lepih 7—8 črevljev visokih orehov, debelega meh-koluščinastega sada (drevesce od 30—50 kr.), naj se blagovoli obrniti do opravništva „Slov. Gospodarja", ki bode brž gospodu sadjerejcu naročilo na znanje dalo.
Gospodarske skušnje.
Pravi čas gnojnico voziti na o z i-m i n o je ob deževnem vremenu sploh in po zimi, kadar ob južnem vetru sneg kopneti začne. Ob mrazu iu na zamrznjeno zemljo gnojnico voziti, več škoduje kakor pa koristi. Treba je tudi, da je gnojnica v poletnem času že povrela; nova, nepovrela ne velja nič. Silno obžalovati je, da večina kmetov velike vrednosti gnojnice ne pozna, kar se vidi iz tega, da malo kje zidano
gnojno jamo zapaziš, pač pa steze, po kterih se gnojnica, najboljša hrana za zemljo in zelišča, izpod gnojnih kupov odceja in — pogublja.
Velika vrednost lipovega drevesa.
Slovenska lipa ni le veličastno, krasno drevo, ki daje mehek, bel les strugarjem in kiporezcem, ličje vrtnarjem in listja kmetovalcem, ampak podaja tudi marljivim bučelicam paše v taki obilici in dobroti, kakor razun ajde nobena druga rastlina ne. V jednem oziru pa ajdo dalječ še presega, namreč med na lipi nabran je posebnega okusa in tolike čistote, da lipovemu medu v trgovini pred vsakim drugim prednost dajejo. Toda lipa ima še tudi to dobro lastnost, da spomladi ravno takrat začne cvesti, ko so večidel že vse druge spomladanske rastline ocvetele, namreč meseca junija in dostikrat še le julija. Tedaj podaljša spomladansko pašo za dobra dva tjedna. O tem času ni v naših krajih nobene me-dunosne rastline, na kteri bi bučele kaj prida paše dobivale, kakor ravno na lipi. Toraj lipo svojim slovenskim bralcem prav vroče priporočamo, naj jo zasajajo, kjer koli je za njo kaj prostora. Posebno pa naj te besede veljajo slovenskim buče-larjem, kterim bode to, našim staroslovenskim praočetom sveto drevo, bodi si na dvoriščih ali ob potih nasajeno, gotovo mali trud obilo pov-raČalo.	J. M.
Državni zbor.
Dné 20. t. m. se je zopet začel dr. zbor. Finančni minister je razveselil zbornic» s tem, da je brž v začetku predložil drž. proračun za leto 1875. Manj vesele bodo dežele, kajti ima drž. blagajnica za prihodnje leto najmanje za 12 milijonov in 352.857 gld. primanj k lj ej a ! Državni stroški so postavljeni za 381 mil. in 782.551 gld., za poldrugi milijon manj od letos, ker bo tudi drugo leto veliko manj državnih dohodkov od letos. Ti so preračunjeni za 369 mil. in 429.694 fl., skoro za 14 mil. manj od letos. In še ti dohodki visé v zraku, ker je letina v mnogo krajih dosti slaba. — Obresti za drž. dolg znašajo za to plot države: 80 mil. in 621.491 gld. Fin. minister se tolaži s tem, da bo v ravna nje davka ravnotežje zravnalo, to se pravi, da se bo š e v e č davka naložilo.
Res se je predložila nova dačna postava, ki določuje davek od poslopij, ki so še brez davka bile. Na vrsto pridejo po tej postavi tudi stanovanja duhovnikov in kloštri ter so le uradne prostorije davka proste. Pri druzih poslopjih, kakor so knižnice, muzeji, javne šole itd. so pustili veljati ravnilo, da, kar dohodka ne do-naša, tudi davku podvrženo biti ne more.
Prva stvar na dnevnem redu bil je predlog Seidlnov, da se pri nesrečah davki odpisujejo. Se sprejme in izroči odboru za dačne zadeve. —
Poslanec Schoffel, kterega dunajska dež. sod-nija iz drž. zbora v sodnijsko preiskavo kliče, je v isti seji vprašal ministra poljedelstva, ali ga je volja predložiti postavo, ki bi uredila gozdno policijo, da se pokončavanju gozdov v okom pride? — Poslanec dr. Promberger s tovariši terja, da se izdela službin red za uradnike ter nehajo dozdanji lastnostni izkazi (Qualifikations-tabellen), ki značajnim uradnikom sitnobe delajo in so le na korist manj značajnim, ki se svojim predstojnikom prilizujejo, da višej splezajo. Z navdušenjem sprejeto in odboru v pretres izročeno. (Dobro bi bilo, ko bi se tudi v cerkvenih krogih našel kaki dr. Promberger).
Poslanec Gollerich s tovariši je vprašal vlado, bode li v prihodnje opustila sklicevanje dež. brambovcev k vojaškim vajam ob času žetve?
Dr. Kronawetter s tovariši je predlagal in zbornica je predlog sprejela, da se namreč pregleda postava zastran zborovanja in društev, ker dosedanja skušnja uči, da pol. gosposke mnogokrat samovoljno v teh rečeh postopajo.
Sklepa se o novi pokojninski postavi za vojaštvo. —
Dopisi.
Iz Gradca 24. okt. Danes se je razsodba zoper drja. H. Taušinskega in nja zatožene tovariše proglasila. Taušinski, nekdanji profesor na mariborski gimnaziji, se je z nekterimi zlasti delalci skrivaj zavezal, zboroval in svoje ne verske zmote trosil 8 tem namenom, da bi se zdanji državni red podkopal in država vse drugo lice dobila. Ker pa je vsako tako postopanje tajnih zaveznikov zoperpostavno, in ker se je pri tej priliki posebno sv. kat. vera zasmehovala in zasra-movala, so omenjene skrivne zborovalce pred sod-nijo poklicali, Taušinskega že pred 4 meseci v preiskavo djali in danes obsodili. — Razsodba se glasi: dr. H. Taušinski se zavoljo razžaljenja cerkve od države pripoznane in zavoljo skrivne zaveze obsodi na 4 mesece ojstre ječe z enkratnim postom. Ednega zaveznikov je ista kazen zadela, druge manjša, vsakega po zasluženju.
Iz Kozjanskega okraja. (Letina.) Vašej želji, izrečenej v 43. številki „Gospodarja" gledfe vinske letine, prav rad vstrežem, da si je težko pri nerednosti letošnjega leta sploh o pridelku govoriti. Skoro vsak hribček namreč je drugače obrodil. Pri vsem tem smem vendar trditi, da se je v Kozjanskem okraju poprek trgatva dobro obnesla.
Nizke gorice so povsod zavolj mraza mnogo trpele; na Polju, v Bučkih goricah in v nižjem Virštanju se ni polovica truda splačala. — Srednje gorice so ostale pri lanskem; tu nekaj več, tam nekaj manj. Semkaj spadajo po večini gorice Virštanjske, Pilštanjske, Kozjanske itd. Vinogradi pak, ki ležijo visoko in za vetrom, so prav mnogo
obrodili. Najti je pri nas dosti hiš, ki niso v šestih letih toliko vina dobile, ko samo letos.
Ker je bil september prav ugoden, je tudi upati, da bo kapljica dobra, gotovo boljša od^ lanske. — Cena se suča okoli 5 fl. vedro. Sent-petrsko vino bo gotovo dražje, Virštanjsko ceneje. Vsckako bi se splačal trud vinskim kupcem, ko bi se podali v naš sicer oddaljen kraj po vina.
V Kozjem na primer je na prodaj mnogo dobrega vina; ubogo zadolženo ljudstvo bi ga prav rado oddalo, pa tujih kupcev ni, domači pa se nočejo prenagliti.
Iz celjskega okraja. (Vinski in poljski pridelek.) Okoli Cel.ja, Vojnika, Dobrne, Nove-cerkve in Fraukolovega so ie nekteri vinogradniki več pridelali kakor lani, večina pa manj, ker je trojna uima: mraz, smod in toča desetino letos pobrala. Polovnjak se ceni 30—40 gld., pa kupcev je malo, ker se je z Ogerskega dobre kaplje obilno in po ceni nadjati.
Za vsakdanji živež se je — hvala Bogu — pri nas vsega precej obilno pridelalo, le za denar bo huda, ker še to, kar ima kmet za prodati, prave cene nema.
Od zgornje Pesnice 25. okt. (Vinska letina.) Trgatev je tukaj sploh dokončana, vreme je bilo vseskozi lepo, vinska letina je pa ena najslabših, kar pomnimo. Pridelalo seje sploh na oralu komaj za eden polovnjak. Kar dobroto zadeva, bo tudi slabeje vino od lanskega, meri namreč 15—16 stopinj sladkora, lani pa 16—17. Cena mu je okoli 80 gld. štrtinjak, pa kupcev ni, tako da marsikter zdihuje, ki bi svojo malenkost rad prodal, ker je za denarje silno trdo. Rani mraz, (26. in 27. t. m. na oknu — 1) zopet nič dobrega ne obeta za prihodnje leto, tako ljudje sploh govorijo; dobro bi menda bilo, da bi saj brajde se v jesen obrezale, dobro pokrile in zavile.
Od zgornje sv. Kungerte 25. okt. (Nov zvon.) Veliki zvon nam je bil lani na dušno nekoliko napoknil, letos pa 2. febr. je celó počil. Zvonenje je bilo neprijetno in zamolklo, zato občna žalost in zdihovanje. Kako veselje je toraj prešinilo vsakega farmana srce, ko se je preteklo nedeljo 18. t. m. novo preliti zvon iz visoke line jarno in milo zglasil in na novo oživljen farmane veselo pozdravil! Prelil ga je g. Dencl, zvonar v Mariboru; pred je bil težek 14 cent. 30 funt., zdaj pa tehta 17 cent. 40 funt. Svojega mojstra časti, ker ima prav jarn in čist glas. Kupili so ta zvon farmani 1. 1841, sedaj ga je dala cerkva na svoje stroške preliti in povekšati; blagoslovili so ga v Mariboru 17. t. m. stolni prošt, prečast. t gosp. Sorčič. Drugi dan se je zbralo veliko ljudstva od vseh krajev, ter je bil zvon z lehkoto in brez vse nevarnosti in nezgode obešen.
Iz Cerkovec 26. okt. (Pobalinska raz-brzdanost in divjost.) V Cerkovcah, znanem kraju ubijavcev in ponočnjakov, seje preteklo nedeljo 25. t. m. strašno hudodelstvo zgodilo.
Namesto k večernicam se podajo malopridnih sta-rišev sinovi v krčmo. Imeli so, kakor je že od nekedaj v tej fari navada, sč seboj morivno orožje. Proti večeru se med seboj stepejo ter se začn6 z noži klati, z vilami in sekirami pobijati. Maloprid-nežev eden udari drugega z sekirO po glavi, mu jo razplati, da se možgani razletijo. Ranjeni hitro potem svojo dušo izdahne. Bil je, kakor se čuje, tudi malopridnež, sin slabega, zapravljivega očeta iu že večkrat v takih pobojih. Kakor živel, je tudi umrl. Nesrečnež je že božjo sodbo prestal, morilce njegove pa čaka zaslužena kazeu. Še več drugih je ranjenih, pa ne tako nevarno. Svoje dni je cerkovška fara dobro slovela in je bila tudi srečna. Sedaj je vsako leto nesrečna po ognji in toči ter se vsako leto godijo poboji. To je sad slabih starišev, njih brezskrbne izreje; največ pa sedanjega liberalizma, ki se je tudi med kmete vrinul.
Pristavek vredništva. Ne bi li skrajni čas bil, da se poštenjaki med Poljanci začnO posvetovati, kako razuzdanosti in surovosti v okom priti? Treba pred vsem poduka odrasli mladeži in tudi možem, izmed kterih se rekrutira Seidl-Brandstet-terjeva garda pri volitvah. Poduk v cerkvi ne zadostuje več v sedanjem zbeganem času; ako še kaj premore, so društva, brez kterih se proti liberalizmu in razbrzdanosti ničesar ne opravi. Policija zamore le lumpe loviti in kaznovati, poštenih ljudi pa ne more vzrejati. To je delo cerkve in starišev, ki pa morajo večkrat v dotiko priti in se lepo razgovarjati.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Vlada je odločila, da se bodo deželni zbori zanaprej v spomladi m. aprila namesto jeseni sklicavali. To je prav, kajti imajo mnogi poslauci na jesen doma dovolj opravka, iz druge strani so pa morali dozdaj dež. zbori v jeseni na vso sapo delati, da jih državni zbor ni dotekel. Nasledek tega je bil, da se je mnogo poslov od ene sesije v drugo zavlačevalo.
Minister Stremayr si je te dni skusil, kakošen sad da liberalizem pri študentih rodi. Nedavno je profesorjem na vseučiliščih na srce polagal, da naj bolj pridno svoje ure držijo in pri preskušnjah bolj nataučni bodo. To je profesorjem kakor študentom v nosove kadilo. Ko je toraj vpričo ministra Stre-mayra te dni inštalacija novega rektorja na Dunaju bila, je rektor rahlo ministra grajal, kar je študentom povod dalo, da so — ministra zasramovali. Ko je namreč vstal ter hotel govoriti, začeli so mladeniči sikati in kričati: „Niedersetzen!" Po kon-čanej inštalaciji so ga zopet s sikanjem in grdim „pereat!" (konec ga bodi) iz sobane spremili. —
Cesko. Volitve v drž. zbor so za zdaj zopet končane in — vladna ustavaška stranka ima nekoliko tolažbe in veselja. Izmed 33 poslancev so namreč trije mladočehi zmagali: dva
kmečkih občinah, eden pa v mestni skupini, dr. Jnl. Gregr, zoper grofa Klam-Martinica pri ožji volitvi. Ta zmaga bila je le mogoča, ker so se mladočehi z ustavaki proti Klam-Martinieu zavezali. — Veselje ustavakov, da so vsaj 3 mladočehi voljeni, pa utegne vendar le kratko biti, ker ti terdijo, da v drž. zbor ne gredd.
Tirolsko. V nedeljo 25. t. m. se je v Inšpruku velikanska cerkvena svečanost slavila. Podoba Matere Božje presv. srca je bila namreč z dragoceno krono venčana. Opravljal je sv. službo nadškof in kardinal Solnograški, kteremu je asistiralo 9 škofov in 8 prelatov. (Tudi naš mil. knezoškof bili so navzoči). S procesijo šlo je kakih 30.000 ljudi. Le deželnih strelcev ni bilo, ker liberalni župan ni dovolil, da bi bili s puškami prišli!
NaOgerskem se je v saboto zopet začel državni zbor in predsednik je poslance lepo opominjal, da naj složni bodo, ker je strašno veliko dela.
Vnanje države. Čmagora. V Podgorici, turškem mesticu na Arbaneškem, so pred enim tjed-nom zopet Turki zdivjali in 20 Črnogorcev, med njimi tudi nekega arhimandrita (duhovnika) pobili. Bil je sejem in eden turškik podložnikov ubije nekega Turčina. Naenkrat se raznese po sejmu glas, da je Črnogorec Turka ubil. Divja turška drhal plane nad uboge Črnogorce, ki so bili_brez orožja, in zgodi se velika nesreča. Le malo Črnogorcev je živih odletelo in ko doma razglasijo, kar se je godilo, je bil ogenj v strehi. Hoteli so kar na Tuika planiti, pa knez jih je pomiril ter obljubil ostre preiskave pri Turkih in zadostenja.
Slovensko slovstvo.
K. Ravnokar smo prebrali knižico, ki je te dni v „narodni tiskarni" na svitlo prišla pod naslovom: „Jožef Rozman, kn. škof. konzist. svetovalec itd. — Izgled pravega dušnega pasti rja in krščanskega rodoljub a". Spisal Ivan Skuhala, kaplan konjiški. —Kni-žica popisuje življenje rajnega nadžupnika na 61 straneh deloma z njegovimi besedami, ker je blagi mož v kroniki konjiške fare z otroško pripro-stostjo in odkritosrčnostjo svoje življenje popisal blizo do časa, da je v Konjice prišel, in po izgledu sv. Avguština tudi svojih slabost ni zamolčal. Pridjana je prediga, ki so jo č. g. korar Fr. Košar pri pogrebu imeli, in lepa pesem ža lostinka, ki so jo č. g. župnik J. Vir k za osmino pogreba zložili. — Bodi g. pisatelju za njegov trud srčna zahvala, prijateljem rajnega pa pri čitanji obilna tolažba! Knižica je na prodaj pri g. pisatelju v Konjicah po 30 kr. Ker se je le 500 iztisov posnelo, naj se podviza, kdor je želi imeti.
Razne stvari.
(Domača obrtnija.) Prav veselo je, kar piše
„Laib. Ztg." o delovanju zvonarnice Samassove v Ljubljani. Prilično smo — pravi — zopet vi-dili pri tukajšnem c. k. zvonarju, gospodu Albr. Samassi velik zvon, 46 centov težek, ki je z drugimi 3 zvonovi namenjen za farno cerkev*v Idriji. Delo je zopet izvrstno. Kakor dalje čujemo, so odposlani bili pred nekaj dnevi trije soglasno u-brani zvonovi vDijakovar na Slavonsko, ki bodo kinč novi, od škofa Strosmajerja postavljeni velikanski stolnici. — Te dni odpotoval je g. Sa-massa v Vadoviče na Gališkem blizo Krakove, kamor je bil poklican, da se za nove zvonove pogodi. — V tem se pač vidi sijajno priznanje naše domače, slavno znane firme, da se ji iz tako daljnih krajev naročila pošiljajo, ko je vendar druzih zvonarnic bližej.
(Služba gimn. ravnatelja v Celju) se je zarad nekega „formalnega" pregreška vnovič razpisala. V zraku šumi glas, da ni misliti na to, ka bi pošten Slovenec, naj si je še tako izvrsten, to službo dobil. — Tako poročevalec. Mi pa dostavljamo, da to — nič novega v Celju ni.
(Tu ga imate — mladega čuka!) V dopisu z Ljutomera se neki mladič v „Narodu" huduje nad tem, da se podučiteljske službe samo v „Gr. Ztg." in — „mariborskem G." razpisujejo, ko vendar — veli mladič — za podučiteljska mesta na Štajerskem le samo kranjski, koroški in go r i š k i učitelji (!) prositi zamorejo. Tej bahariji pristavlja mladič opazko, da bi glavar moral poslati razpise takim listom, ki se po vsem Slovenskem ber6. — Vprašamo tega čuka: Ali ni tudi štajerskim podučiteljem dovolj, ako se jim ponuja po 560 in 440 gld. s zboljškom 50 gld. na leto, da se bahajo, češ, za to plačilo zamorejo le kranjski, koroški in goriški učitelji prositi! — Pazite, da se vam prevzetnežem krušnik bolj visoko ne privzdigne! Vprašamo mladega čuka drugič: Ktere slov. noviue berejo učitelji vseh omenjenih.dežel? „Slov. Učitelja" gotovo ne, ker se je nedavno sam pritoževal, da ga niti v celjskem okraju ne marajo. „Narod" se tudi bahati ne more. da ga obilno povsod čitajo, sicer bi ne imel 15.000 gld. dolg&. Če pa „liberalni" učitelji in podučitelji „Gospodarja" malo berO, kakor pravi mladič z Ljutomera, ni temu „Gosp." kriv, ampak pokvarjeni okus tacih šupeljakov, kakor je ljutomerski čuk; g. okr. glavar pa tudi za to ne more, da najde v uradnih izkazih pri „Gospodarju'- primeroma največ naročnikov! Nič vam zavid ne pomaga.
(Samoumor.) DnS 23. t. m. se je pri Hiten-brenerju v kamški srenji vincar J. Lešnik s svil-, natim robcem na nekem drevesa obesil. Vzrok ni znan in po najnovejših zaukazih tudi zd:avni-ške preiskave ni bilo. Zupan g. Seidl je kar gospodu župniku ukazal, da se mora po navadi pokopati. Ker pa ni uzrok samomora znan, se tudi navadni cerkveni obredi uise vršili, kar je Seidlna grozno razkačilo. Prav za prav bi se pa le nad •
seboj jeziti moral, ker še zdaj mrtvašnice na pokopališču ni ter je moral mrtvec celo noč pod milim nebom ležati! To je stvar, ki spada v področje skladnega (konkurenčnega) odbora, kteremu je glava g. Konrad. Za to se toraj Seidl naj briga, če je res tolik prijatelj človeštva!
(Nova ptujska bolnišnia) se je 26. t. m. odprla in bila predvečer dobrodelna predstava v mestnem gledišču.	„Mbg. Ztg."
(Novi kolek alj Štempelj.) Vsi dosedanji kolki zgubijo 31. jan. prihodnjega leta svojo veljavo. Ob novem letu se že izdajo novi kolki vseh vrst, ostane le — stari, nesrečni kolek pri novinah.
(Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg.: Jaklič 11 gld., Skuhala Ivan 11 gld., Gajšek Karol 50 gld., Stvarnik 100 gld., Vrečko Mat. 50 gld.
(Letošnjih prvoletnikov v mariborski bogoslov-nici) je v vsem 12, ker so k prejšnjim deveterim pozneje še trije se pridružili.
Poslano.
«Javna zahvala.
V tekočem letu smo svoja imetja na Kranjskem pri „prvi občni zavarovalni banki Sloveniji v Ljubljaui" zavarovali. Slučajno je zadela zavarovane reči v mesecu juliju požarna škoda.
Omenjena banka je brž, ko se ji je naznanila škoda, stvar točno preiskala, ter nam dotično odškodnino v popolno našo zadovoljnost pošteno izplačala. To nam daje povod, da banko „Slovenijo" vsem posestnikom izkreno priporočamo. Franjo Serien v Kapli vasi, Jurij Palčar v Ledeči vasi, Anton Zagorc v Strauji.
Kljub« jasnim in nepobitnim d»kazom v štev. 23. „Gosp." se doslej v zadevi Slomšekovega spominka ničesar ni storilo.
TVžnit eenn pretekli teden		V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
		fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr
Pšenico vagan .		4	80	4	50	5	—	4	40
Bii	...	3	60	3	50	4	—	3	_
Jočmona „		8	60	3	—	2	80	2	70
Ovsa		2	80	2	—	2	30	1	90
Tureioe (koruzo)	v.igaii .	3	70	3	_	3	50	2	60
Ajde		3	40	2	20	3	20	1	90
Prosa		3	80	3	—	3	20	_	—
Krompirja	t» •	2	—	1	60	2	—	1	50
Sena.....	cent .	1	80	2		1	20	1	i.0
Slame (v šopkih)	R •	1	40	1	45	—	80	_	—
„ za steljo		—	80	—	80	—	40	—	—
Govedine funt .		—	28	_	28	_	28	_	22
Telotine „		—	32	_	30	_	30	_	24
Svinjetine „	...	—	34	—	30	—	46	—j.	34
Slanine „	. . .	—	43	—	40	—	48	—	28
Lolerijiie številke:
V Trstu 24. oktobra 1874: 57 15 53 40 13. Prihodnje srečkanje-. 7. novembra.
Vinska dražba.
V ponedeljek, 2. nov., t. j. na dušno, pred-poldne ob 10. uri se bo lOO veder* letošnjega, jako sladkega, med 10. in 23. vinotokom nabranega vinskega mošta s posodo vred v frajhamskih cerkvenih kletih po dražbi proti gotovemu plačilu oddalo.
Cerkveno predstojništvo pri sv. Ani v Frajhamu.
Javna dražba cerkvenega vina.
V sredo 4. novembra t. 1. bode predpolduč v ljutomerski župnijski kleti na dražbi proti gotovi plači z novo posodo vred prodano nad
stfirtmov
jako dobrega „ljutomerskega " cerkvenega in župnijskega letošnjega vina, ki je ravnokar iz najboljših goric tukajšnega in ormuškega okraja spravljeno.
Ljutomer 26. oktobra 1874.
Fr. Ozmet, provizor.
Vinska dražbi*.
V cerkveni kleti v Štrihovcu, pol ure od železniške postaje Egidi-Tunnel, bodo dnč 5. novem. 1874 ob 10. uri, 3 polovnjaki letošnjega vina po dražbi prodani.
Ceitv. predstojništvo pri st, lin na Goričta
Vinska prodaja.
Na Martinovo, 11. novembra ob pol 10. uri se bo v cerkveni kleti v Kamci 5 polovnjakov cerkvenega vina po dražbi prodajalo.
Kamca pri Mariboru 28. okt. 1874.
Cerkveno uredstojništvo.
Učiteljske službe.
Za definitivno podeljeuje se razpisujejo do 30. Okt. t. 1.:
1.	tri podllčiteljske službe, ena izmed teh za podučiteljico, s plačo 560 gld. izpraznjene na ljutomerski ljudski šoli. En podučitelj, ki bi v godbi podučeval, dobi zboljšek od 50 gld.
2.	podučiteljska služba pri sv. Križu in v Malinedelji s plačo 440 gld., prostim stanovanjem in zboljškom 50 gld. Prosilci nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisanju popolnoma zmožni naj pošljejo svoje prošnje s spričevalom učilne zmožnosti podprte po službenem potu do-tičuim krajnim šolskim svčtom.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru
13. okt. 1874.
Predsednik:
2—2	Premeriteln.