PRIMORSKI DNEVNIK vjtruna pnacana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 139 (4913) TRST. torek 13. junija 1961 Spremno pismo rimskega dopisnika ameriškega dnevnika *Wa$hington Post» Prvi razgovor Fanfanija s Kennedyjem Vrsta atentatov v bocenski pokrajini Predmet razgovora predvsem vprašanja o razorožitvi, jedrskih poskusih, Berlinu in Laosu - Dillon prikazal nujnost gospodarske pomoči nerazvitim deželam SVP obsoja uporabo nasilnih dejanj v politični borbi - Kreisky o atentatih (Od našega dopisnika) . RIM, 12. — Danes ponoči je prišlo v bocenski po-*r&jini, zlasti v neposredni bližini Bočna, Branica, La-Pri Meranu in Sarentina do močnih eksplozij, ki so Povzročile velik preplah med prebivalstvom, hkrati pa j® kot posledica teh eksplozij zmanjkal tok in s tem ^zsvetljava v teh krajih. Do podobnih eksplozij je Phšlo tudi v Silandra, San Pancraziu in v Cardanu. poznejša preiskava je ugotovila, da so neznanci z raz-crelivom presekali nosilce daljnovodov in s tem pomočili, da je žica padla na tla. Tako je nekaj kilometrov od Bočna žica visoke napetosti padla na držav-e cesto, da so morali promet usmeriti na pokrajin-cesto Cornaniano. V bli-Bronzola, je daljnovod ™mel na desni tir in tako J* je moral železniški promet vršiti nekaj časa je po evem tiru. Te eksplozije, ki je bilo nad 40 (od teh ir1 je bilo 19 samo v bli-‘JM Bočna), so prizadele soro vse električne nape-J"Ve poakrajine: SIP, STE, “‘entecatini, AEC in INDEL. .Po prvih cenitvah znaša Koda nad 100 milijonov, me-.Jo pa da do celotna škoda “Mnogo večja, ker se je za-la 5_ Poškodb na daljnovodih l stalnemu političnemu nazadovanju v teh poslednjih dvanajstih letih in vzpostaviti trdno vlado s širšo ljudsko podporo. V senatu so danes začeli razpravo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino. A. P. «»—— 'im v "hjšala na polovico doba-a. .električne energije indu-hjsjj, conj v Bocnu. Raču-r‘ J°> da bodo škodo na dalj-‘“''odih utegnili popraviti v en do treh tednih, tuf lentati na električno o-*«je so zahtevali tudi člo-j,'sko žrtev: cestar Giovanni v|?lal je na kolesu nadzoro-državno cesto, ki vodi na |.Ieoner; na meji med trenji ko in bocensko pokrajino, ta- na topolu opazil «temen in splezal na drevo; , Pa se ga je dotaknil, je eksplodiral; cestarja je “ho, drevo pa presekalo in 'Slo na cesto ter jo bloki-°- Do prave katastrofe pa u kmalu prišlo v Selva dei j;“lini, v tesni dolini, kjer le-Jez električnega podjetja ha kakih deset kilo- jjfniov razstreliva bi eksplo-‘falo danes ob 13. uri, da ga u‘s° odkrili točno opoldne; K? kasneje, bi ogromna ko-'ba vode poplavila dolino. Joastvo SVP je izdalo spo-oh* • v katerem energično s s“ia nasilna dejanja kot b, . tvo politične borbe. Scel-ie sklical na sestanek ita-/JSnske in južnotirolske par-i.mentarce iz bocenske pokra-k • predsednika pokrajine ,1. namestnika vladnega ko-n.8aria, da bi proučili polo-1 v bocenski pokrajini. Uj^aežlni svet Trentisko-Gor-!tafa Poadižja se je danes se- iJij' na izredni seji in obso-ta ponoven val terorističen! d.ejan) v bocenski pokra- ?ih hkrati pa zahteval, naj U^ovorne oblasti sprejmejo jit ^?bne ukrepe, da bi pre-4e; ® ponavljanje podobnih ^.Janj, p0 seji so vsi dežel-bi,?°slanci obiskali družino u-b0,8a cestarja Postala, ki ga t«le° Pokopali na stroške de- C.s,triJski zunanji minister WS y’ ki se nahaja v Bad v“di v Nera<:iji. kjer cijjjl. Pogajanja za kompenzacij sporazum med obema C‘a.ma, je ob vesteh o a-hjavV^1 v bocenski pokrajini *fU» ■’ ^a je ta vest “J30” 0(L* 'n dodal, da gre za «ne-ku ',°rno dejanje* v trenut-taž’ *o se bodo vršili ponovni taijjV°ri med Avstrijo in I-toi4° o vprašanju Južne Ti-Vp- Izrazil je prenričanie, 4ilt°o avstrijska vlada obso-atentate na svoji ju- Po razgovoru z Dillonom sta Fanfani in Segni odšla na kosilo k predsedniku Kenne-dyju. Med kosilom sta se Ken-nedy in Fanfani razgovarja-la, tolmačil je veleposlanik Fenoaltea; po kosilu pa sta si izmenjala napitnici. Ob 16. so se začeli uradni razgovori, ki so trajali dve uri. Dotaknili so se vseh aktualnih mednarodnih vprašanj, predvsem pa [razorožitve, jedrskih poskusov, Berlina in Laosa. Kenne-dy je obvestil Fanfanija tudi o razgovorih, ki jih je imel s Hruščevom. Po razgovoru je Fanfani odklonil novinarjem vsakršno izjavo in dejal, da bodo v jutrišnjem uradnem poročilu našli vse, kar jih u-tegne zanimati. Današnji «Washington Post« objavlja uvodnik svojega dopisnika iz Rima Wollenborga, v katerem člankar močno kritizira politiko dosedanjih de-mokristjanskih vlad, zlasti pa napada ((reakcionarne veleposestnike, ki prevladujejo v desnem krilu Krščanske demokracije, v določeni meri pa tudi Vatikan«, ker preprečujejo, da bi tudi sedanje demo-kristjanska vlada pristopila K uresničenju nujnih gospodarskih in socialnih reform. Wol-lenborg je hkrati napadel italijansko demokracijo, za katero pravi, da pod «maskami vodnih okraskov skriva stvarnost arhaičnih sistemov«, in nadaljuje: «Italija pogreša proporcionalen in učinkovit davčni sistem, pametno gledanje na kmetijska vprašanja, zakonodajo proti monopolom, učinkovite kontrolne ustanove na energetskem, trgovskem, sindikalnem in drugih področjih, pa tudi modern vzgojni sistem«. Wollenborg sicer priznava, da bi ne bilo fair trditi, da italijanske vlade niso storile nič, da bi se te razme'-re izboljšale; toda «vse večje pobude, da bi modernizirali zastarele institucije dežele, so zavrli konservativni elementi centristične koalicije, predvsem desničarski demokristjani in liberalci«. Wollenborg nato smeši zatrjevanja italijanskih konservaticev, češ da bi sodelovanje z Nennijem spravilo v nevarnost italijanske svoboščine in zavezništvo s tujino, in poudarja, da nasprotno oni dobro vedo, da bi tako sodelovanje ((razbilo njihovo oblast veta«. Ob zaključku Wollenborg poudarja, da je treba vsa ta vprašanja načeti «z večjim pogumom« če se hočemo ogniti seji. Ch deželni poslanec O- ČU atnmer je govoril v Rie-ŠOVj/ Gornji Avstriji in po-0(j “ zatrjeval, da ne bodo dokler ne bo bo- k“ltip Pokrajina dobila po-zakonodajne in uprav-jJ4vt°nomije. šil; ?s ponoči sta predsed- »“kni . 'n zunanji minister PDspela z letalom v | )!teni zork; zaradi slabega 1 * tna3 moraI° letalo kro- trM ac* mestom tri četrt ure, i ie moglo pristati. Ob 'ina . u je Fanfani dal no- ?što 'lem Priložnostno izjavo, L!“va]Pa sta s Segmjem nada-:h • Botaknili so se sploš-^Si» vprašanj in po- »fri?a. v nekaterih azijskih in teFk deželah pa tudi ne-‘h manj važnih vprašanj 4tVa.°oema deželama, ki za-c‘v‘lno letalstvo in po-} Zati Promet. V razgovoru “otn a m ministrom Dil-titigf. Pa so razpravljali o 'l6ov' plačilni bilanci in lnskih vprašanjih, hkrati 6rlfri “. se dotaknili vprašanja “ftfj • zaostalim deželam. 'U \ 111 je Dillonu zagotovil, •'“rij- Itali j a tudi glede tega 1»!, a svojo dolžnost «v me žavnega departmaja je oznanil za «neumnega» sovjetski protest trem zahodnim državam zaradi nameravanega sestanka zahodnonemškega parlamenta v zahodnem Berlinu. Pripomnil je, da bodo tri zahodne države ob primernem king predsednik Indonezije ..................................__ .............. buicarno. Na letališču sta ga. času odgovorile sovjetski vla-pozdravila Hruščev in Brez- di. Sedaj se te vlade posvetu-n^ev* I jejo glede odgovora. iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||l||||imi„„lllltimnillll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||a|| Trije laoški princi se bodo sestali v soboto v Ziirichu Nova obstrukcija ZDA in Tailandije proti napredovanju pogajanj o Laosu Predsednika konference sta se sporazumela o novem pozivu nadzorstveni komisiji - Tajska in ZDA pa sta nenadoma sprožili vprašanje laoškega predstavništva Dnevni red konference izvenblokovskih držav Pet načel in meril o nepovezanosti - Izjava Popoviča o pomenu konference KAIRO, 12. — Kairski radio je javil naslednji dnevni red konference na vrhu med predstavniki nevezanih držav, o katerem so se sporazumeli na pripravljalnem sestanku: 1. Izmenjava pogledov o ŽENEVA, 12. Oba predsednika ženevske konference o Laosu sta se končno sporazumela, da bosta poslala skupen poziv mednarodni nadzorstveni komisiji v Laosu in ponovila poziv, ki sta ga 24. aprila poslala posameznim laoškim skupinam, naj sodelujejo z mednarodno nadzorstveno komisijo. Po tem sporazumu sta sklicala novo sejo konference za danes. Seja je trajala dve uri in dvajset minut. Takoj v začetku seje je predsedujoči lord Home sporočil, da so se trije laoški princi sporazumeli, da se bodo sestali v Zuerichu. še pred sejo je imel Suvana Fuma razgovor z Gromi-kom in z lordom Homejem. Pozneje so sporočili, da bo sestanek v soboto. Sporazum obeh predsedni-kuv o nadaljevanju konference so vse delegacije sprejele z zadovoljstvom, in sicel vzhodne in zahodne. Posebno zadovoljstvo pa je vzbudila napoved, da so se trije laoški princi končno sporazumeli, da se bodo začeli pogajati o morebitni sestavi koalicijske vlade. Domnevajo, da bo- do razgovori trajali tri dni. Toda v to splošno zadovoljstvo je posegel nov dogodek, ki je razburil številne delega. cije. Ameriški in tailandski delegaciji očitno ni bilo po volji, da bi začela zadeva spet napredovati, in našli sta nov način za obstrukcijo. Tailandski delegat je nenadoma znova sprožil vprašanje laoškega predstavništva in ameriški delegat ga je pri tem podprl. Tailandski delegat je sporočil, da se njegova delegacija ne bo udeleževala sej, dokler ne bo ta zadeva ((zadovoljivo« rešena, t. j. dokler ne nodo h konferenci sprejeli še predstavnikov petih desničarskih laoških strank. Takoj zatem je tailandski delegat ............................................................. Širi se protestno in stavkovno gibanje učnega osebja osnovnih in srednjih šol Im:ruj sk je začela statika osnovnošolskih učiteljev, jutri pa bo stavka učnega osebja srednjih šol - Nadaljuje se stavka nameščencev finančnega ministrstva, včeraj pa so stopili v stavko nameščenci obrambnega ministrstva ter inženirji in arhitekti ministrstva za javna dela RIM 12. — Nocoj se je končala vsedržavna 72-urna stavka nameščencev pri avtobusnih podjetjih, ki so jo razglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL za 10., 11. in 12. t. m. ker so bila pre* pripravljeni za še širšo protestno gibanje, ki bj utegnilo biti napovedano tudi v kratkem času. Vsedržavni sindikat stalnih profesorjev je objavil izjavo, v kateri pravi, da je stavka kinjena pogajanja za obnovi- j0 je razglasil odbor za tev delovne pogodbe. Pred- obrambo srednje šole, bolj kot stavniki sindikalnih organizacij se bodo ponovno sestali prihodnje dni, da se sporazumejo o novih oblikah protestnega gibanja. Danes pa se je začela stavka osnovnošolskih učiteljev, k jo je razpisal avtonomni sindikat osnovne šole po posameznih deželah. Danes stavkajo osnovnošolski učitelji v Piemontu, Liguriji, Lombardiji, Venetu, Laziu, Campann, Kalabriji in na Siciliji. Avtonomni sindikat italijanskih srednjih šol (SASMI) je danes objavi izjavo, s katero protestira proti načinu, kako misli prosvetno ministrstvo izvesti določbe o obvezni šoli, in pravi, da nastaja nevarnost, da se še bolj podcenjuje srednja šola v zvezi z načrti ministrstva. Omenjeni sindikat se iz solidarnosti z vsedržavnim odborom gibanja v obrambo srednje šole, ki je proglasil za sredo 14. junija protestno stavko, pridružuje stavki in poziva svoje člane, naj se omenjenega dne vzdržijo sleherne dejavnosti v šoli. Dalje poziva svoje člane, naj bodo kdaj koli upravičena, in se pridružuje tej pobudi ter poziva vse vodilno osebje in vse docente srednje šole, naj se stavki pridružijo. Ob tej priložnosti poudarja omenjeni sindikat, da je namen protestnega gibanja doseči naslednje: 1. Zaščita interesov stalnega vodilnega osebja in docentov z dokončno re-valutacijo funkcij docentov. 2. Svoboda pri pouku in pri učenju, 3. Nasprotovanje podpori privatnim šolam. 4. Podrejenost nižje srednje šole. Sindikat katoliške zveze srednješolskih profesorjev pa je pozval svoje člane, naj ne stavkajo, češ da je načrt prosvetnega ministrstva o reformi šole v glavnem zadovoljiv. Sindikat učnega osebja na šolah za umetnost je sklenil začeti akcijo, da doseže izboljšanje svojih prejemkov. V ta namen je pozval včlanjeno o-sebje. naj začne odločno protestno akcijo, in sicer še pred zaključkom sedanjih izpitov. Podrobnosti bodo še določene. Danes se je začela 24-urna stavka nameščencev vseh sek- torjev ministrstva za obrambo. Stavko so napovedale sporazumno sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Nameščenci zahtevajo predvsem revizijo postopka za napredovanje, zvišanje dodatnih odškodnin in zvišanje odškodnine za nadurno delo. Prav tako stavkajo nameščenci finančnega in zakladnega ministrstva. Ti so začeli stavkati 8. junija za nedoločen čas. Danes je bilo v Ko-loseju v Rimu javno zborova-ne, ki so ga organizirale CGIL, UIL in avtonomni sindikati. Številni govorniki so v svojih govorih obrazložili zahteve stavkajočih. Ministrski podpredsednik Piccioni in minister za proračun Pella sta dobila nalogo, da proučita vprašanja, ki so nastala z zahtevami omenjenih nameščencev. Danes je bil prvi dan stavke inženirjev in arhitektov ministrstva za javna dela in ANAS. Stavka se bo končala jutri. Predstavniki sindikatov nameščencev INPS, vključenih v CGIL in UIL, so na današnjem posvetovanju ugotovili, da ni nastal noben nov ugoden element, kar se tiče njihovih zahtev za izboljšanje gospodarskih pogojev, in so zaradi tega potrdil) stavko, ki je bila napovedana za četrtek 14. junija. Razen tega so pozvali ministra za delo Sulla, naj posreduje za ureditev spora. zapustil dvorano. Tailandsko stališče sta ostro obsodila tako britansfci delegat lord Home kakor tudi indijski delegat Krišna Menon. Lord Home je skušal posredovati, toda ameriški delegat Harriman je ta poskus zavrnil in je odločno podprl tajsko delegacijo. V začetku seje, ki je potekala v splošnem zadovoljstvu, je britanski zunanji minister lord Home, ki je predsedoval, sporočil, da sta oba predsednika dobiia poročilo nadzorstvene komisije od 27. maja in 5. junija, in je prebral poziv, ki ga bodo poslali vsem lao-škim strujam, naj se odzovejo pozivu od 24. aprila in naj sodelujejo z nadzorstveno komisijo za dejansko ustavitev sovražnosti. Ameriški delegat Harriman je izrekel upanje, da se bodo prizadete strani v Laosu odzvale na poziv obeh predsednikov in da bodo «s tem o-mogočile konferenci, da nadaljuje delo, zaradi katerega je bila sklicana«. Harriman je zatem prebral novo poročilo nadzorstvene komisije od 8. junija, v katerem ta izvjalja, da so potrebne inšipekcije na kraju samem, ter da računa na sodelovanje vseh prizadetih strani. Zatem je Harriman izrekel upanje, da bo skupina nadzorstvene komisije takoj lahko odšla v Ban Padong, da omogoči rešitev spora. Sovjetski zunanji minister Gromiko pa je protestiral, ker je lord Home dal besedo Har-rimanu namesto kitajskemu zunanjemu ministru, ki je bil vpisan kot pnvi govornik. Zatem pa je protestiral zaradi tega, ker je Harriman omenil poročilo nadzorstvene komisije, ki ga oba sopredsednika nista še pregledala. Lord Home pa je oba protesta zavrnil. Sledila je že omenjena napoved tailandske delegacije, ki pomeni novo obstruktcijo ob podpori ZDA. Kitajski zunanji minister Cen Ji je v svojem govoru obtožil ZDA, da se vmešavajo v notranje zadeve Laosa, in je poudaril, da je treba SEATO razpustiti. Ostro je napadel novo sporazumno obstrukcijo Tajske in ZDA. Zatem je bila seja odložena na jutri. Uradni predstavnik ameriškega državnega departmaja Lincoln White je izjavil, da, kolikor mu je znano, ni sedaj v Laosu nobenih bojev, vendar pa se opaža «zbiranje komunističnih sil«, kar je ((potencialna nevarnost za prihodnost«. Dodal je, da Sovjetska zveza še vedno oskrbuje z letau vladne čete in čete Patet Laosa, pripomnil pa je, da je ritem tega oskrbovanja »nekoliko manjši kakor pred ustavitvijo sovražnosti«. Britanski zunanji minister lord Home je prišel danes iz Ženeve v London. Qb prihodu je izjavil, da je anekoliko manj pesimist« ob povratku iz Ženeve, kakor je bil ob odhodu iz Londona, in da «bolj upa«, da bo ustavitev sovražnosti v Laosu mogoče učinkovito nadzorovati Dodal je, da se z Gromikom ni raz-govarjal o Berlinu. Kar se tiče napovedanega sestanka treh laoških princev, je lord Home izjavil «Dober znak je, da se lahko sestanejo in govorijo o dveh zadevah: o izbiri delegacije, ki bo predstavljala Laos na konferenci, in o sestavi koalicijske vlade.« Lord Home bo odpotoval jutri v VFashington na posvetovanje s člani ameriške vla-' de. ——«»----- Von Bren(ano-Krcisky BAD KREUZNAH (Zahodna Nemčija), 12. — Zunanja ministra Avstrije in Zahodne Nemčije, Kreisky in Von Brentano, sta se danes sestala in razpravljala o ovirah za podpis avstrijsko-nemške-ga plačilnega sporazuma. Vse kaže, da bo do podpisa prišlo konec letošnjega poletja. RIM, 12. — Prihodnji teden se bodo začela v palači Far-nesina pogajanja med italijansko in švicarsko delegacijo za revizijo sporazuma o e-migraciji, ki je bil sklenjen med obema državama. mednarodnem položaju. 2. Okrepitev svetovne varnosti in mira. 3. Spoštovanje načela samoodločbe narodov in držav ter borba proti imperializmu in neokolonializmu. 4. Spoštovanje suverenosti in enotnosti dr- žav in načelo nevmešavanja v notranje zadeve držav. 5. Rasna diskriminacija. 6. Splošna in popolnoma razorožitev, ustavitev vseh jedrskih poizkusov, tuja vojaška oporišča. 7. Miroljubno sožitje med državami z različnim političnim in socialnim sistemom; 8. Vloga Združenih narodov, sestava njihovih organizmov in vprašanje izvajanja njihovih sklepov; 9. Vprašanja, ki nastajajo iz neenakega gospodarskega razvoja med različnimi državami, okrepitev mednarodnega gospodarskega in tehničnega sodelovanja; 10. Razno; H. Končna izjava konference. Kakor je znano, bo konferenca 1. septembra na Bledu. Na včerajšnji plenarni seji so sklenili, da bodo ustanovili poseben odbor, ki bo pripravil vabila državam za konferenco voditeljev izvenblokovskih držav. Člani odbora bodo diplomatski predstavniki 21 udeležencev pripravljalnega sestanka. Odbor bo razpošiljal pozive na konferenco v skladu z načelom in merili politike ne-povezovanja v bloke. Ta načela in merila so soglasno sprejeli na včerajšnji plenarni seji in služila bodo kot osnova za razp9šiljanje vabil. Pet osnovnih načel in meril politike nepovezovanja, ki so jih soglasno sprejeli, je: Prvo merilo za kvalifikacijo politike nepovezanosti in hkrati načelo, na podlagi katerega bodo določali sodelovanje držav na bližnji konferenci na vrhu, je: za nevezane države je treba imeti tiste države, ki dosledno zagovarjajo in izvajajo politiko neodvisnosti, zasnovano na aktivni miroljubni koeksistenci in na e-nakopravnem sodelovanju z vsemi državami ne glede na razlike v družbenih in političnih sistemih. Taka politika nujno vključuje v svoje okvire jasno izvenblo-kovsko stališče in nepovezovanje v bloke, oziroma stalne napore in težnje, da se izvenblokovska politika v polni meri uresniči v praktični politiki prizadete države. Drugo merilo govori o tem, da mora vsaka izvenblokovska država dosledno in vztrajno podpirati boj za narodno neodvisnost in za popolno o-svoboditev odvisnih dežel. Ostala merila se nanašajo na nepripadanje večstranskim vojaškim zvezam in sporazumom,, ki so orodje medblo-kovskih nasprotij in sporov; razen tega se nanašajo tudi na države, ki so odstopile vojaška oporišča na svojem o-zemlju posameznim tujim silam. BEOGRAD, 12. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki se je danes vrnil s pripravljalnega sestanka zastopnikov nevezanih držav v Kairu, je pri prihodu v Beograd izrazil zadovoljstvo zaradi uspešno opravljenega dela. ((Razgovori v Kairu so pote- kli v ozračju popolnega razumevanja in zaupanja. To je potrebno še bolj poudariti«, je dejal Popovič, «ker se je zgodilo prvič, da so se sestali zastopniki zemljepisno tako oddaljenih držav, ki imajo poleg skupnih tudi svoje posebne probleme in interese. Zato menim, da je potrebno kot glavni rezultat, poudariti, da so se na tem sestanku zelo jasno pokazali skupni pogledi glede vloge in nalog inven-blokovskih držav. Vse to jamči, da bo konferenca, ki bo 1. septembra v Jugoslaviji, izredno važen prispevek k naporom za utrditev miru, za zboljšanje mednarodnih odnosov in za razširitev sodelovanje na svetu. Dejstvo, da je za kraj glavne konference izbrana Jugoslavija, pomeni zgovorno priznanje politiki ak- tivne koeksistence, ki jo naša država že leta dosledno izvaja«. Kenncdyjev načrt o palestinskih beguncih KAIRO, 12. — Egiptovski list «A1 Massa« piše, da je Kenn«dy predlagal Ben Gu» rionu naj se 25 odstokom a-rabskih palestinskih beguncev dovoli povratek v domovino (Izrael). Ostalih 75 odstotkov; pa naj ostane v arabskih državah. Kennedy je predlagal tudi, naj se del beguncev izseli v ZDA, Kanado in Avstralijo. Omenjeni list dodaja, da je Ben Gurion spočetka izjavil, da predlogu nasprotuje, zatem pa ga je sprejel, da ne bi pokazal. da ne odobrava Kenne-dyjeve pobude, ker je razumel, da bodo arabske države predlog odločno zavrnile. Illllll lili llllllllllllllllltillllllUIIIIIHIIItlllltllllllllttlillllllllllHIIHIIIIIIItlllllllttl lllll tllllliailllM Velik praznik gradiščanskih Hrvatov Odkritje spomenika Mati M. Mitoradicu Spomenik je delo Ivana Meštroviča • Svečanost) so se udeležili med drugimi veleposlanik FLRJ I. Sarajčič, prosvetni minister Drimmel, zastopniki koroških Slovencev, Matice Hrvatske itd. DUNAJ, 12. — Okrog pet tisoč s/radiščanskih Hrvatov se je udeležilo v nedeljo v Frakanavi, enem od središč hrvaške narodne manjšine v Avstriji, odkritja spomenika uglednemu gradiščanskemu hrvaškemu pesniku Mati Miloradiču. Odkritja spomenika, ki ga je daroval gradiščanskim Hrvatom slavni kipar Ivan Meštrovič, so se udeležili jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Ivo Sarajčič, avstrijski prosvetni minister Drimmel, zastopniki koroških Slovencev, Hrvatske Matice iz Zagreba in ugledne avstrijske osebnosti. Pesnik Mate Mersič-Milo-radič, buditelj in učitelj gradiščanskih Hrvatov, je živel od leta 1850 do 1928. Po poklicu je bil duhovnik. Fesmi je pisal v gradiščanskem hrvatskem narečju, za katero je napisal tudi sloo-nico. Sodeloval je pri ustanovitvi -Naših notiin«, pre-vedel je katekizem, nastopal je na raznih mednarodnih katoliških kongresih z znanstvenimi razpravami. V nemščini je napisal debelo filozofsko knjigo «Kritična potovanja na področju stare in nove znanosti». Pisal je tudi v madžarščini, angleščini in francoščini ter prevajal iz ruščine «Hrvatske novinec, tedensko glasilo gradiščanskih Hrvatov, ki izhaja v Želez-nu, so 10. t.m. posvetile Mi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir.nii Nove pobude Tunizije in Maroka v zvezi s pogajanji o Sahari? Predlog tunizijskega lista «Afrique Action» ■ Danes nova seja v Evianu PARIZ, 12. — V zvezi s francosko - alžirskimi pogajanji v Evianu ugotavljajo v pariških političnih krogih, da so maroške in tunizijske o-sebnosti večkrat obiskale alžirsko delegacijo v Eenevi, in postavljajo s tem v zvezi domneve, da bi se utegnila začeti pogajanja med alžirsko, maroško in tunizijsko vlado glede Sahare. Zatrjujejo, da bodo skušali izkoristiti priložnost prihoda predsednika Malija Mobide Keita v Tunis in se posvetovati skupno z maroško in alžirsko vlado, tako da bi dali alžirski vladi pooblastilo, da se eventualno pogaja s Francozi tudi v njihovem imenu, kar se tiče morebitnega sporazuma o gospodarskem sodelovanju v Sahari. S temi domnevami povezujejo tudi članek, ki ga je objavil list «Afrique Action«, ki pogostoma odraža ideje Bur-gibe. List pravi, da so evian-ska pogajanja obtičala na mrtvi točki zaradi Sahare, in predlaga sestanek predstavnikov Malija, Maroka in Tunizije, da bi dali skupen mandat alžirski vladi za pogajanja. Omenjeni list piše tudi, da bi morali obe ^trani v Evianu iskati kompromis, ki naj bi bil v tem: -Nobene formalne ustavitve bojev in tudi ne popolne osvoboditve Ben Bele, dokler se ne sporazu- mejo o glavnih obrisih politične rešitve. Francoska vlada bi morala formalno preklicati svoj sklep o enostranski ustavitvi ofenzivnih operacij ter dovoliti Ben Beli in ostalim alžirskim ministrom u-deležbo na pogajanjih. Ko bi se dosegel političen sporazum, bi ga alžirska vlada predložila v odobritev narodnemu svetu alžirske revolucije. Šele tedaj bi se lahko sporazumeli o ustavitvi sovražnosti, in začela bi se pogajanja za izvajanje političnega sporazuma*. Toda znano je, da francoska vlada stalno odklanja priznanje predstavništva alžirske vlade. To zadevo so Francozi že načeli pri evianskih pogajanjih, toda je bila odložena, ker bi drugače pogajanja o ostalih vprašanjih sploh ne bila mogoča. V Parizu se ugotavlja, da Francija ni hotela do sedaj uradno priznati alžirske osvobodilne fronte in začasne alžirske vlade kot predstavnikov alžirskega ljudstva. Zato bi bila še manj pripravljena priznati alžirski vladi, da bi predstavljala tudi Tunizijo in Maroko pri pogajanjih o Sahari. Ni znano, kdo bo na jutrišnji seji v Evianu govoril prvi' Joxe ali Belkasem Prav tako ni mogoče predvidevati, ali bo jutrišnja seja prinesla kaj novega. V Parizu stalno poudarjajo pesimizem, kar kaže, da imajo malo volje do sporazuma. Z alžirske strani pa poudarjajo, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja ne glede na njihovo trajanje, ker so vedno bili pripravljeni na sporazum, ki naj bo v skladu z današnjim časom. Ob koncu tedna so alžirski borci izvršili v Alžiriji celo vrsto napadov in atenfatov. Rezultat je 12 mrtvih in 50 ranjenih. Francoski ultrasi pa so izvršili 12 atentatov z di-namitnimi naboji, pri čemer je bilo mnogo ranjenih. Policija je sporočila, da so sinoči aretirali v Oranu 25 Francozov, ki so plenili po muslimanskih trgovinah. De-portirali jih bodo s tega področja. Francoski ultrasi so popolnoma razdejali 12 muslimanskih trgovin. V Qranu je prišlo danes do spopada med francosko patruljo in nekim Alžircem, ki je bil oborožen z brzostrelko. Sledila je demonstracija Al-žircev, ki so vzklikali proti de Gaullu. Policija je demonstrante razgnala s solzilnimi bombami in aretirala več demonstrantov. V zadnjih 24 urah je bila v Alžiriji 25 mrtvih in' nad 60 ranjenih. Preiskovalni sodnik v Alžiru je zaslišal danes 17 aretiranih utrasov, ki so obtoženi sodelovanja pri umoru policijskega komisarja Gavouryja. loradiču posebno številko s številnimi članki o njegovem življenju in delu. U-vodni članek je napisal Bela Schreiner, predsednik *Hrvatskega gradiščanskega kulturnega društva», ki je organiziralo proslavo skupaj s «Hrvatskim akademskim klubom». Anglija in skupno tržišče LONDON, 12. — Britanski minister za kmetijstvo Chri-stopher Soames je v spodnji zbornici izjavil, da angleška vlada ni še sprejela nobenega sklepa glede vstopa v evropsko skupno tržišče. Dodal je, da bo sleherni sklep odvisen od sporazumov v korist britanskega kmetijstva. Pripomnil je, da mora britanska vlada predvsem videti, • ali so smotri evropske gospodarske skupnosti zdravi z našega vidika*, kar se tiče kmetijskega sektorja. Glavna težava je predstavljati si, kaj je ugodna življenjska raven za kmečko prebivalstvo. «»------- «0bscrver» obsoja ravnanje vlade v zvezi z Angolo LONDON, 12. — Včerajšnji »Observer« je hudo kritiziral zadržanje Velike Britanije ob glasovanju v Varnostnem svetu o resoluciji o Angoli. List izraža mnenje, da utegne imeti takšno britansko stališče ((porazne posledice«. List piše: ((Vlada se je znašla v položaju, kakor da bi se s Francijo in Portugalsko bo-rila za ohranitev kolonialističnih pozicij«. List opozarja, da je bila Britanija skupaj s Francijo tudi tokrat v manjšini v Varnostnem svetu, medtem ko so ZDA z Večino glasovale za resolucijo, ki obsoja Portugalsko. List poudarja, da bi Britanija lahko popravila svoj položaj tako, da bi si vsaj prizadevala za to, da se v Varnostnem svetu izglasovana resolucija o Angoli čimprej uresniči. Britanija in Francija sta se v Varnostnem svetu vzdržali glasovanja o resoluciji, ki zahteva, naj Portugalska takoj prekine represalije proti domačinom in naj omogoči komisiji OZN, da prouči položaj v Angoli. «»------- Neulemljenc govorice o spremembi tečaja nekaterih valut BAZEL, 12. — Glavni ravnatelj Mednarodnega denarnega sklada Pier Jacobson je ugotovil, da so v treh preteklih mesecih motile gospodarski svet govorice o nadaljnjih spremembah denarne paritete. Jacobson je poudaril, da so po njegovem mnenju te govorice povsem neutemeljene, da zelo škodujejo zaupahju javnosti. Sporočil je zatem, da je obveščen, da so denarne oblasti v vseh glavnih finančnih središčih odločene o-hianiti sedanjo denarno pariteto. Nič ni res, da se pripravljajo novi mednarodni načrti za menjanje sedanjih denarnih tečajev z revalvaci-jo, razvrednotenjem, s povečanjem širine nihanja tečajev ali na kak drug način. Gospodarstvo nove Brazilije Kmetijstvo je še vedno temeljna gospodarska dejavnost v Braziliji, saj živi od njega približno 60 odstotkov prebivalstva, z druge strani pa kmetijski pridelki zagotavljajo državi približno 90 odst. dohodkov v devizah (od kave, koruze, sisala, kakaa in bombaža). Delež kmetijstva pa se je zmanjšal od 55 odst. 1, 1950 na 28 odst. leta 1957 v celotnem narodnem gospodarstvu. Z druge strani pa so bili storjeni veliki napori pri zagotavljanju industrijske opreme, predvsem na področju energetskega gospodarstva. Medtem ko je Brazilija 1. 1955 proizvedla približno 3 milij. kW električne energije, je ta proizvodnja presegla lani 4 milijone kW. Ko bosta dograjeni dve veliki hidrocentrali —r v Burnasu in Tres Mariasu — pričakujejo, da bodo ustvarjeni potrebni pogoji za proizvodnjo 8 milijard kW električne e-nergije 1. 1965. Proizvodnja nafte, ki naj bi po planu znašala lani 40.000 barilov dnevno, je bila znatno presežena. Od 6000 barilov 1. 1955 je dosegla dnevna proizvodnja konec 1, 1960 približno 75.000 barilov. Ugotovljene rezerve nafte, ki so znašale 1. 1955 255 milijonov barilov, znašajo sedaj 510 milijonov. Domače rafi-nerije bodo omogočile, da bo letos dosežena popolna avtonomija na področju nafte. Letni prihranek v devizah, ki ga omogoča razvoj nacionalne industrije, je znašal 1. 1955 približno 32 milijonov dolarjev, 1. 1959 53 milijonov dolarjev, do konca letošnjega leta pa naj bi presegel 300 milijonov dolarjev. Predelovalna industrija razpolaga danes z obrati v številnih krajiih države. iZ izjemo nekaterih vrst specialnih strojev krije Brazilija danes lastne potrebe na vseh področjih in ne uvaža več tovrstnih proizvodov, V Braziliji proizvajajo velike količine o-rodnih strojev, kemičnih izdelkov, cementa, umetnih gnojil, steklenih izdelkov itd. Brazilska železarska in jeklarska industrija je moderna in že dokaj dobro razvita, Rezerve železove rude znašajo po cenitvah na podlagi dosedanjih raziskav približno 37 milijard ton železove rude, kar je približno ena tretjina svetovnih rezerv. Največja ležišča železove rude so na območju Minas Ge-raes, kjer so velika ležišča hematita z visokim odstotkom železa — približno 68 odst. Proizvodnja jekla v palicah je znašala 1. 1955 1,15 milijona ton, 1. 1959 pa se je povečala na 2,3 milijona ton. Računajo, da bo proizvodnja v tem letu dosegla 3,38 milijona ton. Proizvodnja aluminija je znašala 1. 1955 približno 2600 . ton, zdaj pa je že dosegla 16.7CO ton. Proizvodnja bakrovih koncentratov je zna-, šala 3800 ton, bakrove kovine pa 1800 ton. Proizvodnja ko-' sitra znaša v Braziliji 3000 ton letno. , S petletnim planom se je povečala brazilska proizvod- • nja cementa od 2,799.000 ton od 1. 1955 na 5 milijonov ton lani. Proizvodnja papirja je dosegla 1. 1955 40.000 ton, zdaj , pa že znaša nad 78.000 ton, • medtem ko naj bi dosegla 1- 1965 že 130.000 ton. Na monetarnem področju 1 je minister za finance napovedal program, ki v glav-nem ustreza že znanim zamislim predsednika Quadro-sa, ki jih je objavil neposredno po volitvah. Po teh zamislih bi bilo treba: 1. vztrajno, vendar oprezno, izvajati deflacijo; 2. ponovno vzpostaviti valutno ravnotežje v državi in nasproti inozemstvu; 3. obnoviti mednarodne kreditne sposobnosti Brazilije; 4. podaljšati politiko gospodarskega razvoja, hkrati pa odpravljati vse inflacijske motnje. V najkrajšem času pričakujejo objavo konkretnih u-krepov, do tedaj pa je mogoče samo bolj ali manj gotovo ugibati. Gospodarski krogi menijo, da bodo na prvem mestu težnje za zmanjšanje državnih izdatkov in m poostriter kontrole izdat- Za Šveda MSt. Vincent*4 kov, v drugi fazi pa naj bi bila izvedena nova valutna in kreditna politika v skladu konjunkturnimi razmerami. Sele potem je mogoče računati z učinkovitejšo reformo sistema devizne kontrole in zunanje trgovine, čeprav bi bili možni tudi hitri ukrepi na tem področju, zlasti tam, kjer ni mogoče predolgo odlašati z reformo. Po podatkih prejšnjega mi- 1 nistrstva za finance so se po-večali izdatki zveze (brez iz-' datkov izven državnega pro-, računa) na 148,5 milijarde! kruzeirov 1. 1958 in na 184,4 milijarde kruzeirov 1. 1959} lani pa so dosegli zneself 264.6 milijarde kruzeirov. Ti podatki kažejo na relativno hiter porast lanskih izdatkov, zato je očitno, da je bil primanjkljaj Jani zaradi povečanja rednih državnih dohodkov relativno nizek v primerjavi z 1. 1959. Proračunski primanjkljaj je znašal lani 31.6 milijarde kruzeirov, 1. 1959 pa 26,4 milijarde kruzeirov. Izvenproračunski državni izdatki so znašali 73,5 milijarde kruzeirov, tako da dejanski primanjkljaj presega 100 milijard kruzeirov. V tem letu naj bi po napovedih ministra za finance Ma-rianija znašal skupni pri-manjkljal 165 milijard kruzeirov. Do povečanja proračunskih izdatkov je prišlo v precejšnji meri zaradi povečanja plač državnih uslužbencev, nadalje zaradi povečanja šte-vila uslužbencev in zaradi povečanja reprezentančnih državnih izdatkov. Vzporedno z notranjimi u-krepi za stabilizacijo pričakujejo, da bodo začeli izvajati ukrepe za najemanje kratkoročnih posojil nasproti inozemstvu. V banikah ne verjamejo, da bo prišlo do večjega zvišanja ažijskega tečaja. Prav tako ni verjetno, da bo gospodarstvo pokazalo večje zanimanje in da bo zahtevalo večje zneske zamenljivih valut, predvsem večje zneske ameriškega dolarja. Industrija je v zadnjih mesecih, glede 1 na novo devizno in zunanjetrgovinsko politiko uvozila večje količine surovin in si ustvarila velike zaloge. Čeprav to ne velja za vsa industrijska podjetja, ni razloga za bojazen, da bi nastale težave v preskrbova-nju s potrebnimi surovinami. Kolikor bi se zmanjšala ponudba dolarja, to ne bi pomenilo tudi zmanjšanja ponudbe drugih zamenljivih valut. Razen tega bi v primeru potrebe lahko realizirali pošle tudi g triangulamimi zaključki. Temu je treba dodati, da mora vlada iz prihrankov v zadnjih mesecih kriti zahteve v višini 98,5 milijona dolarjev, kar ustreza normalnemu uvozu, plačljivemu v devizah v razdobju 4,5 meseca. Sedanja politika na podroC-ju pridelovanja in izvoza kave bo ostala nespremenjena do začetka novega gospodarskega leta (1. julij). Brazilija se namerava predvsem opreti na sporazume, ki so , bili sklenjeni v okviru Mednarodnega sporazuma za kavo, in ob tej priložnosti bo vlada zastopala nasproti inozemstvu samo interese brazilskega gospodarstva oziroma brazilske kave. Tako bodo ostali pogoji za izvoz kave nespremenjeni do sredine tega leta. Nova kmetijska politika bo verjetno v določeni meri slu-žila težnjam za varčevanje z devizami. Predsednik Qua-dros je dal navodila ministru za kmetijstvo, naj pripravi predloge za povečanje proizvodnje naslednjih važnejših kmetijskih pridelkov; fižola, riža, koruze, pšenice, kakaa, sladkornega trsa, bombaža, rastlinskih vlaken, sadja, mesa, mleka in rastlinskih maščob. 2e prej je bilo določeno povečanje proizvodnje važnejših kmetijskih pridelkov za 1. 1960, zdaj pa nameravajo ustanoviti posebno mešano komisijo strokovnjakov iz ministrstva za finance in ministrstva za kmetijstvo, ki bodo proučili, ali bo dala uvedba minimalnih cen zadostno spodbudo kmetijski proizvodnji. Razen tega so predvidene tudi akcije na področju pogozdovanja. Predsednik republike Gronchi izroča v Turinu prol. Hagna-ru Granitu, švedskemu nevro fiziologu, tretjo mednarodno nagrado «St. Vincent«, ki znaša deset milijonov lir Prihodnji torek nadaljevanje Eichmannovega procesa Eichiiiannove .izpovedi, je sodišče le odklonilo Nastopili sta še dve priči, od katerih je ena povedala, da je zaradi oslabelosti še po osvoboditvi v Bergen-Belsenu od 52.000 jetnikov umrlo 27-000 JERUZALEM, 12. — Sodniki so danes 40 minut pretresali zahtevo glavnega tožilca Hausnerja, da bi med dokazni material sprejeli tudi -izpovedi-, ki jih je Eichmann dal nekemu časnikarju holandskega porekla, bivšemu častniku SS Wilhelmu Sasse-nu. Te -izpovedi- so registrirane na trak in bile so prodane reviji -Life-. Tožilcu je uspelo — ne ve se, kako — priti v posest 62 navojev od 67, na katerih so -izpovedi-posnete. Po 40 minutah pa se sodišče še ni odločilo ter je napovedalo odločitev za pozneje. In res je bila pozneje objavljena odločitev, po kateri sodišče odklanja -izpovedi-, ki jih je dal Eichmann že 1. 1956 in 1957 v Buenos Airesu. Zaslišani pa sta bili še dve priči: Schalom Cholawski in Roter Yishay. Prvi je opisal življenje židovskih partizanov v gozdovih Bele Rusije, drugi pa, je kot častnik židovske brigade v britanski 8. armadi imel pri- lliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiimiiiiimiimiimiiiiiimiHiiiiiiiiimiiiiimHiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiriiiiiiiimtiiimiiiiimiiiiii Izrečena obsodba za umor Marie Martirano Odvetniki so včeraj že vložili priziv proti obsodbiFenarolija Sodniki, ki so ostali v posvetovalni dvorani 18 ur in pol, so se vrnili v sodno dvorano v nedeljo zjutraj po peti uri K Fenaroli Je sprejel razglas obsodbe popolnoma brezizrazno, Ghiani (levo) je obstal kot omamljen, Inzolia pa se je kar onesvestil in ga morajo karabinjerji držati pokonci sednik je razglasil sodbo, ki zolia pa je bil zaradi po- RIM, 12. — Tisti, ki so v noči med soboto in nedeljo vztrajali na sodišču vse do jutra, so končno dočakali razglasitev sodbe. Število ljudi na sodišču in v bližini je naraslo na nekaj tisoč. Bilo je že po peti uri, ko so se končno sodniki po 18 urah in pol vrnili v sodno dvorano. Pred- so jo sodniki izrekli na račun Fenarolija in Ghianija v najvišji možni meri — dosmrtna ječa. Pri tem pa so še nekatere kazni za razne zločine (goljufija in dr.); gre za zaporne in denarne kazni, od katerih pa so zaporne kazni že zajete v dosmrtni ječi. In- nilllllltllHIIIIIIMHIIIIIllllllMIIIIIIIIIHmHIIIIHIllIlIHIIimiHMMHtllllllllimiinillllMmimMIIM Nesreča letala družbe KLM Od 36 oseb na letalu se jih je 19 ubilo Življenje sta izgubili tudi dve celotni družini KAIRO, 12. — Holandsko letalo -Electra- družbe KLM se je v bližilji letališča pri Kairu ponesrečilo. Na letalu je bilo 36 oseb, 29 potnikov in članov posadke. Pri nesreči je izgubilo življenje 19 o-seb, med katerimi so 4 člani posadke. Do nesreče je prišlo nenadoma. Poveljnik letala je bil v stiku s kontrolnim stolpom, ki mu je že dal dovoljenje za pristanek Zdi se, da je letalo zadelo v grič peska, visok 180 metrov, in se razbilo v dve polovici, ki sta frčali dalje še kakih 350 m. Mesto nesreče je posejano z oblekami, čevlji, prtljago in igračami, Nekatera trupla so tako zoglenela, da je zelo težavno identificiranje. Nekega moškega so našli pri življenju kakih 200 m od mesta nesreče. Nekaj potnikov je brez tuje pomoči prilezlo iz letala, pri katerem je ostal nepoškodovan samo del repa. Policija je natančno preiskala vse področje nesreče, ko je iskala 350 zlatih palic; večino jih je našla. Med potniki je bilo tudi 5 Italijanov. Dva pomorščaka sta ostala živa in ne hudo poškodovana, medtem ko je izgubila življenje tričlanska družina Rodocanachi: 33-letni Mario, uradnik pri letalski družbi Olimpic Airwais na letališču Fiumicino, njegova žena in 4-letna hči. Hoteli so v Kairo na pogreb očeta žene. Druga je družina ravnatelja agencije KLM v Rangoonu 36-letnega Holandca Jana Gro-otegoed z ženo in tremi otroki, dvema deklicama (Ingrid 10 let ter Susan 7 let) in e-nim dečkom (Oreland, skoraj dve leti)! Živ je ostal prvi pilot, a ima obe nogi zlomljeni. MOSKVA, 12. — Agencija Tass sporoča, da se ministrski ni visoki člani vlade in partije, udeležujejo prve konference znanstvenih delavcev, ki se je začela danes zjutraj v Moskvi. Konferenci prisostvuje okrog dva tisoč znanstvenikov. RIM, 12. — Delegacija štirinajstih italijanskih županov je danes odpotovala z letališča Fiumicino v New York. Delegacija se bo udeležila svetovne konference mest. -----«»—j- ložnost priti takoj v stik z židovskimi taboriščniki v Bergen - Belsenu. Povedal je, da jih je od 52.000, ki so bili ob osvoboditvi še živi, kljub zdravniški pomoči 27.000 umrlo. Bili so preveč slabotni, tehtali so po 30 kg in niso imeli niti več moči, da bi se za življenje borili. Bili so tudi hudo zdelani in njihovo duševno stanje je bilo takšno, da so le s težavo občevali z drugimi osebami. Eichmannov proces je bil danes prekinjen in se bo nadaljeval prihodnji torek 20. junija. Nastopile bodo razbremenilne priče, ki jih je dobil Servatius. Pričal bo tudi sam Eichmann. Razprave bodo vsako jutro in bodo trajale po pet ur. «»------- Sovjetske ribiške ladje ob ameriški obali BOSTON, 12. — Ribiči z o-balnih področij Massachusset-sa so sporočili, da so opazili • povečano aktivnost* sovjetskih ribiških ladij v bližini rta Cod, kjer je poletna rezidenca predsednika Kennedy-ja. Prejšnji mesec so ribiči sporočili, da se sovjetske ribiške ladje zadržujejo v mejah 30 milj od rta, medtem ko je bil predsednik v svoji rezidenci v Huannis Fortu. Sedaj so ribiške ladje zapazili 20 milj od Chathama, kakor tudi v bližini radarskega o-pazovalnega stolpa št. 2 na ploveči ploščadi približno 110 milj od rta Cod. terimi so bile zavrnjene razne njih zahteve. Pozneje so vlož.li prizive še Adamo Degli Occhi za svojega klienta Inzolio; ouvetnik hoče doseči popolno oprostitev in ne samo ((zaradi pomanjkanja dokazov«; nato Carnelutti za Fenarolija ter tožilec Mauro, ki hoče doseči, da bi bil obsojen tudi Inzolia. iiHiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii Vlil, mednarodna elektronska in jedrska razstava Glavna privlačnost razstave bo gotovo Shepardova kabina pa je manjkanja dokazov oproščen. Obsojenca sta razglasitev sodbe sprejela na videz mirno, kakor z neko duševno odsotnostjo. Inzolia, ki je bil oproščen, pa se je kar onesvestil. Ko so prišli v neko sobo poleg dvorane, se je pa baje Ghiani zagnal proti Fe-naroliju z vzklikom: «Ti si kriv moje pogube.« Toda karabinjerji so preprečili, da bi Ghiani Fenarolija dosegel. Obsodba je razumljivo močno prizadela Ghianijeve svojce, ki so bili zbrani v Rimu in so morda upali, da se bodo vrnili v Milan skupaj. Inzolia je bil res včeraj že v družbi žene in matere. Obsojencema pa so v ječi pripravili vsakemu svojo celico; v obsodbi je namreč določeno, da morata biti zaprta nekaj časa sama. Ko sta Ghianija, potem ko se je jnalo odpočil, obiskala njegova odvetnika Madia in Samo, je obsojenec izjavil, da ne razume, zakaj Fenaroli ni hotel govoriti; lahko bi baje njega rešil. Danes dopoldne je Samo ponovno obiskal Ghianija, ki se mu je zdel nekoliko manj potrt kot včeraj. Ghiani je dejal, da je trdno prepričan, da bo na prizivnem sodišču oproščen. Vsekakor pa sta Ghianijeva odvetnika Nicola Madia ter Franz Sarno vložila priziv proti razsodbi, s katero je bil njun klient obsojen na dosmrtno ječo. Odvetnika sta tudi vložila pritožbe proti odločitvam med procesom, s ka- lo poenostavljenje avtomatičnega vodenja zračnih ladij, ki je sedaj zelo zapleteno. Na zaključku tiskovne konference je znanstveni ataše pri ameriškem veleposlaništvu v Rimu izrazil željo, da bi glede vesoljskih raziskovanj prišlo do sodelovanja vseh narodov. RIM, 12. — Aga Khan je danes zjutraj ob 10.10 odpotoval z letališča Fiumicino v Ženevo. Aga Khan, ki potuje privatno, je izrazil željo, da bi ne bil fotografiran. Močno prizadet Južni Iran Več kot petdeset mrtvih med potresom v Perziji TEHERAN, 12. — Izvedelo se je danes, da je bila tudi vas Hanneh skoraj popolnoma porušena zaradi potresa, ki je včeraj v južnem Iranu porušil vas Dehpouheh in povzročil znatno škodo v mestu Lar. Na srečo je bil v vasi Hanneb, ki leži kakih 50 km od Lara, samo en mrtev in 3 ranjeni, medtem ko je bilo v Dehpouhehu 50 mrtvih in prav toliko ranjenih, v Laru pa 9 ranjenih. Šah, predsednik vlade in ša-hova sestra, ki je predsednica iranskega Rdečega križa, so takoj ukrenili vse potrebno za pomoč prizadetim Zaradi stalo na prizadetem področju nekaj letal, ki so prepeljala živež, zdravila, odeje in okrog 300 šotorov. Tudi preteklo noč so registrirali več potresnih sunkov, na srečo brez posledic. Sloni imajo trdo kožo... MARION, 12. —. Ogromen cirkuški kamion, ki je prevažal pet slonov, se je na o-vinku pri Marionu v državi Ohio prevrnil in treščil v neko restavracijo ob cesti. Vsi trije potniki so bili ranjeni, izboljšanih atmosferskih po- sloni pa so ostali uepoškodo- predsednik Hruščev in števil-1 gojev je že danes zjutraj pn-Ivani. RIM, 12. — Vesoljska kabina načrta rjledali&ce ijidhfafi ^ h lih \AA/' Podeljene nagrade na ljubljanski bienali LJUBLJANA, 11. — Mednarodna žirija IV. mednarodne grafične razstave v Ljubljani je dodelila nagrade takole: nagrado v višini 500 tisoč din je dobil Yozo Ha-maguchi, Japonska, za grafiko »Zelje*, nagrado po 300 tisoč din pa Riko Debenjak, Jugoslavija, za grafiko *•Sledovi na ometu* ter Japonec Kumi Sugai (Ecole de Parts) za grafiko »Rdeče*; nagrade po 250.000 din so prejeli Anglež Merlyn Evans za grafiko •Horizontale*, Američan Miche Kohn za grafiko «A-dam Kodmon* ter Italijan Luciano de Vita za grafiko •Korenina*. Mimo tega je dobil odkupno nagrado Jugoslovanske a-kademije znanosti in umetnosti v Zagrebu Janez Bernik, Jugoslavija, za delo • Magma*, odkupno nagrado Moderne galerije v Beogradu Miczeyslav Weiman, Poljska, za grafiko •Večer*, odkupno nagrado Galerije sodobne umetnosti v Zagrebu Gustave Marchoul, Belgija, za grafiko •Upanje*, nagrado Moderne galerije v Ljubljani Evald Karlovič Okas, Sovjetska zveza, za grafiko • Plinarna*, odkupno nagrado Srpske galerije umetnosti v Novem Sadu Branka Miljuš, Jugoslavija, za grafiko •Mesto ptic*, odkupno nagrado Galerije likovnih umetnosti na Reki Torsten Rendvist, Švedska, za grafiko •Fragment na zemlji*, nagrado časopisa • Borba* iz Beograda pa Vladimir Makuc, Jugoslavija, za grafiko Petelin*. Razen tega je žirija podelila pohvalna priznanja nekaterim mladin umetnikom, in sicer: Rogerju Chaillouxu, Nizozemska, Goesti Giero-wu, Švedska, Barbari Kwa-stievski, Ecole des Pariš, Al-lahu Hallmgju Menhatu, Z lahu Hallmyju Menhatu, Z AR, Cesarju Olmosu, Španija, ter Nilsu Stenqistu, Švedska. Posebna žirija Grafične industrije FLRJ je podelila odkupni nagradi Edu Murti-ču, Jugoslavija, za grafiko Kompozicija III.* in Enriqeu Zanartu, Cile, za grafiko • Srečanje*. Žirija zagrebškega • Vjestnika* pa je podelila odkupni nagradi Brazilcu Arthurju Luisi Pizi za gra- Sf \A *. - S fiko •Prosti padec* ter ;........... Ja- poncu Yosu Hamaguchiju ia grafiko •Mandeljni*, [-/ Petintrideset predstav Istrske svatbe V Mariboru je bila n boto petintrideseta in 0 enem zadnja predstava ■* ske svatbe. To opero An n to Smareglie je v leto n sezoni naštudiralo tudi oF no gledališče na Hefci' sobotni predstavi v Man ru je gostovalo nekaj 5 stov iz reške Opere. Se kritično stanje pevke Edith Pia* PARIZ, 12. — Stanje PeV-ke Edith Piaf je v o nadaljnjih treh operacijah nespTi menjeno. Če bo pevka la izdržati krizo še n S nje tri dni, potem bo re na. Več zdravniki ne P0., do. Prijatelji slavne Pev . pc upajo, da se bo p°n0 • čudež* — namreč 'čud njene presenetljive sti — ki ji je že v prete ^ sti večkrat pomagal Pre C ati krize, ki so se z nepremagljive za njen *• ten organizem. Imprezarij pevke Lou 'B* rier, ki jo je včeraj °k's., v ameriški kliniki v FeUl ^ ju, je dejal, da je Piaf Prl popolni zavesti. Rekla )e ko besedo, toda zelo trpi- ka- Jean Fautrier nagrajek na bienali v Tokiu Medna10 TOKIO 12. fo- na nagrada na bienali v Jean-i kiu je bila podeljena Fautrieru. Nagrado je novilo japonsko zunanje ust«- mi- leto- nistrstvo. Pred dvema mu je francoski ume^n‘^inel segel velik uspeh, ko je j osebno razstavo v eni iz galerij Tokia Joan Crawford bo snemala v ItaliJ1’ MILAN, 12. — Med sv0]', bivanjem v Milanu, je prispela kot vodite , družba Pepsi Cola, bo * la Joan Cratoford več sti z osebnostmi iz italijans filmskega sveta. P° sklepajo, da ima igralka ^ men snemati kak J“ Italiji. Tudi v Teramu podeljujejo nagrad* Nagrado •Teramo*, (3. je podelila pokrajinska Tudi slavna igralka Joan Cravvford Je bila na dirkališču Vigorellf, kjer se Je zaključila dirka po Italiji. Kot končni zmagovalec je Pamblanco prejel pozdrav tudi te že nekoliko priletne a še vedno dovolj očarljive ameriške igralke Tera**’ nova za turizem v ejjj je prejel Giovanni ‘ (grrl. za svoje delo •Osmi ber vdove Bianchi*. du znaša 400.000 lir. do občine Teramo v ,a1lo 150.000 lir je dobil Abec», Grande za novelo ’®r0.. „«• Mario Gori pa je osvoji grado pokrajinske 2j ce v znesku 100.000 h novelo • Tisti, ki hočejo^ iti*. Žirija je morala *z -jj# ti med 249 deli, ki so P z vseh strani Italije ** j( inozemstva. Omejila se ^ najprej na 58 avtorjev, tem pa se končno iz efj- med 26 avtorji, med * „j, ~am0• delo«* mi je bil Osvaldo poznan po svojem nju na Reki. Nagrade razstavlJavteB1 v Vallombrosi VALLOMBROSA, 1^n}ek Kulturno umetniški k r0> tu1 v Vallombrosi razpisale letos več nagrad za s^ jjj. sko razstavo, ki bo 0 ^ei julija do 20. avgusta-nagradami je zlata predsednika republike-stane se lahko udeleže ^ italijanski in tuji slikar ^^ bivajo v Italiji, toda kati morajo pejsaž iz ce Vallombrose. ■••■■■■■■•■■Hilli......................................................................................... uiiimimiiii......lin..................... ii"1 Pri Niagarskih slapovih so utonile štiri osebe NIAGARA FALLS, 12. — Štiri osebe, ki so skočile v vodo s prevrnjenega motornega čolna v bližini Niagarskih Medžurovo brzovlak zaletel v tovorni vlak. Pri nesreči je zgubil življenje strojevodja brzovlaka, medtem ko je 17 slapov, so izginile med va- potnikov huje ali laže poško- lovi. Žrtve, dva moška in dve ženski, so se z vsemi močmi upirale močnemu rečnemu toku, da jih ne bi pogoltnil, vendar zaman. Pozneje se je zvedelo, da je eni izmed žrtev sicer u-spelo zagrabiti vrv, ki ji je bila vržena z brega, a jo je v bližini električne centrale zajel vrtinec, ki jo je potegnil v cev, skozi katero prihaja voda v turbine. Clan uprave Niagarskih sla-poc Jack McKee je povedal, da je bil priča dogodku in da je videl, kako se je čoln, na katerem so bile nesrečne žrtve, prevrnil kakih sto metrov od slapov. Železniška nesreča na progi Niš-Skopje - Na želez-Skopje se na postaji dovanih. Pri trčenju je teže poškodovanih 9 vagonov tovornega vlaka, poštni vagon in dva spalna vagona brzovlaka, tako da se škoda ceni nad 100 milijonov dinarjev. Pri Codroipu so umrli trije delavci v vodnjaku VIDEM, 12. — V Sedeglianu pri Codroipu so v nekem arterijskem vodnjaku izgubili danes življenje trije vaščani. Električar Mariano Vit se je spustil v vodnjak, da bi popravil motor, ki služi za dviganje voae, toda nekaj trenutkov nato mu je postalo slabo in se je zgrudil na tla. Na pomoč sta mu priskočila 44-letni Pietro Rotari in njegov brat Ennio, ki sta se takoj spustila v vodnjak, vem dar pa je tudi njima postalo Na poziv vaščanov lu prihiteli gasilci iz d® in le malo je manjka h’ od tek Pred sPu n» .to- ne bi tudi enega letela ista usoda, stitvljo v vodnjak si Je k« reč slabo nadet plinsko zaradi česar je tudi on pri' bil zavest. Ker pa je povezan na vrv, so ga takOJ tegnili ven. Ob 13. uri so trupla n ^pd-nih žrtev potegnili 11 jj»l njaka, ob 15. uri pa ie, ** na mesto državni prav0 je Vidma dr. Gino Franz- ^d> takoj uvedel preiskav0^^. se, da je treba vzroke U' dije pripisati ogljiku, k* ■ pohajal iz slabo delujoče®0 tor j a. 12. - LONDON, angleškega speleologa Lewisa je zasul z plaz, medtem ko je še 1 Totu v« ma prijateljema ^aziSc(,ed, dno jame v bližini ^en|0 t° v Wale.su. Njegovo ^spodkopali šele po osmik ^ Ostala dva jamarja sl* slabo in sta izgubila zavest, nepoškodovana. Neokolonializem v Afriki Islamska republika v saharski igri » Kaj naj pomeni ustanovitev Mavretanije? Velikanska bogastva in strateški položaj Bitka proti ostankom kolo-"■alizma v Maroku ,je vsena-honalni problem. «Volja ma-'°škega ljudstva je, da se dokončno likvidirajo francoska, sPanska in ameriška vojaška “Porišča v naši deželi», mi je fekel eden od voditeljev LE-,, bivši podpredsednik naae Abderahim Guabid. 'Konferenca v Casablanci je Poudarila voljo svobodnih a-*r*ških dežel, da odklonijo vsa-‘° ustanavljanje vojaških o-Porišč na »črnem kontinentu*. Ja oporišča niso nič drugega *ot osnova neokolonializma*, f!1 je rekel predsednik Istima Alal el Fazi in človek, ga. smatrajo za voditelja ®aroške DESNICE. Veliko je Jazlogov, da ta dva javna de-avca mislita enako, ko gre postanke kolonializma. Ko je Maroko dobil svojo neodvisnost, je iz borbe zanjo Phšel precej okleščen. Tanger Le bil tedaj mednarodna cona, j uta in Mellila pa sta bili “Panski trdnjavi. Španci so o-panili še Rif in Ifrii, nada-!e še Rio de Oro in pokra-P,*0 Tarfaja. Problemi zase so lla še francoska in ameriška .Porišča Vendar pa je Maro-še najbolj razburila u-lanovitev Islamske republike ‘ avretanije. ’ Tangerju je maroška su-.er®nost že doma. Povsem Jffgače pa je na ozemljih, i so pod špansko zasedbo. r* nas so najbolj važni Fran-h>» mi je tolmačil urednik i,ega uglednega lista v Ra-v j.'Brž ko pride do miru Alžiriji bomo z našega o-aJPlja pognali tudi Franca. sicer ni bil vedno drzen, er je moral upoštevati raz- jj!°ženje Arabcev v svoji voj-,S*- To, kar ve moj sogovorci ve tudi španski diktator. °ces dekolonizacije ne poz-a meja in ne dela razlik med "Stavami, To, kar se je v .arcu zgodilo v pokrajini Tarifi je le iskra na tem tako phjivem področju. I*0 pisanju agencije Magreb rabe Press: «Oboroženi ele-jri?ti španske armade so pro-l ..v notranjost maroške po-j ahne Tarfaja in odpeljali l11 inženirje Italijane in ne-maroškega delavca, sku-itav’ ki ie delala za maroško-.gbjansko petrolejsko družbo v ithir*. Aretirance so odvedli f bakied-el-Hama. v znak re- l,.?a,tj so pripadniki plemena tfta uieli enajst tehnikov ^"Psko-ameriške družbe «UO S 10 družbe »Iberica de Pe-“os* ter jih izročili ma-"ptinr oblastem*. Umestne note so takoj ro- j;6 v arhiv, ker so bili Ma- li atli zelo odločni. »Nesramni “Panski kolonializem nima LJ?*, je tedaj pisal Alal el ti].1- "V trenutku, ko je Franji- Primorana pogajati se z C'Sko vlado gtede neodvis-nj: 1 Alžirije, se drzne Špa-» ; zahtevati, da bi ostala ptirahari, pa čeprav je sem j( t* šele leta 1934, dočim .rancija tu že poldrugo 2 e** 4 vsem tem dimom se skri-J0 ibarski ogenj. Francozi boju Umaknili svoja oporišča iz P*a do oktobra letos, A-(i0 lcanom pa je bilo reče-lt ■ naj jsto store čimprej. )su^ažnejši problem pa je in ■la problem Mavretanije. smem obiskati maroško- ia^etansko mejo?* sem vpra-ilt8(Pekega načelnika v minirat1 za zunanie zadeve v emu ne, mi je odgovoril Vn niv°, Ie da je zelo ne-ive-v V Mavretaniji imamo >p ko vojno*. ,pr°ti komu?* 2 r°ti lutki Uldu Dadahu*. Hj« es se na mejah Mavreta-?trelja. Ce se pri kakem W m funkcionarju po-tlt^Peje zanimate o onih, »ki Si; _ 10», bo skomignil z ra-rll: *Ne vem, verjetno je H -°svobodilna vojska. Mira k a ga ne bo, dokler nam retanije našega ozem- !taurnojo Mavretanije, inte-Iji, ega dela b,Vretanija je nova država N v v11 Maroka. Nastala je S ° ..Francozov. To je ve-S Puščavsko področje, ki se «ra na približno mili-!tw *v. km površine, na ka-'*Soj'Ba živi le od 600 do 700 W Prebivalcev, po večini 'Š* i • To morje rumenega ,skega peska se razteza lse JPzne strani Maroka pa •tie j j 0 Sinigalije. Na zahodu Sa * Atlantskim oceanom, lugu z alžirsko Saharo, bel■ana k°t velik četrtinski h ji od največje puščave Jlj, atu Sahare, je Mavreta-** danes pravi kamen spojih maroško-francoskih od- je, da Mavretanija ava že obstaja, da so 'narodnopravno prizna-heodvisno državo mno-, *ve na svetu, celo Tu-V"- Zaradi tega so se vo- ^M.aztre borbe med Moha-! 'T in Burgibo. Vlada so ž°atu je izdala Belo knji-rtilj Ubogimi zgodovinskimi, ;\p®P>snimi in drugimi do-t,žati s katerimi želi do-,Stat’.da je Mavretanija in-t dol Maroka Glede te-j?»t užita posebno pozor- Va argumenta: Mavreta- f “ ip *- i zelo siromašna dežela, n na s' H-Cri-ino P« D_e ba svoji površini. Pod n° pa se krije veli-o° bogastvo. Na področ-,bi,j.°ru n.pr, so ogromna [,'šfa4 železne rude. V izko-raa„lu. ie rude sodelujejo ob i1 in Tz,h tudi Britanci, Nem-0(jo Italijani. Računa se, da ancozi vsako leto ,r,v v svoj žep 40 milijo-t azjev samo na račun Ariij žišča bakra, ki so jih v Mavretaniji, se oce-1- išs na ^ milijonov ton. oj o tudi petrolejska le- b°U zanimivo je to, kar Maročani pravijo o političnem ozadju tega spora. Sahara ne predstavlja le bogastva. Bitka za Saharo ima tudi širše mednarodno-vojaško-poli-tično obeležje. Francozi vedo, da morajo umakniti vso svojo vojsko s področij Magreba. Umakniti se morajo iz črne Afrike. S proglasitvijo neodvisne Mavretanije, v kateri je nastanjenih okoli 85 tisoč njihovih vojakov, v zvezi z alžirsko in tunizijsko Saharo, Francozi se ne gredo več lokavih trgovcev, tu so oni tudi kot politični in vojaški faktor. Njihov namen je, da se vprav na tem področju vojaško ohranijo in da igrajo odločilno vlogo v Afriki, vršeč od tod vojaško-politični pritisk proti severu, proti arabski Afriki, in proti jugu, v smeri črne Afrike. M. R. mn efvdak. : :x'; V PETEK PREMIERA V AVDITORIJU Jožko Lukeš: Gospodinja Marija (Leli Nakrstova: «Kot bori bi morali biti: s svojimi koreninami varujejo našo revno zemljo. Kot kraški kamni bi morali biti: v o-gradah jo čuvajo, da jim burja ne pride do živega. Dokler bomo imeli še naše paštne, naša polja in vinograde, do takrat bomo imeli še tudi vse drugo, kar je našega.* Socialistična Jugoslavija in njen odnos do manjšin Pestra založniška dej avnost v j ezikih narodnih manj sin V državi deluje deset manjšinskih založniških podjetij V 15 letih povojnega svobodnega in ustvarjalnega delovanja so narodne manjšine v Jugoslaviji razvile raznovrstno dejavnost na vseh področjih prosvete, kulture in umetniške ustvarjalnosti, šele po osvoboditvi sta šip-tarska in bolgarska narodna manjšina dobili osnovne šole v svojih jezikih, danes pa razen v vrsti učiteljskih in drugih šol poučujejo šiptar-ski jezik na dveh fakultetah, v Beogradu in Prištini, bolgarskega pa na višji pedagoški šoli v Nišu. Madžarščino poučujejo na filozofski fakulteti v Novem Sadu, romunščino na višji pedagoški šoli v Zrenjanimu, italijanščino in češčino pa na malone vseh univerzah. Razen iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiliiimiiiliiilliiiiiiiiillimiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiliiiiiiitiiiiiiiiiiiiliiMiliiliiiiiiiiiliiliiiHiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiliililllilHiiiiiiii Dejavnost, o kateri smo vse premalo obveščeni.. S tržaškim planinskim društvom v gorsko krasoto Logarske doline Ena najlepših slovenskih alpskih dolin - Moderen planinski dom z ugodnimi cenami in odlično hrano - Krasen pogled na zasnežene vrhove «Cudno», se bo zdramil iz svoje površnosti kak «opazo-,valec». «Tržaško planinsko društvo je po dolgem času spet oživelo?» Pravim, površni opazovalec, kajti površnost je navadno krivična. Taki ljudje ne opazijo skoro vsakodnevnih, skromnih, dvo-, trivrstičnih obvestil v Primorskem dnevniku, ki jih je včasih tudi več naenkrat. In vendar ti dve vrstici navadno pomenita do vrha natrpan avtobus, ki drvi z razpoloženimi izletniki planinskega društva čez Kras. Pa vmes so še večje ali manjše skupine in skupinice, povezane preko vsakotedenske seje SPDT, ki odhajajo nedeljo za nedeljo, pa še za praznike vmes, na planine ali pozimi včasih, ko ne gre niti za smučarstvo, tudi na kak bolj pohleven cilj. Pa naj komaj mimogrede še spomnimo na skupinico mla-j lja in Velikega roba, stikajoč dih, ki hodi ob nedeljah ali praznikih ali ob sobotah popoldne plezat v Glinščico po Jugovi steni, na Mali Montaž, po Brških stenah itd. Pa jih je poleg tega tudi še -zvestih našemu sivemu Krasu, ki ga prav nič ne pozabljajo ali celo prezirajo. Nekaj pa je le res: SPDT nima svojega kronista, oz. vsaj kronista, ki bi imel dovolj časa na razpolago. Tako so prehajali skoro neopazno mimo nešteti prelepi izleti. Se neposredno v zadnjih časih so zdrknili mimo izleti na Lokve, po lepi, valoviti Dolenjski, in zadnjo nedeljo na Kucelj-Caven na Trnovski planoti. Mimogrede naj omenimo, da za Goljake ni bilo’ odjemalcev, ker so se vsi skupaj odločili za Čaven, • za zunanji rob planote tja do Kuc- Hotel ((Planinski doma z Olševo v ozadju za rumenim planinskim jegli-čem, ki je bil v polnem cvetu. Površni «opazovaiec» pri izletu v Logarsko dolino ni o-pazil, da je bil čas za reklamo zanj izfedno dolg. In to preračunano. Povprečen Tržačan je namreč strašno počasen, konservativen človek. Na Slavnik, Nanos bo šel če treba tudi dvakrat na leto, ker ju pozna že na pretek. Logarska dolina oz. skoro ves štajerski del slovenske domovine pa ni prišel v obseg njegovega planinskega oz. izletniškega obzornika. Gre torej za zgodovinski, prvi izlet tržaškega planinskega društva, 7. natrpanim avtobusom, preko osrednje Slovenije gori k severnim pobočjem Kamniških oziroma Savinjskih planin, pri avstrijski meji. Vreme je sicer še nekoliko držalo ob odhodu, četudi vremenoslovci te aprilske muhaste pomladi niso obetali kdove kaj dobrega. Bilo je pre- seveda še v prvi, bolj pritlikavi rasti ob glavni cesti skozi Mozirje, Ljubno, Luče. Oči se ne morejo napasti te neomejene zelene opojnosti polj, gozdov, hribov, ob cesti skrbno gojenih vrtičkov. Po Šentrupertu, kjer smo krenili na stransko cesto, nekoliko tesno ža naš veliki avtobus, so postajale doline in dolinice bolj tesne z brezkončnimi ovinki okrog strmih o-bronkov in čez nešteto malih mostičkov — čez trideset smo jih našteli ob povratku! Marsikdaj je postalo pozornim tesno pri srcu ob misli, da ob najmanjši neprevidnosti vozača avtobus lahko zdrkne v gira-pe ob deročih strugah naraslih potočkov. Hušk mimo znamenite Igle, velikega naravnega kamnitega stebra, ki t-u ob cesti že tisočletja kljubuje zobu časa, mimo presihajočega potočka v samo Savinjsko dolino. Ravni travniki ob robovih široke doline prehajajo v lepo sončno čez Kras, z ob- pašnike in više gori ob obeh širnimi razgledi na vse strani na kopno in na morje. Pa tudi še ob kratkem oddihu v naši beli prestolnici. Gori preko brezkončnih gozdov valovite pokrajine po vzhodnih o-bronkih Kamniških planin, skozi nekdanjo domovino zloglasnih, nele Jurčič-Kersniko-vih ((Rokovnjačev« okrog Trojan, pa je že začelo neusmiljeno liti. Pa to, vsaj vidno, ni motilo razpoloženja. Cas je ob prepevanju hitro mineval. Mimo nas so izginjala (toda ne v pozabo!) brezkončna ravna zelena polja hmelja, zaenkrat liiltlliiiiilliiiliiiiiiiiillliiiliiiilitiiliiltiillliiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiililliiiiiiiiiiillliiiiltliiliiiiniiiiiiiiiilliuiiiiiiliiiliiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiii IZ UME! mi m\ H GALERIJ Trojica ga leril ji «8. Giu V galeriji S. Giusto razstavljajo istočasno trije likovniki. ATTILIO CORSET-TI ima 14 odlično zasnovanih olj, ki so sicer barvno zelo živahna, toda njih pestrost je brzdana s preizkušenim znanjem in izredno prefinjenim občutkom za pravo mero barvnih nap o-nov. Pod njih silo slike kar drhte v migotajočem žarenju svetlob a se ne razprše kot pri mnogih koloristih, že po prvem resnejšem pregledu v osladen barvni puli. «Nausikaa» (kraljična, ki je skrivala blodečega Odiseja) je tu njegovo največje olje in naziva se tako verjetno le zaradi njene res nadspol-ne lepote telesnih oblik. Ta akt je morda enakovreden ženam, ki jih bržkone prekaša po svojih bisernatih odbleskih barv. Tako je tudi polmilijonska cena temu primerna. Ostala, v ceni bolj dostopna dela, so pokrajine, obmorski motivi, tihožitja, de-, kliške glave ter skupina kopalk, in v vseh se glavni barvni učinki sestavljajo iz množice raznolikih utrinkov barv, ki preprezajo precej gosto tkivo impresionistične obdelave. Znana slikarka, kiparka in novinarka ZENA CHECCHI FETTUCC1ARI deluje v Florenci, kjer vodi na Zavodu za umetnost oddelek za knjižno dekoracijo. Verjetno zato razstavlja tu le 15 grafik: ujedanke, lesoreze in barvne litografije. Z uporabo različno zrnatih vrst pa- pirja doseza v svojih odtisih neobičajno slikovita ozadja (Le Capinere, Paolo e Francesca, itd ). Je vseskozi spretna risarka slikovito razgibanih a tudi natančnih obrisov, ki zna vzbuditi zelo dramatične občutke V vrsti ujedank z drevjem (Velika cedra, Drevesno deblo, Vihar, itd). Iz mnogih del pa veje tu li globoko razumevanje človeških usod (Poslednja lutka, Oni, ki trpe, Zaključek pusta itd.). Kiparka BIANCA TAVEL-LA iz Turina poživlja razstavo s svojimi desetimi kipci in glavami v bronu in srebru od katerih se posebno odlikujeta * Mladoletnica* in pa somatično odlično po-godena glava sicilijanskega dečka. MILKO BAMBIČ straneh v visok gozd in nato zopet v pašnike, pretrgane s pritlikavim grmičjem, nad vsem tem pa kraljujejo sveže zasneženi alpski vršaci. Taka je v svojem začetku in sredini ena najlepših slovenskih alpskih dolin, ki po lepoti tekmuje z drugima julijskima dolinama, gornjesavsko in s Trento, katerima moramo vsekakor pridružiti še Loško dolino pod Mangrtom in Jalovcem. Tam, kjer Se začenja samo dolinsko dno občutneje dvigati proti častitljivim vrhovom Kamniških planin, stoji mogočen planinski dom, že pravi hotel z vsemi modernimi ugodnostmi, in tudi zmernimi cenami, posebno za prenočnine, ki so znatno nižje od turističnih, za razliko z o-nimi v prikupnem sosedu, hotelu pri Treh sestrah v neposredni bližini. Hrana je posebne pohvale in sladokuscev vredna, po štajersko obilna, pestra, predvsem na podlagi piščancev in mesnine kajpak. Vse to je seveda le dvigalo razpoloženje. Dež je bil v glavnem ponehal, le gori v stenah je bilo še nekam zamračeno. Prva se je dvignila od obilnega obeda močna skupina mladincev in kmalu za njimi gruča prilet-nejših, ki se je odpravila na pot navzgor po pobočjih mogočnega amfiteatra. Spočetka se breg le rahlo dviga in cesta se vzpenja še uro hoje navzgor skoro do mogočnega slapu pod Rinko. Ta je sedaj čudovit, obkrožen s svežim pomladnim zelenjem pašnikov in gozda, ki jih semintja režejo prav v dolino dolgi beli jeziki snežišč. Zgoraj pa snežišča prehajajo v nepretrgano belo in sivo prostranstvo snega in skalnatih sten. Lepa višina, tja do 15 metrov, v e-nem samem veličastnem loku, ki se razprši ob vznožju v pr- šeče meglene valove ob o-glušljivem gromenju sedaj zelo močnega vodnega toka. Od tu naprej postaja pot po strmih travnatih jasah in po neprestanih ovinkih po še vedno gorskem gozdu, vedno bolj visoko planinska. Zajeda se počasi pod skoro navpične stene, ki obkrožajo v silnih lckih več visokogorskih krnic, ki se stekajo okrog Okrešlja, posamezne pa se cepijo v več že čisto zasneženih skalnatih planinskih zatrepov. Proti vzhodu se odpira navzgor skozi Grlo pod vrhovi Vzhodnih Grintavcev pod Planjavo, na zapadu pa v veličastno grozljiv, na treh straneh zaključen gorski amfiteater, obdan od mogočnih vrhov, Mrzle gore na severu že na avstrijski meji, na zapadu pod višine Križa in Rinke, na jugu pa v Tursko goro in Brano, ki se na jugozapadu že počasi niža proti Jermanovim vratom (včerajšnjemu Kamniškemu sedlu), zadnjemu cilju dela naših izletnikov. Ze pred Domom na Okreš- prosvetne inteligence se je okrepila tudi manjšinska tehnična inteligenca. Hkrati z likvidacijo ekonomske nerazvitosti področij, kjer prebivajo pripadniki narodnih manjšin, izginevajo tudi razlike v kulturni stopnji med narodnimi manjšinami in jugoslovanskimi narodi. V skladu s povečanimi kulturnimi potrebami in razvojem književne ustvarjalnosti se je razvila tudi založniška dejavnost v jezikih narodnih manjšin. Danes deluje v Ju goslaviji deset manjšinskih založniških podjetij. Založni ška dejavnost v manjšinskih jezikih se zaradi skrbi, ki jo skupnost posveča manjšinski knjigi, neprenehoma razvija in zajema vse širša področja znanosti, umetnosti in družbenega življenja. Založniška dejavnost v jezikih narodnih manjšin nima tradicije. Se manjšine z razvitejšim kulturnim življenjem, kot so Madžari v Vojvodini, so pred vojno izdajale le občasno, najpogosteje v privatni založbi. Organizirane založniške dejavnosti ni bilo, Sele po osvoboditvi so v skladu s splošno politiko države posvetili manjšinski knjigi posebno pozornost. Novoustanovljena založniška podjetja so v večini primerov opravila pionirsko delo. Njihove prve izdaje so bili priročniki za nepismene in učbeniki za osnovno šolo. Danes ima vsaka narodna manjšina v Jugoslaviji svoj center s številnimi kulturnimi in prosvetnimi Ustanovami in organizacijami in med njimi so zelo pomembna založniška podjetja. Posamezna so se razvila v močne založbe. Tak je *Forum» v Novem Sadu in «Rilindja* v Prištini. Pomembno založniško dejavnost opravljajo založniška podjetja «Edit* na Reki — podjetje italijanske narodne manjšine — «Liber-tatea» v Vršcu izdaja v romunščini, «Kultura* v Bačkem Petrovcu v slovaščini, • Ruske slovo* v Ruskem Kr-sturju v rusinščiiii. •Bratstvo* v Pirotu v bolgarščini itd. Razen učbenikov in priročnikov za potrebe manjšinskih osnovnih in srednjih šol izdajajo ta podjetja znanstveno popularno, politično in marksistično literaturo in beletristiko. V beletristiki so na prvem mestu dela manjšinskih pisateljev, potem prevodi iz jugoslovanskih jezikov in prevodi svetovnih klasikov. Čedalje bolj živahno kulturno življenje v manjšinskih središčih ob povečanju splošne kulturne ravni prebivalstva zahteva razno■ lju (Frischaufovetn) pa so prihajala z vrha grozeča opo- j vrstnejše in bogatejše založ■ zorila zimskih bogov, ki tam, nUke programe • Poljudnoznanstvena literatura zavzema vidno mesto v katalogih manjšinskih založnikov. Novosadski •Forum* bo letos izdal 15 knjig z raznih področij znanosti in življenja, predvsem iz k me- Renoirjevim golim llllllllll Hill .1,11»,.1,1.1.........II,HIHHHHHHHIHHH,....................................... 1............IH.I.I .......................H... povečala možnosti za mirno rešitev neke zadeve. Uvidevnost na prani osebi, ki jo ljubite. KOZOROG (od 21 12. do 20. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Posel s kater'm se trenutno ukvarjate. vam bo vrgel precejšen zaslužek. Vaši sentimentalni načrti se bodo uresničili. BIK (od 21 4. do 20. 5.) Ne Izpreminjajte že izdelanega programa. Ljubljena oseba vam bo pripravila veliko veselje. Zdravje zadovoljivo kljub manjšim motnjam. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nepredvidena pomoč bo pospešila realizacijo neke zamisli. Pomagali boste pri poravnavi starega spora. Zdravje odlično. RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) Zaključek nekega spora vas bo o-svobodtl neprijetnih obvez. Mi- $11 ren In zabaven večer v družinskem krogu. Prehodna razburjenost. LEV (cd 23. t. do 22. 8.) Nepredvidene ovire, ki pa jih boste premostili z . malenkostnim trudom. Skrbno varujte staro prijateljstvo. Zdravje brez motenj. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Sijajno boste rešili neki tehnični problem. Ne bodite krivični, ker bi se vam to lahko maščevalo, Neupravičena nervoza. TEHTNICA (On 23. 9 do 23. 10.) Delo, s katerim se ukvarjate, vam bo da.l0 veliko zadovoljstva. Novo prijateljstvo se lahko postopno spremeni v ljubezen. ŠKORPIJON (od 24 10. do 20. 11.) Povrnjen vam bo denar, ki ste ga izgubili pa že davno pozabili nanj. Ne igrajte se s čustvi drugih. Zdravje povprečno STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Razumna popustljivost bo 1.) Možnosti i* uspeh ne bo mnogo, vendar jih boste znali izkoristiti. Rešitev delikatnega družinskega problema. Zobobol. VODNAR (od 21. i. do 19 2.) Upoštevajte nasvete, ki ste jih dobiti na vašo željo’ Obdržite v tajnosti zaupne zadeve. Velika vnema in srečne ure. RIBI (od 20. 2. do 23. 3 ) Neko tekmovanje se bo zaključilo brez neposredne koristi za vas Vse, kar boste počeli iz ljubezni vam bo uspevalo. Vesela večerna družba. gori še vedno neomejeno vladajo v snežnem vesoljstvu. To je pomenilo, da je. više gori dovoljeno le drznim, za zimsko strmo planinstvo izvežba-nim in opremljenim planincem. Prvi naši izletniki so se vračali v dolino že kar od slapu pod Rinko, drugi, večji del, največ mladinski s skupino priletnejših pa je prenočil v lepem Domu na Okrešlju, kjer postrežba prav nič ne zaostaja za ono v Savinjski dolini. Naslednje jutro, čim je prvo sonce pozlatilo zasnežene vršace, so začeli hrupno vstajati posebno mladi ljudje, odločni, da prilezejo do Jermanovih vrat. Starejši so nekoliko zaskrbljeno motrili te namene, ker niso imeli niti cepinov za sneg. Oskrbnik jim je posodil sekiro, ki se je res kar dobro izkazala za sekanje stopinj v trdem snegu, kakor so ugotavljali opazovalci, ki so z daljnogledi sledili napredovanju navzgor. In res so že zgodaj predpoldne dosegli kočo v Jermanovih vratih, žal še zaprto v tem času. Druga skupinica pa je lezla po stezah pod stenami proti Turskemu žlebu, in tik pod snežišči pod skalnatimi pobočji Brane proti Jermanovim vratom. Pri tem so seveda pridno lovili v fotckamere. E-ni in drugi pa so morali voditi račun o grozečih opozorilih z vrhov. Posebno v jutranjem sortcu so divjale s sten ne toliko snežne gmote kot prava kamnita toča in semin-tja veliki skalnati bloki, in se razletali z gromovitim hruščem v skaiovju ob straneh zasnčženih žlebov. Z nekoliko previdnosti se je dalo izogniti nevarnim prehodom. Zimska visokogorska sredina s kristalno čistim ozračjem in silnimi razgledi, to so edinstveni užitki, dani pač le onim, ki so se potrudili tja gori. Le prehitro je vse mini-io, tudi sitni povratek v dolino s klecajočimi koleni, in kmalu po 4. uri pc poldne odhod iz gostoljubnega planinskega doma, po irti poti do Ljubljane. Večerni odmor je bil tokrat malo daljši, za o-gled mesta v večerni toaleti. Dolgočasni prehod čez blok že kmalu po enajsti uri je bil kar naglo opravljen s povratkom v tržaško vsakdanjo.t z lepim doživljajem v spominu. Z. J. tijstva, pedagogike in gospodinjstva, *Rilindja* iz Prištine pa 8 knjig. V slouaščini bodo izdali 6, v romunščini 6, v bolgarščini 4 knjige itd. Marksistična in politična literatura, čeprav v večini izdaj v manjšinskih jezikih, \ pa še ne zadovoljuje vseh potreb številnih družbenih in političnih organizacij in visoko razvitega političnega življenja med pripadniki narodnih manjšin. Manjšinski književni in u-metniški središči v Novem Sadu in Prištini sta zbrali okrog sebe na desetine književnikov, glasbenikov, slikarjev in igralcev, ki razen pomena, ki ga imajo v manjšinskih okvirih, pomenijo veliko tudi kot činitelji jugoslovanske kulture sploh. Več književnikov, pripadnikov narodnih manjšin, je včlanjenih v Zvezo književnikov Jugoslavije, drugi umetniki pa v ustreznih organizacijah. Manjšinske književne revije imajo relativno visoko naklado. Dela manjšinskih književnikov so zelo raznovrstna po vsebini, tematiki in umetniški obdelavi. Posebno se odlikuje madžarska kot najrazvitejša manjšinska književnost. Šiptarska književnost se je začela pri nas razvijati šele po vojni, vendar ima že precej dobrih del in nekaj književnih imen, ki veliko obetajo. Razen številnih knjig pesmi in pripovedk so se v zadnjih letih pojavili tudi prvi šiptarski romani in drame. Italijanska, slovaška in češka književnost imajo že precej razvito tradicijo. V teh jezikih piše več književnikov, ki so znani tudi izven jugoslovanske države. PETAR GUDELJ TEHNIKA-ZNANOST IZ SOVJETSKE ZVEZE Znanstveniki, ki delujejo na observatoriju letonskega državnega vseučilišča, so izdelali napravo za fotografiranje umetnih satelitov med njihovim kroženjem okoli Zemlje. Naprava, ki deluje na povsem novih principih, more fotografirati tudi najmanjše satelite in napraviti izredno čiste in precizne posnetke. Poseben priključek deluje tako, da vsa aparatura avtomatično sledi kroženju satelita in sproti posnema, tako da more aparat posneti krožno pot na vsem odseku, do koder seže njen objektiv. * * » V Sovjetski zvezi se povprečna življenjska doba zelo naglo veča. 2e sedaj znaša v Sovjetski zvezi povprečna življenjska doba 68 let, kar spada med najvišje na svetu. V Sovjetski zvezi imajo 22.000 državljanov, ki so stari nad sto let. Zelo visok pa je odstotek onih, ki so sicer dosegli zelo visoko starost. V starosti med 60. in 70. letom je danes v Sovjetski zvezi 12 milijonov ljudi, medtem ko jih je bilo pred 20 leti približno 8 milijonov. To dokazuje, da se naglo boljšajo življenjski pogoji, hkrati pa da je tudi medicinska znanost napravila izreden napredek. Sovjetski zdravniki polagajo posebno pozornost preventivni medicini, to se pravi preprečevanju bolezni, predvsem tistih, ki so najbolj nevarne starejšim osebam. Zaradi tega so mnoge bolezni, ki so bile nekoč za starejše osebe več ali manj smrtne, vsekakor pa nevarne, postale ozdravljive. Posebno velja to za pljučnico ter za nekatere d^ - nalezljive bolezni. ♦ t • V nekaj sekundah so «preložili» 200.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja. Ta uspeh so dosegli v Sibiriji pri gradnji neke železniške proge. Graditelji proge so se znašli pred manjšo goro m namesto da bi gradili skozi njo predor, ali goro obšli, so z eksplozivi 300 metrov dolg in ,100 metrov širok grič ((zravnali« na poseben način, ki ga niso še nikjer drugje uporah'li. S prvo eksplozijo so grič razrušili, z drugo pa »prenesli« zemljo in kamenje na v naprej določen kraj. * * • Prvo sovjetsko lokomotivo na turbinski pogon so izdelali pred kratkim in bo služila tovornemu prometu. Nova lokomotiva bo vlekla le tovorne Vlake, toda z brzino 100 km na uro. Lokomotivo na turbinski pogon so izdelali v Ko-lomni blizu Moskve in jo sedaj preizkušajo. Nova lokomotiva ima tri prednosti pred običajnimi Dieselovimi lokomotivami: Predvsem je lokomotiva močnejša, nadalje omogoča večjo brzino, in, končno, uporablja mnogo cenejše gorivo. Ko omenjamo novo lokomotivo sovjetske izdelave, bomo omenili še novo vrsto potniških vagonov, ki bodo prišli v rabo na sovjetskih železnicah. Novo vrsto vagonov je izdelal sovjetski inženir Nikolaj Labutin. Potniški vagon je izdelan na načelu, da je hodnik sredi vagona, ob straneh pa šo oddelki oziroma kupeji. S tem se zmogljivost posameznega vagona poveča za 30 odstotkov, ne da bi pri tem bila prikrajšana udobnost potnikov. Novi vagoni imajo naprave za kondicioniran zrak, zelo udobne sedeže in v vsakem oddelku oziroma kupeju posebne omarice, v katere morejo potniki odložiti svojo prtljago oziroma predmete, ki bi jim sicer med vožnjo bili v napoto. Vagon, kakršnega je izdelal inženir Nikolaj Labutin, je povsem izviren in poleg tega da bo imel v njem vso udobnost, bo večja zmogljivost omogočila znižanje potnih stroškov. Kar se udobnosti tiče, je treba za sovjetske železnice poudariti dejstvo, da so tamkajšnje relacije izredno velike in da je udobnost zato še posebej važna. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30; Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.20; Pesem i,n ples; 18.: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Stjepan Sulek: Simfonija št. 3 v e-molu; 19.00: Fantazija dunajskih valčkov; 20.30: Izbor domačih in tujih popevk; 21.00: Za kulisami druge svetovne vojne; 21.30: Koncert tenorista Janez« Lipuščka; 22.: Poezija starodavnih orientalskih ljudstev; 22.20: Plesna glas. ba; 23.00: Orkester Duke El-lirigton. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Orkester Franca VaUlsneria; 14.40: Portreti glasbenikov; VValter Giesekmg; 15.10: Pesmi brez besed; 15.35: Literarna oddaja. Torek, IS. Junija 1901 Nacionalni program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.: Prenos RiL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 1130: Berlioz, «Rotneo in Juli- ja«; 12.00: Glasba po željah; 13.40: V zabavnem ritmu; 14.00: S popevkami doma in na tujem; 14.30: Sola in življenje; 14.50: Mladinski pevski zbor; 15.30: Polne in valčki; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Orkestri Douglas, Fielding in Gray; 16.30: Tretja stran; 16.45: Izbrane strani iz oper; 17.40: Madžarski orkestri; 18 : Prenos RL; 19.00: L\s Paul in njegova kitara; 19.30: Prenos RL; 22.15: Erroi Garner pri klavirju; 22.35: Schumann: Koncert za violončelo in orkester; 23.: Prenos RL. 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00: Aingelinijeve pesmi; 9.30: Jutranji koncert; 11.: Otvoritev Vlili, mednarodne razstave e-lektronike; 11.30: Najnovejše pesmi; 12.: Ameriško glasbeno življenje; 12.20: Glasbeni al- bum; 13.30: Operno gledališče; 15.15: Poje Connie Francis; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.: Program za najmlajše; 17.20: Simfonična glasba; 17.40: Vsakovrstne zanimivosti; 18.30: Enotni razred; 18.45; M. Barre-to in njegov orkester; 19.: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 21.: Mozart: »Figarova svatba«. //. program 9.: jutranje vesti; 10.: Pevski program; H.: Glasba za vas, ki delate; 13.50: Discobolo; 14.: Naši pevci; 15.: Pesmi za Evropo; 16.: Program ob štirih; 17.; Sopranistka B. Rizzoli in baritonist R. Capecchi; 17.30: II buttafuori; 20.30: Vso srečo s sedmimi notami; 21.45: Večerna glasba; 22.45: Zanimivosti od vsepovsod. III. program 17.: Na programu skladbe F. Liszta, C. Francka in R. Straussa; 18.: Preporod v Italiji; 18.30: Filmski pregled; 18.45: Skladbe E. Kreneka, H. W. Henzeja; 19.15: Drugii mednarodni kongres o zgodovini odporniškega gibanja; 20.00: Vsakovečerni koncert; 2130: Italijanski preporod; 22.: Na programu Mus-sorgski; 22.45: Za radio prevedena dela; 23.10; Beethovnov trio. Slovenija 8.05: Zabavnj akordi; 8.55: Za šolarje: Posadka brez ladje; 9.25: Baranovič: Balkanski poem; 9.40: Zenski zbor Svobode Laško; 10.15: Klavir in klavirski trio; 10.40: Utrjujte svo. jo angleščino; 10.55: Dve popevki; 11.: Baletne scene iz o-per; 11.30: Iz naše beležnice; 11.40: Veliki plesni orkestri; 12.00: Trio Slavka Avsenika; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Od polke do calypsa; 12.45: Koroški akademski oktet; 13.30: Vokalni ansambli i« godala; 14.05: Za šolarje; 14.35: Odlomki iz komičnih oper; 15.40: Listi iz domače književnosti; 16.: Izbrali smo za vas; 17.25; Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru; 18.: Iz naših kolektivov; 18.15: Klavir v ritmu; 18.20: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: Izobraževalni obzornik; 20.: Komorni zbor RTV Ljubljana; 20.30: Radijska igra; 21.25: Radič: Simfonična slika; 21.35: Iz filmov in glasbenih revij; 22.15: Večer prj Beli Bartoku; 23.05; Popevke, ki vam ugajajo; 23.25: Po svetu jazza; 23.55: Prijeten počitek! Ital. televizija 13.: TV šola; 17.: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Simfonični koncert; 19.25: Zgodovina piramid; 20.30: TV dnevnik; 21.15: TV igra Johna Brahma «Sum»; 22.05: Magični trenutek; 22.30: Šport v Italiji; 23.20; TV dnevnik. Jug. televizija Italija 17.: TV za otroke: Sokolovo pero; 18.45: Simfonični koncert - Na programu Je L. van Beethoven; 21.15: V delcu sekunde - TV film; 22.05: Magični trenutek - glasbena oddaja. Vreme včeraj: najvišja temp. 24.5, najnižja 16.3, ob 19. uri 21.9, zračni tlak, 1012.5 pada, veter 7 km sever0 zahodnik, vlaga 59 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje SKoraj mirno, temperatura morja 21.8 stopinj. Tržaš dnevnik Danes, TOREK, 12. junija Anton Pad. Sonce vzide ob 4.14 in zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15.41. Luna vzide ob 4.43 in zatone ob 19.5o. Jutri, SREDA, 14. junija Metod Val stavk na vsem področju Gradbeni delavci odločno podprli stavkajoče delavce v Italcementi Včeraj se je zaključila tridnevna stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij - 50. dan stavke uradnikov Arrigoni Na sindikalnem področju je v zadnjem razdobju vedno bolj živahno, saj je prav sedaj vrsta pomembnih stavk. Tako že dobre tri tedne stavkajo delavci Italcementi, katere so včeraj s solidarnostno stavko podprli gradbeni delavci; včeraj se je zaključila trodnevna stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij; nadaljuje se stavka delavcev, iki čistijo z ladij rjo in na velikem napisu 'na balkonu ravnateljstva je včeraj zapisalo, da je že 50. dan zasedbe Arrigoni. Solidarnostna stavka gradbenih delavcev z delavci Italcementi je včeraj presegla vse pričakovanja, saj je ta kategorija izredno enotno in odločno podprla svoje tovariše dn se je delo ustavilo na vseh gradbiščih v Trstu in v okolici. Gradbeni delavci so se dopoldne zbrali na skupščini na sedežu v Ul. Pondares, kjer *o bili prisotni tudi stavkajoči delavci Italcementi. Skupščini je prisostvoval poslanec Vidali, ki je zagotovil, da bo o zahtevah delavcev obvestil parlament. Delegacija gradbenih delavcev je odšla na sedež Združenja industrijcev in tam govorila s funkcionarjem o posledicah stavke v podjetju Italcementi. Predstavnik Združenja industrijcev je izjavil, da tržaško združenje ne more ničesar glede stavke, ker je to zadeva vsedržavnih organizmov, saj gre za obsežno podjetje. Potrdil pa je skrb tržaških gradbenih podjetij zaradi pomanjkanja cementa, tako da so bila podjetja že prisiljena za okoli 30 odst. ustaviti gradnje. V ta namen je predstavnik gradbene industrije že interveniral na vladnem generalnem komisariatu in namerava ponovno intervenirati. Včeraj se je zaključila tri dni trajajoča stavka uslužbencev avtobusnih podjetij, med katero so v Trstu stavkali sko-ro vsi šoferji in sprevodniki razen nekaterih podjetij, ki pa so uporabila mehanike. Med stavko ni prišlo do nobenega incidenta. Šoferji in Med stavko uslužbencev avtobusnih podjetij ni prišlo do nobenega incidenta. Vendar pa je policija nastopila s precejšnjimi silami in so avtomobili «celere» stalno stražili pred avtobusno postajo M llllllllll III tllll IIIIIIIVIIIIIIIMIIIII lltllll IIIIIIHIIIIII lili lllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII lllll IIIIH llllft Dva mopedista mrtva pri prometni nesreči Eden se je ponesrečil na cesti Prosek.Nabrežina, drugi pa v Drevoredu D’Annunzio Na cesti prosek-Nabrežima se Je zgodila v nedeljo ponoči huda prometna nesreča, zaradi katere je zgubil življenje jtMetni Bnrico Finotto iz prečnika štev. 15. V nedeljo okrog polnoči so se peš vračali domov po cesti s Proseka 17-letni Angelo Belleni, 18-letni Vittorio A-brami in 17-letni Nicola Valenti vsi iz Nabrežine. Hodili so eden zraven drugega, Valenti pa je bil ob strani ceste. Trije prijatelji so se pogovarjali, nenadoma pa je privozil za njimi z mopedom 39-letm Bnrico Finotto iz Prečnika štev. 15, s katerim sta se peljala tudi njegova žena Štefanija in 6—letna hčerka Katarina. Motorist ni verjetno pravočasno zapazil pešcev in je podrl Valentija. Nato je motor zaplesal nekaj metrov po cesti in vsi trije potniki so se prevrnili. Najbolj se je poškodoval Finotto, ki je močno udaril z glavo ob cestni tlak in si verjetno prebil lobanjo, zaradi česar so ga sprejeli s pridržano prognozo na 2. kirurški oddelek. Valenti se je pobil in opraskal po glavi in r PRIMOR! DNEVNIK | UREDNIŠTVO 1 RST UL MUNTECCH1 8-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelhco 1-11. ~ Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoleina 6400 lir — FLRJ: « tednu 20 din, me. sečno 420 diri — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 460 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljub- ljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-828, tekoči račun prt Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120. osmrtnice 90 lir. — Mali uglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trst levi nogi ter so ga sprejeli na opazovalni oddelek, zdraviti pa se bo moral dva tedna. Zenska se je pobila in ranila po glavi ter se bo morala zdraviti dva tedna, mala Katarina pa se je pobila in ranila po obrazu in se bo morala zdraviti dober mesec. Kljub zdravniški pomoči je Finotto včeraj ob 18,25 podlegel hudim poškodbam. Sinoči nekoliko pr?d 20. uro se je smrtno ponesrečil z mopedom 17-letni Gianfranco Giustima iz Ulice Manzoni 3. Giustina se je peljal z mo-pedom po Drevoredu D'An-nunzio proti Trgu Garibaldi, pa je treščil v avto, ki ga je z nasprotne strani privozil 52-letni Michele Matteucci iz Drevoreda D’Annunzio štev. 40, ki je krenil na levo, da bi zapeljal avto v garažo. Motorist verjetno ni pravočasno zapazil svetlobnega znaka. au pa ni mogel pravočasno ustaviti svojega vozila. Zletel je na cesto in se hu-do pobil in ranil po čelu ter prsnem košu, zlomil si je desno nogo in prebil lobanjo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek, toda čez četrt ure je podlegel hudim poškodbam. drugi uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij so napovedali tudi to tri dni trajajočo stavko (kot že prejšnje, k; pa so trajale po en dan), ker zahtevajo uveljavitev enakih delovnih odnosov, kot že veljajo v občinskih prevoznih podjetjih in česar delodajalci nočejo priznati. Tudi včeraj se je. nadaljevala stavka delavcev, ki čistijo rjo in barvajo ladje. Gre za okoli 200 delavcev, ki so se dopoldne zbrali na skupščini in sklenili, da se stavka nadaljuje. Ti delavci stavkajo, ker delodajalci nočejo pristati na zahteve v zvezi z obnovitvijo pokrajinske delovne pogodbe. Dva važna odloka vladnega komisariata Dopolnilni predpisi za osebje bivše ZVU Podpore hotelski in turistični industriji Vladni general komisar je izdal dopolhilne predpise v zvezi s prostovoljnim izstopom osebja bivše ZVU, centra CAM in onih, ki so uživali pomoč centra SELAD. Clen št 1 odloka št. 13, ki je bil izdan dne 7. junija letos, pravi: «0-sebju, katero je koristilo u-godnosti predvidene v odloku vladnega generalnega komisarja z dne 7. decembra 1960 št'. 36, se ne odšteje odpravnina, katero je že prejelo za svojo službo pri ZVU, in sicer poleg odpravnine po členu 1 prej omenjenega odloka. Zelo pomemben je tudi odlok vladnega generalnega komisarja št. 12, ki je bil izdan 31. maja letos. Odlok vsebuje naslednje predpise v prid hotelske in turistične industrijp: Clen 1. Vsaki osebi ali tvrdki, ki namerava popraviti, obnoviti, na novo zgraditi, razširiti, izboljšati in opremiti hotel kopališke naprave ali druge naprave, ki so pomembne za pobudo turizma na Tr- žaškem ozemlju, se sme priznati enkratni prispevek v izmeri 10 odst. kapitala, ki se dejansko investira pri omenjenih delih. Prispevek omenjen v prejšnjem odstavku, je združen z že morebitno prejetimi prispevki, ki jih je država stavila na razpolago, v smislu drugih predpisov v prid hotelske in turistične industrije. Clen 2. Vsaka oseba ali tvrdka, ki se namerava okoristiti s prispevkom omenjenim v prejšnjem členu, mora predložiti tozadevno prošnjo pri Vladnemu generalnemu komisariatu oddelek za finance, do 31. decembra 1961. V prošnji se mora navesti točen položaj stavbišča, podatki o zgradbi, ki naj se popravi, obnovi, na novo zgradi, razširi, zboljša ali opremi; prošnji mora biti priložen tehnični projekt, načrt za opremo, podroben obračun vseh nameravanih del ter finančni načrt. mniniiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiininiiiiiiM Po razsodbi v sporu med Acegat in Selveg Breme vi&jih izdatkov za tok se ne sme zvaliti na potrošnike Račun električnega toka je za Acegat močno aktiven in podjetje krije z njim primanjkljaj mestne prevozne službe Tržaški občinski svet čaka v kratkem precej kočljiva zadeva. Kasacijsko sodišče je namreč dalo v svoji dokončni razsodbi prav družbi Selveg v sporu med njo in občino oziroma Acegatom glede dobavne cene električnega toka. Na podlagi te razsodbe bo moral plačati Acegat razliko med sedanjo ceno, ki jo je plačeval, in med ceno, ki jo je zahteval Selveg. Ta vsota gre v milijarde, saj računajo, da bo moral plačati Acegat od 1 do treh milijard lir, kar bo seveda odvisno od računa, ki ga bo predložil Selveg. Razlika v ceni se tiče namreč okrog 1 milijarde in 800 milijonov kWh dobavljenega toka. Družba Selveg zahteva za vsak kWh toka 7 lir, medtem ko plačuje sedaj Acegat 3.99 lire in je občina ponudila 5.50 lire. Kar je sedaj razsodilo kasacijsko sodišče ni pravzaprav nič novega; potrdilo je le to, kar je že razsodilo pred njim beneško sodišče. Po tej razsodbi je pogodba med Acegatom oziroma občino in električno družbo zapadla že leta 1939, ker je bila sklenjena leta 1930. Družba je zatem dobavljala tok, ker je pač morala iz razlogov splošne javne varnosti, kar pa ne pomeni, da je pogodba še nadalje veljala. Po razsodbi sodišča je pač šlo za nekako višjo silo. Občina in Acegat sta vložila proti razsodbi beneškega sodišča priziv na kasa-cijsko sodišče, ki pa je, kot smo zgoraj omenili, razsodilo v sporu v škodo tržaške občine. Občina pa se je v svojem prizivu sklicevala tudi na zakonski odlok od 15. septembra 1947, s katerim se je podaljšala veljavnost pogodb za dobavo električnega toka, dokler bodo veljali predpisi, po katerih se cena toka določa c d zgoraj. Beneško sodišče in za njim kasacija pa sta raz sodila, da ta odlok ne velja za ta primer, pri čemer sta uporabila zavito juridično razlago in dala s tem prav družbi. Razlaga in utemeljitev razsodbe je seveda zelo ob širna, toda nas zanimajo le njene posledice. Acegat je imel zadnji dve leti aktivno bilanco, čeprav bi lahko glede kriterijev, Ki so to omogočili marsikaj rekli. Sedaj se bo to ravnovesje zamajalo in kot se vedno ob takih priložnosti dogaja, bo do skušali pač naprtiti to no vo breme potrošnikom. Seve da bi lahko Acegat še vedno dobavljal električni tok z velikim dobičkom, ker ga bo še vedno stal mnogo manj, kot znaša prodajna cena. Pri sami dobavi toka ima namreč okrog 700 milijonov dobička, 200 milijonov ga ima od plina in 100 od vode, kar znaša skupno korog 1 milijardo lir. Toda s to milijardo krije veliki primanjkljaj mestne prevozne službe, to je tramvaja, avtobusov in filobusov. Zato so se že začeli širiti glasovi, da bodo zvišali ceno vozovnic in ukinili nekatere ugodnosti, to je rumene listke, zelene listke, razne izkaznice za brezplačno vožnjo itd. Že dolgo časa do tega so namreč izračunali, da zgubi podjetje samo zaradi rumenih listkov, brezplačnih izkaznic in brezplačne vožnje policistov okrog pol milijarde lir. Toda z ukinitvijo teh ugodnosti, zlasti pa z ukinitvijo zelenih listkov, bi bili prizadeti posebno delavci in ostali ljudski sloji, zaradi česar bodo seveda svetovalci ■ delavskih strank v občinskem svetu pač odločno nastopili proti takšni rešitvi tega perečega vprašanja. Seveda še ni rečena glede spora med Acegatom in družbo Slveg zadnja beseda in so možne kompromisne rešitve. Nerodno pri vsem tem pa je, da ima družba monopolni položaj in bo morala občina skleniti z njo novo pogodbo za dobavo toka vsaj še za pet let, ker bo potrošnja toka v kratkem tako narasla, da ne bo več zadostovala za njeno dobavo naprava z močjo 50.000 kW, kar je bila zgornja meja za potrošnjo toka. Naj bo rešitev že kakršna koli, je kazno, da bo izdatek Acegata za tok večji ter da bo treba najti način, kako uravnovesiti bilanco. «»----------------- V nedeljo v Tržiču splavitev potniške prekooceanske ladje V nedeljo 2. julija bodo splavili v ladjedelnici CRDA v Tržiču prvo izmed dveh prekooceanskih ladij na turbinski pogon, ki ju bodo zgradili za pomorsko družbo Tržaški Lloyd. To prvo ladjo bodo imenovali Galileo Gali-lei. Obe ladji bosta vozili na progi med Genovo in Avstralijo in bosta lahko sprejeli po 1750 potnikov. Stavka uslužbencev sodnih kanclij in tajništev Pojutrišnjem bodo začeli stavkati uslužbepcij kanclij in tajništev v sodnih organih. Stavka bo trajala dva dni, a napovedali so jo, ker je vlada odbila vrsto zahtev, ki jih je postavil sindikat omenjenih uslužbencev. Sindikat je za- Clen 3. S tem se ustanovi pri Vladnem generalnem komisariatu «Odbor za prispevke za turizem«. Clen 4. Ravnateljstvo za finance, bo po zaslišanju mnenja pokrajinske Ustanove za turizem, predložilo s svojimi pripombami prošnje, omenjene v členu 2 tega odloka, Odboru za turistične prispevke v pretres. Vladni generalni komisar, po zaslišanju mnenja omenjenega odbora glede upravičenosti del k prispevku, skladno s turistično važnostjo predloženih načrtov, odloča s svojim odlokom o ugoditvi prošnjam, ter hkrati določi višino prispevka, kakor predvideva člen 1, sorazmerno z glavnico, ki se smatra dopustljiva. Clen 5. Dela, omenjena v členu 1, se bodo morala pričeti v teku šestih mesecev, in končati v roku 30 mesecev, od dneva odloka vladnega generalnega komisaria, s katerim se prispevek opravičuje. V nasprotnem primeru prispevek zapade. Vladni generalni komisar sme dopustiti k prispevku, o-menjenem v tem odloku tudi dela, ki so se morda že pričela pred odlokom Vladnega generalnega komisaria, predvidenim v členu 4, toda po predložitvi prošnje, če so ta dela zelo pomembna za pospešitev hotelov in turizma na Tržaškem ozemlju. Civilni tehnični urad bo na zahtevo Vladnega generalnega komisariata oddelka za finance, ugotovil začetek in dovršenost del. Clen 6. Prispevki se bodo izdali po kolavdaciji del, ki jo bo izvršil civilni tehnični urad. Po predpisni ugotovitvi pravilno izvršenih del, mora omenjeni urad predložiti vladnemu generalnemu komisaria-tu-oddelku za finance tozadevno poročilo, v katerem so navedeni stroški, izvršeni na podlagi odobrenega načrta. Vsi stroški, skladno s pregledom in kolavdacijo, k prispevku dopuščenih del, so na breme podjetij, ki uživajo predmetne ugodnosti. iiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiin Predsednik ustanove ENALC na obisku v Trstu Na nabrežinski obali bo zrasla nova gostinska šola s hotelom V njej se bo vsako leto izurilo po 140 tečajnikov - V Trstu novo poslopje za Center za strokovno usposobljenost hteval; 1. Naj se zagotovijo o-menjenim sodnim funkcionarjem prav taki pogoji za napredovanje kot v ostalih kategorijah državnih nameščencev; 2. Naj se smotrno in pravično spremeni zakonodaja, ki se tiče kanclijskih pristojbin, ne da bi to škodovalo zasebnikom; 3. Naj se prizna vsem vodilnim funkcionarjem pravica do «vodilne doklade«; 4. Naj se plača vse nadurno delo, ki ga morajo omenjeni funkcionarji opravljati; 5. Naj se strogo spoštujejo zakonski predpisi glede počitka ob praznikih. SBI vv.. i j i V nedeljo je prišla na obisk v Trst, Gorico in Čedad skupina slovenskih in italijanskih novinarjev z obmejnih področij. Novinarji, med katerimi so bili predstavniki Radia Koper, «Dela», Radia Ljubljana »Jadrana«. »Primorskih novic« itd., so se v spremstvu kolegov »Matajurja«, »Primorskega dnevnika« ter »Gospodarstva« najprej dalj časa zadržali v Čedadu, kjer so si ogledali tamkajšnji muzej. Po skupnem kosilu v Skru-tavem v Beneški Sloveniji so se gostje odpeljali skozi Št. Peter Slovenov v Podbonesee na povratku pa so se ustavili še v uredništvu našega dnevnika. Na sliki vidimo novinarje v Čedadu, kjer so se za spomin na lep izlet še fotografirali, Včeraj zjutraj je prispel iz Turina v Trst predsednik Vsedržavne ustanove za izurjenje delavcev trgovinske stroke (ENALC) poslanec Giuseppe Rapelli. Predsednik ENALC je včeraj dopoldne ob 11. uri v spremstvu deželnega ravnatelja ENAL Nerea Stopperja obiskal vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru. Dr. Palamara je v imenu vlade obljubil finančno pomoč za gradnjo hotela in gostinske šole na nabrežinski obali. Se pred tem je poslanec Rapelli obiskal tečajnike ENALC v Ul. Rossini 4 ter se zanimal za njihovo delo. Predsednik ustanove ENALC je tudi obiskal obširno zemljišče pri kopališču «Ginestre» na nabrežinski obali, kjer bo zrasla nova gostinska šola z velikim hotelom. Kot je znano, je devinsko - nabrežinski občinski svet na eni. zadnjih sej odstopil ustanovi ENALC 1500 kv. m zemljišča, in sicer z namenom, da na ta način pripomore k gradnji omenjene šole. Občina je pri tem postavila pogoj, da bodo v šolo sprejeli 4 tečajnike iz devinsko - nabrežinske občine ter da bodo tako pri gradnji novih objektov kot tudi kasneje zaposlili predvsem domačo delovno silo. Toda za zgraditev nove gostinske šole in hotela bo potrebnih še kakih 8.500 kv. m zemljišča, ki ga bo preskrbela tržaška pokrajina. Predstavniki pokrajinske uprave so že stopili v stik z nekaterimi zasebniki, da bi se dogovorili o odkupu njihovega zemljišča. Skupno bi torej za gostinsko šolo in hotel potrebovali 10.000 kv/m zemljišča. Sola in hotel bosta med seboj ločena. Medtem ko bo hotel zgrajen prav blizu morja, bo šolsko poslopje više gori v hribu. Kljub temu pa bosta obe poslopji postavljeni tako, da bosta med seboj povezani, kar je nujno potrebno zaradi nemotenega obratovanja hotela. Tu naj še omenimo, da bodo hotel posečali normalni gostje, strežno im kuhinjsko osebje pa bodo predstavljali tečajniki oziroma gojenci gostinske šole pod vodstvom priznanih strokovnjakov. Hotel bo druge kategorije, toda prav zaradi šole bo v njem dejansko oskrba prve kategorije. Računajo, da se bo lahko hotel Vzdrževal samostojno, a bo zaradi tipično obmorskega značaja odprt le v poletni sezoni. Računajo, da bo gradnja hotela im šole veljala skupno z opremo skoraj pol milijarde lir. V hotelu bo spočetka 40 dvoposteljnih sob, vendar so načni tako napravljeni, da dopuščajo, možnost nadaljnje razširitve hotelskega obrata za 20 sob, kar pomeni, da bi imel hotel ob polnem obratovanju 120 ležišč. Tečajniki bodo obiskovali gostinsko šolo v dveh izme nah, kajti tečaji bodo trajali po b mesecev. Vsak tečaj bo lahko obiskovalo po 70 gojencev, torej 140 na leto. Gojenci bodo prišli iz vse Italije in se ni treba bati, da bi kdaj zmanjkali. Zanimanje za posečanje tečajev v gostinski šoli je namreč izredno veli-ko, saj spričevalo take šole nudi tečajniku najrazličneiše ugodnosti ter mu jamči takojšnja zaposlitev. Načrt za novo gostinsko šolo ter gradnjo hotela je že pripravljen in so ga včeraj pokazali tudi predstavnikom tržaških oblasti. Poslanec Rapelli je namreč obiskal tudi predsednika pokrajinske uprave Deliseja, s katerim se je porazgovoril o načinu odstopitve zemljišča na nabrežinski obali, kjer bo zrasel novi hotel za gostinsko šolo. Jasno je, da je bil načrt obrazložen tudi vladnemu generalnemu komisarju. Predsednik ustanove ENALC je obiskal tudi tržaškega župana, ki je ponudil za gradnjo novega poslopja, v kate: rem bi bil Center za strokovno usposobljenost, zemljišče i.a področju tržaške občine. Poslanec Rapelli si je zemljišče tudi ogledal ter zagotovil, da bodo storili vse za čimprejšnjo gradnjo novega objekta, tako da bi se tečajniki lahko čimprej preselili iz dosedanjih prostorov v Ul. Rossini 4. Ob zaključku šolskega leta Prva lepa šolska prireditev otrok osnovne š Nastopili so učenci vseh petih razredov Policaj in Cefizelj Šolsko leto 1960-1961 je pri koncu. Zato so naši učenci ob tej priliki napovedali zaključne šolske prireditve. Prva prireditev ob koncu letošnjega šolskega leta je bila v soboto zvečer v dvorani prosvetnega doma na Opčinah. Učenci in učitelji so pokazali staršem in ljubiteljem naše šole kaj so v letošnjem šolskem letu pridobili in kako so napredovali. Spored, kV so ga prikazali openski otroci, je bil zelo skrbno pripravljen in je dobro uspel. Pri nastopu so sodelovali vsi učenci osnovne šole na Opčinah. Lučka Pečar, učenka III. razreda, je ob začetku programa napovedala prvo točko sporeda, ki so ga izvajal najmlajši iz I. razreda s prizorčkom «Otroško rajanje». V tem prizoru so bile razne deklamacije, ki so jih zelo dobro podali naši najmlajši. Sledila je igra v treh dejanjih «Bu-talski policaj in Cefizelv. V tej igri so nastopili skoraj vsi učenci od II. do V. razreda. Vsi otroci so se kar dobro odrezali na odru. Zal nam je, da nam prostor ne dopušča, da bi navedli vsakega posebej. Omeniti pa le moramo dva učenca iz V. razreda, Borisa Sirka v vlogi policaja Borisa Sosiča kot Cefizla ter Jožka Peterlina iz IV. razreda, ki je zelo dobro napovedoval igro od začetka do konca. V zadnji točki programa je nastopil mešani šolski pevski zbor IV. in V. razreda, ki je zapel naše prelepe slovenske pesmi in sicer; »Veseli pastir», «Zabučale gore», «Pesem raznih stanovv in uPastir pa pašev. Vsi navzoči so se zelo zabavali in nasmejali ter nagradili male igralce z močnim ploskanjem ob vsaki točki. Da je prva zaključna šolska prireditev na Opčinah zelo dobro uspela, gre posebna zahvala vsem učiteljem, ki so z požrtvovalnostjo pripravili učence za uspesni nastop. M. M. Odloženo izžrebanje državne loterije Rimska finančna intendamca je sporočila, da se žrebanje državne loterije, ki bi moralo biti danes, ne bo vršilo.^ Niso še sklenili kdaj bo do žrebanja prišlo. «»---------- Po injekciji mu je postalo slabo Ob 19.25 so včeraj sprejeli s pridržano prognozo na I. medicinski oddele« 59-letnega Vittoria Paremzana iz Ulice Industria 32. Parenzanu je poslalo slabo in je skoraj padel v nezavest, ko so mu malo prej v ambulanti INiAM v U- uimiiiiiniiiniiiiinHiiiiuiniiuiiiinninimitifiiiniininiiiiHiiiiininiiiiniiiniininiinnimiiii OD VČERAJ DO DANES NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanz« Ul. Bernlnl 4; Gtu-rti, Greta; Mililo, Ul. Buonarrotl 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Ta-maro-Neri Ul. Dante 7. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 2 dni, Stefano Del Bello. star 2 11. In 12. junija 1961 se je v Tratu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 16 oseo. RODILI SO SE: Tiziana Fonta. not, Ciozia Di Sacco, Claudio Gruppuso, Giiorgio Camdellli. A-lessandro V'itl. Rita Piro, Crlsti-na Pelosi, Nevio Bole, Patrizia Mocilmich, Andrea Gleva. Lorel-l,a Garboni, Loretta Giulebbi. UMRLI SO: 81-1 etna Aon a Maria Vaja vd. Borgihesi, 83-letna Orsola Faict vC. Grisovelli, 57-letnd Giuseppe Dodioh, 80-ietna Giusepploa Schiavon vd. Rizzat-t-\ 63-letni Carlo ArbelLi, 70-letni Matieo Torcello, 39-letni Guerrino VVaener, 88-l.etna Angela Melfi por. Ventura, 55-let-mi Francesico Genli, 58-letna Angela Juriševič vd. Castagni.no, 59-letna Marija M.lanlč por. Mar-chiori, 84-letna Angela Caloina, 30-letnii Paolo Alfeo, 66-letni Romano Fhisicn, Giulio Glavina, star Valute dolar švicarski frank funt šterling francoski frank marka šiling dii nar marengo zlato 1'rst | 619,70 | 143,63 ! 1729,— i 126,40 156.25 ! 23.84, 0,75 1 j 4700 — 705,—i VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladajoče) pomaranče........... 294 400 350 limone ............ marelice ...... češnje ............ jagode ............ jabolka ...... hruške ........... breskve ........... beluši (špargeljni) pesa .............. čebula............... 47 88 71 36 212 47 44 250 120 140 200 150 29 53 36 70 140 129 24 141 59 100 129 118 212 470 353 65 470 176 235 235 235 165 306 235 59 212 118 47 147 94 80 300 120 30 60 35 stročje . . . razna solata prva solata . nov krompir grah .... paradižnik . zeleni radtč I . . . 200 300 250 zeleni radič II špinača 40 150 100 50 100 70 bučice .................. 24 120 47 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). lici Slataper dali injekcijo vitaminov B 12. Nenadoma je prebledel in se začel ves tresti, zaradi česar so poklicali rešilni avto, da so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. Ženski z vespo v avto Okrog 17. ure se je v ne-denjo pripeljala z motoskuter-jem v Boljunec 49-lefna Bruna Sturman iz Ul. Orlandini 34, na zadnjem sedežu pa se je peljala njena prijateljica Laura Barut. Ko pa sta prispeli na vaški trg, sta trčili s svojim vozilom ob avto, ki ga j« z nasprotne strani privozil 19-letni Silvan Križ-mančič iz Krogelj štev. 34. Zenski sta zleteli na tla in se poškodovali. Sturmanova se je pobila po prsnem košu in si verjetno nalomila rebra, ranila si je desno roko in levo, nogo in je zgubila spomin, zaradi česar so jo sprejeli na 2. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti dober mesec, njena prijateljica pa se je nekoliko pobila in opraskala po desni nogi in desni roki ter bo okrevala v nekaj dneh. Dobro uro pozneje pa se je ponesrečil z motorjem 40-letni Eugenio Metlica iz Ul. Costalunga 10. Peljal se je proti Borštu, pa mu je prestregel pot pes, ki se je nenadoma zagnal na cesto. Motorist je povozil psa in zletel na cesto. Pobil se je po glavi in opraskal po rokah, a ne hudo, saj bo okreval v nekaj dneh. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTOVEL obvešča vaščane, da bo RAZSTAVA OSVOBODILNE FRONTE zaradi velikega zanimanja odprta še danes 13. in jutri 14 6. od 20. do 22. ure [ RAZNA OBVESTILA J TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Jutri, 14. t. m., rednj sestanek v prostorih kluba, Ul. Mon-teech.i 6, ob 20.30 uri. * # # Slovenski fotoklub v Trstu obvešča člane, da je jutri ob 20.30 redni sestanek. Za začetnike je na dnevnem redu tema o grada-cijskii krivulji negativov. Za o-ceno slik naprošamo, da prinesejo amaterji tudi negative. [ IZLETI ~) PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi v nedeljo 16. julija 1961 izlet v Soško dolino in k izviru Soče. Vpisovanje vsak po. neueljek in četrtek na sedežu društva v Skedenjski uldci 124-1 od 20.30. do 22. ure. * * * IZLET SPDT NA SNEŽNIK 18 Junija izlet na Snežnik — Vpisovanje kot običajno v Ulici Geppa 9/1. [ MAM OGLASI J OBIŠČITE VELETRGOVINO FE-LICE - Trst, Ulica Carducci 41. Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce. Jope In mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah. Slovensko gledališko v Trstu V petek 16. Junija ob 21. «« v Avditoriju KRSTNA PREDSTAVA v nedeljo 18. junija ob 11 v Avditoriju ponovitev JOŽKO LUKEŠ 7; Prgišče Drama v treh dejanjih Režiser: JOŽKO LUKE Scenograf: JOŽE ^ESA Glasbena oprema: U. VRA Gospodinja Marija - Leli stova; Mario in Andrej, nj sinova - Julij Guštin m b . Kobal: Claudia, Mariova Nora Jankovičeva (i®r' s ! Stric Franc - Stane Raztle,arel Ivan, njegov sin - Stane o ^ šinič; Ema, Ivanovo dekle " .. randa Caharija (Igralska=Sncini Stric Angel - Modest Sa Polde, hlapec - Alojz Mihe. . na, dekla - Zlata jUta! Gospod župnik - Justo -- , Doktor - Rado Nakrst: Meri** Edvard Martinuzzi; Martoja Claudina otroka - *** 14. Prodaja vstopnic od jutri,, t. m. dalje v Tržaški knji|*.m Ul. sv. Frančiška 20, teh. /oin ter eno uro pred Priaet .n, predstave v Caffe Moscohn, Teatro Romano (nasproti ditorija). -S-S-4BS -SS -3:£ K I N Nazionale. 16.00 »Londonska šast«. Technico-lor. Pa,u' ve. sie, Davvn Addams. PreP0 dano mladini. . Fenice 16.00 ««Prednji P?1® obupancev«. Toshiro M 7 vCZ" Excelsior 16.00 «Ognjena 4 g. da«, Technicolor Bartl^jores aen stpvp Iš7>rrest. ™ sKfi* jea» Steve Forrest, Del Ri.i. Grattacielo 16.00 «Podveza va resnico«. Ted Ray. Kent. , ^ Arcobaleno 16.00 «Oko, ki R. Hudson. A,nttiony Quibn, bara Hale. ... voiI‘a Supercinema 16.00 “TaJn5>, |mer. sestre Katryn». Lili , Aiabarda 16.30 »Vodnjak deVjgdl. Bergmanov film, Oskar Prepovedano mladini. Aurora 16.30 »Z nogo v ^a(Jnji Prepovedano mladini. °an- ,-ioP Cristallo 16.30 «Dekle » ‘ ve-bi». Marina Vlady. *r dano mladini. Garibaldi 16.30 «Vrnitev v bow». p. Carey, W. Les VVaf- Bn- Capitol 16.00 »Gola o^i^pove-rieo Maria Salerno. 4 dano mladini. ^ Impero 16.30 «Gulliverjeva to vanja«. ^ Italia 16.00 «Ljubezen v ‘jjWrti. Milene Demongeot, Elsa pove nelli, Peter Balduin. P dano mladini. -Mp' Masstmo 16.00 »Cirkus st,rfa[rir)g, 'fecbmicolcr. Anton .-»»no Erika Remberg. PreP<>v miadim. Moderno 16.00 »Ponori** n. Jono Saxon in Linda Prepovedano mladini. Astoria 17.00 «KariJfeU i11 Teohnticolor, Maria .Mat10 Yol Brynner. Prepov mladini. ^ J0 vidi Francoz«. Vittorio Veneto ^SiadK* 1650 *,adi0'- prevare«. Prepovedano ' nitih Ideale 16.00 »Mlin 0if žen»sk». Technicolor. P dano mladini. inve^' Marconi 16.00 «Mi5je rp je»fl Technicolor, Peter SeHe Seberg. . £>avonj> 16.00 (cPeKOČi tlak». Lino Ventura i*1 Milo. ^ Odeon 16.00 indijanska ca« Technicolor. Debra mm na predvaja danes 13. t. m. ob 18. uri Metro barvni f»B>: « Vlom v Angleško banko* (Furto alla banca dTnghilterra) *(■ Danes v«ARCOBALEN0 . Na človeka prežita smrt in strah . In človeka se je lotila želja, da bt spoznal kar je prepovedano . Ko je zadostil tej želji sta mu ostala satno zločin in blaznost OKO KI UBIJA PlfLPOVEp^M MLADOLETI'1 NIM0RSK1 dnevnik — S — 13. junija 1SG1 Odlikovanja delavcem in podjetjem Goriško-beneški dnevnik V nedeljo zvečer na šolskem dvorišču v Ul. Randaccio Protest goriških notarjev Izredno uspela zaključna prireditev J zaradi stavke fin. uradov slovenskih nižjih srednjih šol v Gorici Pogled na dvorano trgovinske zbornice med razdeljevanjem zlatih odlikovanj sedel jo dopoldne so v pro-*°rih tržaške trgovinske zborne podelili zlata odlikovanja J okviru natečaja za odliko-Vanje zaslužnih delavcev in Podjetij. Na svečanosti so bili Prisotni visoki predstavniki 0 lasti. Predsednik trgovinske *j>0rnioe je izročil 43 zlatih kovanj delavcem, ki so bili *aPosleni v raznih podjetjih Painianj po 25 let nepretrgo-J*a’ Nato je odlikoval tri na-laike podjetij. Končno je Predsednik izročil trideset zla- 1 odlikovanj podjetjem, ki ^ratujejo že 50 let odnosno ,, let, v kolikor gre za obrt-aiaka podjetja. Ob zaključku svečanosti pa so podelili še Peaebno priznanje petim podoljem, ki so v zadnjem raz-J°bju upeljala pomembne iz-°ljšave tehničnega in socialnega značaja. Vascotto Ettore je že 51 let zaposlen pri podjetju «J. Serravallou "nun "■■■■i n m im Hlinili iii ii n lin m i m iii riiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiini Iz sodnih dvoran Mati zapeljanega dekleta ^eje maščevala nad mladeničem Prizivno sodišče potrdilo nekaj razsodb prve stopnje - Dve obsodbi zaradi tihotapstva z žganjem .Prizivno sodišče, ki mu r^dseduje dr. Nardi, je vče-]J ponovno sodilo 31-letne-Sj* Mariu Brecevichu, ki je v'*, obtožen, da je ukradel -C predmetov iz izložbenega > oa trgovine Zandegiacomo jl-Pasaži protti. Kazensko so--i.ae je obsodilo Brecevicha . • marca letos na 1 leto za-K.ra in 12.000 lir globe. Vče-jj,l je prizivno sodišče potr-,? Prejšnjo razsodbo, kn ie 1- februarja letos, U ae je Brecevioh okoli 1. nf.l Ponoči sprehajal po sre-i‘Sch mesta. Zašel je v Pasa-v , Protti, kjer se je zadrže-kot so to potrdile neke 4ljlCe, v trenutku ko se je za-'sal močan žvenket razbite-,t stekla. Dva mimoidoča sta Ust a v P^ažo ter zagledala ;,,Kega moškega, ki je začel j,*0) urno bežati. Zasledova-!t sla ga do Ul. Roma, kjer L ga dohitela. Slo je za ^0?cevicha, katerega sta t'a-Potem izročila policijskim jjjSatom. Brecevicha so nato sodišču, češ da je . v izložbenem oknu o-^lene trgovine. VjhSnimivo je, da je Brece-• uPorno trdil, da ni kra-'n to kljub temu, da so v gubavih žepih našli drobce je **a. Se bolj zanimivo pa d a so agenti našli nekaj t|ji?,denih predmetov v nasla-bslis^ P‘sarne. kjer so bili teh Brecevicha. Zaradi j tdji. odkritij so upravičeno su-w*.j da se je Brecevich iz-W ^ela ukradenih predme-'em me<^ svojim begom, med-•kn ie ostale neopazno 11 pod naslanjače. ^ * * * terred istim sodiščem, in sila 2a zaprtimi vrati, se je tj. ^arjala tudi 61-letna Lu-kj .Mattias iz U'l. Milano 35, k0J?, bila obtožena da je izit “?ala prostitutke ter da tir °udajala v najem sobe, če-Ka v n> imela zato potrebne-1 tM,,P°°blastila. Obtožnica je bla . da je Mattiasova nava-^ekjpk. prostituciji dve mladi {(Scensko sodišče jo je 6. Ibarja obsodilo zaradi gorki a prekrškov na 1 leto, 4 ?0n®ce in 10 dni zapora, na IRsi '’r R*°be ter na 7.000 Nič enarne kazni. Prizivno so. E, * je to razsodbo potrdilo. j * * * % ^ žaprtimi vrati se je vr-‘Udi proces proti 25-letne-iEJ«, Pabiu Velicogni iz Ul. tjJ1 16-1. ki je bil obtožen ‘Zkih in poltenih dejanj lavnem kraju. Kazensko ' ga ie 22- oktobra 1959 0 na 1 let° 'n 2 mese-it . zapora. Prizivno sodišče to t° razsodbo potrdilo. Veli-ki ni zagrešil nekaj, ki 0 na splošno obsojanja 'tti ?°- b-e toliko nespame-l8.i Je bil, da je peljal neko t“0ž tho dekle na Montebello. tve?eie je za njuno razmerje thh. a dekletova mati, ki je Jav'la zadevo sodišču. I var'° Vattovani, star 22 t(ihKntovela se ie '• s let Ha-v^ioveia bo, se je t. sep-j~ra 1959 polastil motorne-šti kolesa znamke «[so», ki je ^Padalo nekemu Lucianu tta?1 s Proseka. Ta je bil »tiulral vozilo pred neko go-Vattovani je zajahal že-*tj. ega konjička ter se spu-z izklopljeno prestavo po VjJ^u navzdol. Na prvem o-trSju, na cesti, ki pelje v Ghut se je zaletel v zid ter je 1* '*al nezavesten na tleh. Se-(hjj , kake pol ure je spet )« k zavesti. Odpravil se ji P'0!! domu, a sestra mu WjPmagala, da so ga v naj-času prepeljali v bol- nišnico. Med tem je policija našla razbiti motor. Ker so policaji upravičeno menili, da se je vozač zatekel v bolnišnico, so skrbno proučili vse primere poškodovancev, katerim so zdravniki v bolnišnici nudili prvo pomoč. Izid preiskave je bil ta, da so prijeli Vattovanija, ki je svoj prekršek priznal. V marcu letos je kazensko sodišče obsodilo Vattovanija, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 8 mesecev zapora ter np 6.000 lir globe. Prizivno sodišče je včeraj potrdilo to razsodbo. * * * Na kazenskem sodišču, ki mu predseduje dr. Edel, sta se morala zagovarjati 53-letni Michele Gorella iz Ul. del Teatro romano 16 in 51-letni Karlo Gerdol iz Zgornjega Rocola 1110. Gorello so bili obdolžili, da je pritihotapil 64 litrov žganja ter da je to žganje prevažal s kamionim brez predpisanih spremnih listin. Gorello so nadalje obtožili, da je nezakonito trgoval z neko drugo količino žganja. Gerdol pa je bil obtožen, da je prenesel veliko pletenko polno žganja iz neke žganjekuhe v Borštu do nekega avtomobila. Tudi v tem primeru je šlo za prenos brez predpisanih listin. Sodniki so spoznali Gorello za krivega ter ga obsodili na 15 dni zapora ter na 174.000 lir globe. Gerdola pa so obsodili, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 88.000 lir globe, «»-------- Nesreče na delu Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 46-letni Mirko Colja iz Ul. Rigutti 13, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni. Pom dov z nekega parnika v novem pristanišču, pa mu je hiud padel na desno nogo m mu poškodoval gleženj. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Tudi pri raztovarjanju lesa se je včeraj popoldne ponesrečil v novem pristanišču 31-letni Rodolfo Donaggio iz Ul. Pescheria 6, ki se bo moral zdraviti 10 dni, ker se je pobil in opraskal po glavi in desni nogi. Pri natovarjanju cementa na tovornik pa se je ponesrečil 25-letni Romano Grison iz Stare Istrske ulice 300. Nerodno je padel in se pobil ter ranil po levi roki in desni nogi, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Avtomobilska miš Te dni je prišel iz Florence na obisk v naše mesto Umberto Bellini in je parkiral svoj avto blizu Trga Stare Mitnice. Ko se je vrnil k vozilu, da bi se odpeljal po opravkih je zapazil, da mu je nekdo ukradel iz avtomobila fotoaparat znamke »Mi-r.cx», pleten jopič in aktovko, v skupni vrednosti 140.000 lir Smola pri telovadbi Med telovadno uro se je včeraj opoldne ponesrečil na športnem igrišču v Miljah 15-letni Nicolo Frausin iz Milj. Nerodno je padel in si zvinu ter verjeno nalomil komolec leve roke. Z zasebnim avtom si, ga odpeljali v tržaško bolnišnico, kier so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 15 ali pa 40 Pred ogromnim številom gledalcev so dijakinje in dijaki zapeli štiri pesmi in uprizorili pravljično igro «Janko in Metka» - V nedeljo 18. junija bodo program ponovili v Prosvetni dvorani V nedeljo zvečer je bila na dvorišču slovenske nižje gimnazije in strokovne šole v Ul. Randaccio zaključna šolska prireditev, katere se je udeležilo izredno veliko staršev dijakov nižjih srednjih šol, dijakov vseh slovenskih šolskih zavodov, predstavnikov Dijaške Matice in Dijaškega doma in ostalih dijaških domov v Gorici. V prvi vrsti sta sedela šolski skrbnik profesor De Vetta in ravnatelj nižje gimnazije in strokovne šole prof. Nemec, ki sta z izrednim zanimanjem sledila izvajanju obsežnega programa. Uglednega šolskega predstavnika prof. De Vetto je v imenu vseh dijakov pozdravil Dušan Švab, ki se mu je zahvalil za udeležbo na tej kulturni prireditvi, predvsem pa za skrb, ki jo posveča, da bi slovenski dijaki prišli do primerne izobrazbe. Prvi del sporeda so sestavljale pevske točke. Dijaki in dijakinje, ki so skoraj popolnoma napolnile obsežen oder, so pod vodstvom pevovodje Iva Bolčine zapeli štiri pesmi, narodno «Mi ptička zapoje* v priredbi prof. Fileja, »Veseli pastir* v priredbi prof. Fileja, »Domorodna* v priredbi prof. Bolčine in »Naokrog*, ki jo je priredil Pregelj. Vse pesmi so zapeli zelo ubrano, tako da so izvajalci upravičeno želi navdušen aplavz občinstva Otrokom se je poznalo, da so se za nastop skrbno pripravili. Po krajši pavzi je prišla na vrsto »Janko in Metka*, otroška pravljična igra v treh dejanjih, ki jo je po Grimmu dramatiziral S. Škufca. Igro sta režirala prof. Kazimir Humar in prof. Ivo Bolčina, sce-narijo pa je pripravila prof. Vida Franko. Nastopili so naslednji dijaki in dijakinje: Miriam Koren — Metka; Janko Prešeren — Janko; Tatjana Briško — mačeha; Stanislav Kovic — oče; Simon Komjanc — boter Slama; Branko Ambrožič — Jernač; Marija Ceščut — čarovnica; Agata Komjanc — učitelj palčkov; Marijan Černič — nagajivček; vrhu tega so nastopili še palčki, medved in druge osebe. Najprej naj omenimo, da je bil oder zelo lepo urejen, luči so prijetno učinkovale in dopolnjevale pravljično vzdušje, ki je očaralo tudi poslušalce. Najbolj izmed vseh je prišla do izraza osebnost drobne Miriam Koren, ki je igrala vlogo Metke. Njena igra je bila sproščena in prepričljiva, njena izgovarjava popolna. Izvrstno se je znala prilagoditi posameznim odrskim situacijam in znala s svojo igro prikleniti nase pozornost gledalcev, ki so trepetali za njeno in usodo njenega bratca Janka. Zelo prepričljivo podobo mačehe je ustvarila Tatjana Briško, ki je nastopila samo v prvem dejanju. Dalje moramo omeniti zbor palčkov, ki so s svojim nastopom vzbudili dosti smeha Svoj delež je k razigranemu vzdušju prispeval tudi boter Slama, ki je s svojim dialogom pripravil hvaležno občinstvo do pristnega smeha. Omeniti bi morali še vse ostale mlade igralce, ki so pod skrbnim vodstvom režiserjev doprinesli k res lepi uprizoritvi poznane, toda vedno zaželene igrice. Dobra ozvoči-tev je omogočila, da je vse občinstvo nemoteno sledilo poteku dogajanja na odru. Ce upoštevamo, da je bila prireditev že odložena zaradi slabega vremena in da zaradi slabih avtobusnih zvez niso prišli starši otrok, ki stanujejo na podeželju, tedaj je ogromna udeležba na prireditvi znak toliko večjega uspeha. * Ponovitev bo v nedeljo 18. junija ob 16. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 1 v Gorici. Dijakinje in dijaki nižje srednje in strokovne šole so zapeli pod vodstvom prof. I. Bolčine štiri pesmi V zvezi s stavko finančnih uradov, ki so jo uradniki te kategorije proglasili po vsej dižavi in seveda tudi v Gorici, je svet notarjev v Gorici soglasno izglasoval resolucijo svojih članov, v kateri protestira proti tej stavki. V resoluciji ugotavlja, da se ponavljajo stavke finančnih uradov, zlasti pa registrskega urada, zemljiškega katastra, državnega tehničnega urada itd. Vpoštevajoč, da bo podaljšana zapora teh uradov povzročila veliko škodo in bo zelo ovirala dejavnost raznih ekonomskih operater jev, ugotavlja potrebo, da delujejo ti uradi nepretrgoma in ekspeditivno, protestira proti ponavljanju takih stavk in priporoča pristojnim obls-ste-m, naj store vse potrebno, da se poravna ta spor sindikalnega značaja, da se omenjena škoda ne bi še bolj povečala. Prepis svojega protesta so goriški notarji poslali tudi državnemu svetu notarjev s pezivom, naj bi se po svojih iiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiitiiii,iii,iiiiiii,)liiiim,i,,il„il,ml„m„„i,ii,t,l,„l„l||a||||||||||||||||||ttn||||||||||||||lt|||||||t||||||||||)|tl||tI|||il|||l||||1 V nedeljo v Novi Gorici Prav lepo uspela revija pihalnih orkestrov iz Slovenije izvajanje vseh godbenih ansamblov je bilo na dostojni umetniški višini - Improvizirani koncerti po mestu in okolici Preteklo nedeljo je bila v Novi Gorici že napovedana republiška revija pihalnih orkestrov, na kateri se je zbralo 18 najboljših ansamblov te vrste iz vse Slovenije. Čeprav je deževno vreme onemogočilo koncert na prostem v mestnem parku pred Rusjanovim spomenikom, pa je prireditev v kino dvorani »Soča* vseeno prav lepo uspela in lahko rečemo, da je bila to do sedaj največja prireditev te vrste v Novi Gorici. Koncert se je začel zjutraj ob 9. uri in je trajal tja do 15. ure popoldne, ko se je zaključil v skupnim nastopom petih godb iz Hrastnika, Ra- ................................................... um.. Izreden uspeh mladega in nadarjenega kolesarja Jurij Uršič je postal prvah tržaških diletantov Po 150 km vožnje je privozil na cilj 5 minut pred ostalimi V dirki za prvaka Trsta je Jurij Uršič, ki tekmuje za Ro-vis-Bartali, v čudovitem begu, v katerem je pustil za seboj vse nevarne tekmece, pripeljal prvi na cilj v Ulici Rossetti v Trstu s povprečno brzino 40,178 km na uro ter pustil drugoplasiranega Eligia Pelizzona za seboj kar pet minut. Rezultat ni samo nekaj izrednega za diletanta Uršiča, ki tekmuje za to kategorijo komaj eno leto, ampak bi bil zadovoljen z njim tudi vsak profesionalec. V tekmi, ki je ena izmed šestih, ki jih bodo v tem letu organizirali v Trstu za pokal 100-letnice italijanske združitve, je sodelovalo 24 najboljših vozačev, med katerimi so bili tudi izredno močni kolesarji iz Veneta. Takoj po startu je zbežalo 6 izredno dobrih kolesarjev, ki so pridobili nekaj stotin metrov naskoka pred glavni- gal je pri raztovarjanju hlo- dni. imiii»iiiiiiiiiiiiiMiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiii|||i’:ijiBimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||||||,t,lll,)llll||||||||||||||||||||||am|t||M|||||||n||| VPRAŠANJA IN ODGOVORI Družinske doklade segli 18 let starosti, razen če ne študirajo redno. V tem VPRAŠANJ E: Sem občinski I primeru se podaljša bolniška uslužbenec. Rad bi vedel, ali | m zdravniška oskrba do kon- imam po kakšnem zakonskem predpisu pravico do družinske doklade za neoženjeno sestro, siroto po očetu in materi, brez kakršnega koli dohodka, ki je zato v moje breme. ODGOVOR: Zakladno ministrstvo je z okrožnico od 21. septembra 1955, ki razlaga odlok predsednika republike z dne 3. junija 1955, odredilo, da pritičejo družinske doklade državnim uslužbencem in torej tudi občinskim uslužbencem, za svojce v njihovo breme, in sicer za zakonskega druga, za otroke, in za starše. Vsi drugi sorodniki so izvzeti. Po zakonu Vam torej ne pritiče družinska doklada za sestro, tudi če živi v Vaše breme. S členi 2 in 5 odloka od 31. oktobra št. 35 pa je INADEL določil, da bo poskrbel za zdravstveno in bolniško oskrbo zavarovancev in tudi bratov in sester, ki živijo v njihovo breme in ki niso še pre- ča študija toda ne čez 21. leto starosti. Ce pa ni uslužbenec stalno zaposlen (to je v stalnem staležu), tedaj ima pravico samo do zdravstvene oskrbe. Zaposlitev vojnih sirot VPRAŠANJE: Kakšni so predpisi za vojne sirote, ki hočejo dobiti zaposlitev v zasebnih podjetjih ali v podjetjih z državno udeležbo'! ODGOVOR: Zakonske do- ločbe, ki so sedaj v veljavi, se tičejo: vojnih invalidov, vojaških invalidov (to je invalidov, ki so se ponesrečili ali zboleli za časa službovanja vojaškega roka), vojnih sirot, delovnih invalidov, klinično o-zdravljenih bolnikov tbc ter vojnih povratnikov Kar se tiče vojnih sirot, določa prednosti pri njihovi zaposlitvi zakon od 26. julija 1929 ter zadevni pravilnik, o-dobren z dekretom od 13. U. 1930. Pravico do ugodnosti pri namestitvi imajo vojne sirote, ki so izgubile očeta ali mater zaradi vojne in ki niso presegli 25 let starosti. Kdor je vojna sirota, ima torej prednost pri ocenjevanju pogojev za sprejem v državno ali javno službo. Obveznost zaposlitve vojnih sirot se tiče torej samo zasebnih podjetnikov, če niso sprejeli določenega števila vojnih invalidov, ker so bili tega oproščeni, ali če ni bilo dovolj prošenj invalidov za sprejem na delo. V tem primeru se morajo zaposliti vojne sirote namesto invalidov. Maja meseca 1959 so predložili poslanski zbornici zakonski načrt, ki teži za tem, da opredeli pogoje, ki zagotovijo obvezno zaposlitev vojnih :| rot in vdov. Med drugim določa ta zakonski načrt, da morajo delodajalci, ki zaposlujejo več kot 10 oseb, sprejeti 4 odstotke vojnih vdov in sirot. S tem načrtom se ukvarja parlamentarna komisija za delo, ugodno pa se je že izrekla o niem komisija za ustavne zadevi^ no. Nekako na polovici avtomobilske ceste, ki pelje iz Milj na Razklani hrib, sta pritisnila še Uršič in Maurino, znan po vožnjah navkreber, ki sta dohitela šestorico. Ko je Maurino vozil na čelu kolone, se je odcepil od ostalih in prišel prvi na vrh ter si za 4 metre pridobil nagrado za gorski cilj pred Uršičem, ki je bil v trenutku ravninskega bega na repu kolone. Na vrhu hriba sta imela Maurino in Uršič že 1’30” naskoka pred skupino in sta kakšnih 20 km, to se pravi do Sesljana, vozila skupaj, kjer pa jih je šestorica dohitela. Maurino, Cassani in Zannet so bili popolnoma brez moči in so zaostali. Uršič, ki je bil pri vsem naporu še svež, je skupno s Pelizzonom, Pletom, Morarom in De Franceschi-jem prevozil okoli 80 km proti Cervinjanu in nazaj do Ro-mansa. Na ovinkih v Roman-su je pospešil tempo, ki je bil za ostale prehud. Manjkalo je še 70 km do cilja, ko je Uršič že začel svojo zmagoslavno pot proti cilju. V Ronkah je bil 1’ pred skupino, v Nabrežini 2’. Naskok se je stalno večal proti cilju. Po klancu pri Katinari je vozil 90 km na uro, za njim pa je vozilo nešteto avtomobilov njegovega društva, razsodišča in drugih, ki so hoteli priso- stvovati junaškemu podvigu mladega in nadarjenega kolesarja. Kakor smo že napisali, je prišel drugoplasirani Pelizzon na cilj z razliko 5 minut. Tretji z istim časom je Plet. Prvi trije so člani Rovis-Bar-tali. Uršič je s to zmago postal tržaški prvak diletantov, na- ven na Koroškem, Trbovelj, den od orkestrov je zaigral Kranja in Ljudske milice, ki nekaj veselih tudi na železni- so pred palačo OLO skupaj zaigrale Arničeve »Kladivarje* in Gounodovo koncertno koračnico »Sabska kraljica* pod vodstvom dirigenta Jožeta Hriberška. Ze zjutraj, pred koncertom v Novi Gorici, so imele številne nastopajoče godbe nekakšno generalko v Šempetru. V kino dvorani »Soča* pa je kot prvi nastopil pihalni orkester prosvetnega društva iz Prvačine, ki letos praznuje 210 let svojega obstoja. Pod vodstvom Dominika Staniča je zaigral Čajkovskega uverturo k operi »Fedora*. Sledil je nastop pihalnih orkestrov iz Celja, Kopra, Izole, Ljutomera, mladinski pihalni orkester »Litostroja* iz Ljubljane, dalje orkestri iz Mežice, Zagorja, Šoštanja, pihalni orkester rudnika iz I-drije, mladinski pihalni orkester Ljubljana-Moste, orkestri z Jesenic, Velenja, Maribor-Tezno, Kranj, Ravne, Trbovlje in Hrastnik. Vsak orkester je zaigral po dve skladbi, med katerimi so bile tudi: Brodnikova »Prvomajska koračnica*, Brunova Partizanska koračnica, Pokor-nijega Jugoslovanska koračnica, uvertura Verdijeve opere Nabucco, uvertura Rossinijeve opere Regina, Winklerjeva Napolitanska serenada, Učakarje-va Konjuh pianinom, Zajčev finale iz opere Šubič-Zrinjski, uvertura Beethovna Egmonta itd. Godbe so nastopale kot re- slov, ki se mu je lani, ko ,. je prvič tekmoval, izmuznil ;ceno v dvorani na odru, oce- iz rok. V splošni lestvici za pokal 100-letnice združitve je prav tako na prvem mestu z 12 točkami. Prihodnjo nedeljo bo naš goriški rojak Uršič tekmoval v S. Vitu ob Tilmentu, kjer bo hitrostna dirka diletantov na 160 km dolgi progi. Najdeni predmeti Na uradu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7-II hranijo naslednje najdene predmete : Dve kolesi, dva para naočnikov, vžigalnik za cigarete, tri vsote denarja, par ženskih rokavic, zlat obesek, mrežasto torbo, zobno protezo in zlato uro. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od naveda-r.ih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem uradu. njevalna komisija pa je bila na galeriji. Po vsej dvorani pa se je trlo ljudstva, da jih je moralo zelo veliko ostati zunaj, ker za vse ni bilo prostora, saj je bil prvotno organiziran koncert na prostem, kjer bi ga lahko vsi poslušali Vsakemu dirigentu so ob nastopu prireditelji poklonili šop nageljnov in posebno diplomo za godbo. Ves koncert se je odvijal na visoki umetniški ravni, saj se komisija ni mogla odločiti za to, komu bi priznala prvenstvo in je pohvalila vse nastopajoče orkestre. Kot rečeno pa je zaključek in višek prireditve predstavljal skupen nastop petih godb popoldne pred palačo OLO. Po koncertu je vse mesto odmevalo od veselih zvokov »dodatnega* programa, ki so ga posamezne godbe izvajale po raznih gostinskih obratih, kamor so odšle na kosilo. E- ški postaji, da so lahko poslušali njegovo izvajanje tudi meščani iz stare Gorice. Nekateri izmed nastopajočih orkestrov so odšli tudi v bližnjo okolico in tam zaigrali nekaj del. Posebno dolgo se je tak koncert zavlekel pri Kekcu na Katarinci, kjer so imeli kar lepo število poslušalcev. Koncerta se je udeležilo tudi več Goričanov s te strani meje, in nekateri od njih so se zadržali v prisrčnem razgovoru z nekaterimi godbeniki in kapelniki. Zlasti so bili predmet njihove pozornosti godbeniki-rudarji iz Idrije in pa seveda jubilanti iz Prvačine. Tako se je zaključila ta svojevrstna godalna revija, ki bo prav gotovo ostala Novogoričanom in drugim udeležencem še dolgo v spominu. Včeraj okrog 7.45 ure so poklicali avto Zelenega križa v predilnico v Podgori, kjer je obšla nenadna slabost Lujizo Oblazič iz šlovrenca. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji nudili zdravniki prvo pomoč in jo nato, ko ji je odleglo, poslali domov. močeh zanimal za rešitev tega vprašanja. Svetovalci PSI in KPI zahtevajo sklicanje ič. sveta v Gorici Izvoljeni občinski svetovalci na listi PSI za goriško občino Ellio Zulliani, Viktor Vižintin in Peter Sancin ter izvoljeni svetovalci nr listi KPI dr. Ne-reo Battello, Fulvio Bergomas in neodvisni svetovalec Mila-din Černe so poslali goriške-mu županu dr. Ferrucciu Ber. nardisu naslednji poziv: »Podpisani občinski svetovalci ugotavljajo, da je poteklo že več kot deset dni od volitev. Ker ni nobene tehnične ovire za sklicanje novoizvoljenega občinskega sveta, se zaradi odlašanja tega sklicanja vztrajno širijo bolj ali manj utemeljene govorice o takšni ali drugačni sestavi ob. činskega odbora in izvolitvi novega župana. Sirjenje takšnih govoric, ki imajo že značaj opravljanja, zelo škoduje ugledu novoizvoljenega občin, skega sveta, ki se ustavno mora smatrati kot naravni organ oblasti, v katerem se o-bravnavajo različna stališča in se primerjajo različni programi v interesu prebivalstva, ki ga ta organ predstavlja. Namesto da bi se upoštevalo mnenje občinskega sveta, se mu 9kušajo vsiliti odločitve, ki se sprejemajo izven njega in izven demokratičnega nadzorstva prebivalstva. Svetovalci zato zahtevajo, da se zaradi zgoraj navedenih razlogov in spoštovanja volje volivcev nujno skliče seja občinskega sveta, na kateri naj se potrdi izvolitev svetovalcev ter se izvolijo župan in odborniki, da bo mesto čim prej imelo upravo, ki bo učinkovito in odgovorno vodilo (javne) posle.« živinorejcem za nakup živine Kmetijsko ministrstvo je o-dobrilo agrarnemu konzorciju v Gorici dodatno vsoto iz krožnega sklada za živinorejo Tisti živinorejci, ki bi radi dobili posojila po znižanih obrestih za nakup goveje živine, lahko predložijo prošnji naslovljeno na pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Gorici, napisano na posebnem obrazcu, ki ga lahko tudi dobijo na nadzorništvu. Take prošnje morajo prizadeti vložiti najkasneje do 30. junija t.l. in jih bodo vzeli v poštev dokler ne bo dosežena vsota, ki je določena za taka posojila. Nezaslužen poraz Juvenline Kljub stalni premoči v igri je klonila na domačem igrišču Pogled na del množice, ki Je v nedeljo zvečer napolnila dvorišče nižjih srednjih šol Ul. Randaccio, kjer je bila zaključna šolska prireditev. Preteklo nedeljo je štandre' ška Juventina odigrala tretjo igro v zaključnih tekmah II kategorije za deželno nogometno prvenstvo. V prvih dveh tekmah je z eno zmago in z enim izenačenjem naše moštvo odneslo tri točke in zato je vladalo za nedeljsko siečanje na domačem igrišču v Štandrežu veliko zanimanje, zlasti ker so se domači igralci morali pomeriti z močno ekipo iz Osoppa. Zato se je vkljub neugodnemu vremenu zbralo popoldne na igrišču lepo število navijačev in drugih športnih ljubiteljev. Žal moramo ugotoviti, da tokrat Juventina ni imela sreče in čeprav je bila ves čas igie nadmočna ter vsaj v treh četrtinah tekme stalno v napadu, ne samo da ni dosegla zmage, ampak je morala celo pustiti obe točki gostom iz Furlanije. Njeni igralci so so potrudili ter stalno ogrožali nasprotna vrata, žal pa streli njenih napadalcev niso bili točni in tako sta Pischi in Comelli dvakrat zadela v prečko, ko je bil vratar zunaj vrat in bi lahko dosegli pol. Po drugi strani pa je bila obramba gostov zelo učinkovita in njihov vratar je odbil nekaj zelo nevarnih strelov. Prvih 13 minut so začeli napadati gostje in njihov napadalec Viola je že v 6. minuti ogrožal vrata domačinov. Vendar pa se mu je šele v 13 minuti posrečilo poslati žogo v mrežo domačinov. Od tistega trenutka dalje pa so prevzeli vso pobudo v svoje roke igralci Juventine in ostali v napadu do konca igre, osoppovci pa so se zaprli v obrambo ter čestokrat pritegnili pred svoja vrata kar 8 svojih igralcev. Juventina je dala nasprotni obrambi mnogo opravka. V 16. in 31. minuti je Pischi le za las zgrešil mrežo z dvema ostrima streloma, pozneje pa so nasprotna vrata ogrožali še Petejan, Pischi, Comelli, tako v prvem kot v drugem polčasu in je morala obramba gostov napeti vse sile, da je obvarovala svojo mrežo. Da ni prišlo med igro do pravega razvoja pa je bilo krivo tudi zadržanje sodnika, ki je s svojo neodločnostjo neugodno vplival na dober potek igre, katera bi morda imela sicer drugačen zaključek. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiinm KINO r GORIC! CORSO. 16.30: «Gre gola pp svetu«, G. Lollobrigida, A. Franciosa. Cinemascope v barvah. VERDI. 17.30: «Mladi ljudožerci«, Natalie Wood, R. Wahner in G. Hamilton. Cinemascope v barvah. VITTOR1A. 15.15: «Pollyanno-va skrivnost«, J. Wyman in R. Egan. Ameriški film v barvah. Programu sledi barvna slikanica »Paperino in vodne smuči«. CENTRALE. 37.00: »Plaz rde-čekožcev«, W. Richard in R. Jaeckel. Ameriški film. MODERNO. 17.00: «Rodan, leteča pošast«. «»------ TEMPERATURA včeraj Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22 stopinj ob 17. uri in najnižjo 13,6 stopinje ob 1.50 ponoči. Vlage je bilo 80 odstotkov, padlo je 17 mm dežja. DEŽURNA LEKARNA Danes je ves dan in ponoči odprta v Gorici lekarna Cristo-foletti, Travnik 1.4, tel. 29-72, Tudi v Jugoslaviji zaključeno nogometno prvenstvo Partizanu naslov prvaka Split in Radnički izpadla V obeh skupinah II. zvezne lige zmagi Borca in Novega Sada ter izpad v nižjo skupino Zagreba, ljubljanskega Triglava, Bačke in Pobede Tudi jugoslovansko nogometno prvenstvo se je v nedeljo z odigranjem tekem zadnjega kola končno le zaključilo. Od 18. septembra lani pa do nedelje so potekale borbe tega 15. prvenstva v povojni dobi. In sedaj je padla kocka. Beograjski Partizan si je za- gotovil naslov državnega prvaka. Sicer je bilo že nekaj I. ZVEZNA LIGA IZIDI Sarajevo-Velež Beograd-C zvezda Partizan-Radnički Rijeka-HajJuk Dinamo-Vardar Split-Vojvodiaa 2-2 1-2 4-2 1-2 6-1 2-0 (1-1) (0 0) (2-0) (1-2) (0-0 > (0-0) KONCN-* Partizan C. zvezda Hajduk Diuamu Vojvodina Beograd Hijena Sarajevo Velež Vardar Split Radnički LESTVICA 22 IS 2 S 53-23 32 4 38-21 31 5 34-22 30 5 36-27 27 9 32-29 23 7 30-30 23 10 32-36 22 10 33-39 18 10 27-39 17 11 21-36 17 6 11 29-38 16 0 18 23-58 8 22 13 22 13 22 10 22 10 22 8 22 10 22 6 II. ZVEZNA LIGA IZIDI Triglav-Zelezničar Zagreb-Sloboda Borac-Karlovac Celik-Trešnjevka Proleter-Varteks Sibenik-Lokomotiva 1-1 1-2 7-1 10 1-0 3-1 (10) (1-0) (3-1) (1-0) (l-O) (0-1) KONČNA Borac Zeljezničar Trešnjevka Čelik Sloboda Varieks Lokomotiva Šibenik Proleter Kariovac Zagreb Triglav 22 14 22 10 LESTVICA 22 14 6 2 51-22 34 4 44-21 32 7 36-30 25 8 31-26 23 7 31-29 23 10 32-38 21 10 38-40 20 8 4 10 38-41 20 8 4 10 29-34 20 8 4 10 41-52 20 7 3 12 28-45 17 1 7 14 21-46 9 tednov jasno, da bo Beograjčanom težko odvzeti prvega mesta. In tako je tudi bilo. Z nedeljsko tekmo in predvsem z zmago nad Radničkim je Partizan potrdil, da ima vso pravico do naslova, ki mu je letos upravičeno pripadel. Na drugo mesto se je uvrstila Crvena zvezda, ki je v nedeljo v mestnem derbyju z Beogradom prišla do obeh točk. Tretji stolček pa je pripadel splitskemu Hajduku, ki je za zaključek prinesel tudi z nevarnega reškega igrišča obe točki. Zagrebški Dinamo, ki se je redno potegoval za naslov, je v zadnjih mesecih doživljal neuspeh za neuspehom, zaradi česar se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. V nedeljo si je sicer privoščil pokalnega prvaka Vardarja, kateremu je nasul v mrežo pol ducata žog. Kljub temu vidnemu rezultatu, ni bilo za dinamovce mesta v višjih predelih lestvice. Na dnu je ostalo stanje nespremenjeno. Split in beograjski Radnični sta se zaradi neuspešnih nastopov znašla na dnu in sedaj je napočila ura poslovitve. Split je sicer v zadnji tekmi prvenstva odlično zaigral in odpravil Vojvodino, a ta uspeh je bil le platonske narave. Njegova usoda je bila zapečatena že po neuspehu v derbyju s Hajdukom. # * * V drugi zvezni ligi je zmaga pripadla v prvenstvu zahodne cone Borcu, vzhodne pa enajstorici Novega Sada. Ti dve moštvi bosta v prihodnji sezoni zaigrali v elitni ka- m i hi Hlinim ti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiii************** **************************************************** Italijanski nogometni pokal 1960 - 61 Po zmagi nad Laziom z 2:0 Fiorentini častno lovoriko Gola sta dosegla Petris v prvem in Milan v drugem polčasu Letošnja lovorika turnirja za italijanski pokal 1960-1961 je postala plen sicer utrujene, a še vedno dobre Fioren-tine, ki je v finalnem srečanju, ki je bilo v nedeljo na stadionu v Florenci, odpravila nasprotnike Lazia z 2:0. Rimljani so napeli vse sile in se borili kot levi, da bi vsaj z uspehom v tem pokal-nem turnirju zabrisali slabe vtise, ki so jih pustih ob koncu nogometnega prvenstva. Lazio bo namreč v prihodnji sezoni igral v B ligi, in ker tegoriji, medtem ko so iz tega prvenstva izpadli Zagreb in ljubljanski Triglav v zahodni ter Bačka in Pobeda ■v vzhodni skupini. Športno združenje Bor obvešča svoje člane, da ta teden ne bo odbojkarskih vaj, ker je dvorana na stadionu «Prvi maj« zasedena. Ponižanje Rinaldija na newyorškem ringu Priletni Archie Moore ohranil naslov prvaka Z odlično tehniko in preizkušenostjo je nadvladal skoraj 20 let mlajšega Italijana NEW YORK, 12. — Ze priletni Archie Moore je v soboto ponoči ohranil naslov svetovnega prvaka v srednje-težki kategoriji. Moore je premagal po točkah Italijana Giulia Rinaldija, ki je upal, da bo ponovil uspeh, katerega je pred meseci dosegel nad istim tekmecem v Rimu. Odlični ameriški čmopoltiRuby Goldstein je prisodil 11 boksar je večkrat pritegnil I- . ------------------- talijana k napadu, toda to sa- mo z namenom, da odpre o-brambo in mu dovoli protinapad z ostrimi udarci. Ze v četrti rundi je bil Rinaldi na tem, da se znajde na tleh. Sploh je bil Američan skoraj v vseh rundah boljši in je obdeloval Italijana po obrazu in po telesu z izredno močnimi udarci, s katerimi ga je večkrat ranil. Rinaldi je bil drzen do skrajnosti, toda ni bil nikoli na višini že preizkušenega nasprotnika. Njegovo boksanje pomanjkljivo in kot je Moore sam pripomnil, manjka Italijanu tehnika. Sodniki so prisodili zmago Američanu skoraj enodušno. Ruby Goldstein je prisodil 11 rund v korist Američana, 3 v korist Italijana in 1 neodločeno. Najboljše je Italijana ocenil Tony Castellano, ki je prisodil 9:5 v korist Američana in eno rundo neodločeno. Najbolj razburljive so bile zadnje runde, ko je Rinaldi kljub krvavi maski na o-brazu živahno odbijal napade skoraj pobesnelega Američana, ki je iskal k.o. Vzdržljivost tega malo manj kot 50-letne-ga boksarja je presenetila vse izvedence in izkazalo se je, da starost ni odvzela Moore-ju gibčnosti in da je prišel do zmage prav zaradi svoje odlične tehnike in predvsem izkušenosti. X- Arnaldo Pambianco ni do končnega cilja v Milanu slekel roza majice, ki mu je prinesla ne samo zaslužek temveč tudi čast. Po naporni dirki se je v nedeljo ponoči vrnil domov, a je kljub pozni uri našel skoraj 2.000 ljudi, ki so ga burno pozdravljali in mu čestitali. Pambianco bo lahko samo nekaj dni počival, ker ga čakajo številni nastopi po dirkališčih V nedeljo zadnja etapa dirke stoletnice po Italiji Z zmagoslavjem Arnalda Pambianca zaključena naporna vožnja kolesarjev Anquetil na drugem, Suarez pa na tretjem mestu splošne lestvice «FAEMA» prva v ekipni razpredelnici MILAN, 12. — Letošnja kolesarska dirka po Italiji se je končala v nedeljo z zmago Italijana Arnalda Pambianca, ki je znal ohraniti svojo roza majico tudi na strmih vzpetinah Stelvia, kjer je Gharlie Gaul sprožil svoj zadnji napad. Predzadnja etapa je praktično že pokazala na dokončne- .................... ................................... Tudi zadnja izredna priložnost v Ferrari zapravljena Po porazu z Novaro z 2:1 (0:0, 1:1) Triestina obsojena na izpad v C-ligo Tržačani so prvi prišli v vodstvo, a nasprotniki so jim dvakrat odgovorili: v drugem polčasu in v drugem podaljšku igre Za Triestino se je letošnje prvenstvo v B ligi slabo končalo. Celo najslabše lahko rečemo, ker se je morala posloviti iz te kategorije in se preseliti v nižjo. Zbogom torej Triestina, ki je šla v borbo z namenom, da si zagotovi vstop med elito, a je zdrknila v C ligo. Še pred leti so imeli Trža-čani priliko prisostvovati bor- je bila prilika sedaj ugodna je hotel priti vsaj do pokala, katerega si je priboril že pred tremi leti. In to v škodo Fio-rentine. Florentinci pa so bili_ letos previdnejši in so se držali v obrambi. Le njihovi hitri napadalci so imeli nalogo, da s prodori vnesejo zmedo v vrste rimske obrambe. Ta način igre se jim je obnesel in jim je prinesel že v 4’ prednost z golom, ki ga je dosegel Petris. Domačini so to prednost branili z vsemi sredstvi, medtem ko so Rimljani prehajali iz napada v napad, da bi izenačili. Zal napadalci niso bili v dobrem dnevu in so le Tedkokdaj ogrožali vrata na-sprotnikov. Ze v začetku tekme so se Rimljani pognali proti vsakemu pričakovanju v napad v iskanju presenečenja. To so Florentinci pričakovali in je bilo kot nalašč za napadalce, ki so čakali na trenutek protinapada. Ta je kmalu prišel in Petris ni prizanesel. Ta hladna prha je prisilila Lazio, da se je stisnil v o-brambo, s katero je bolj u-spešno ustavljal hitre nasprotnike, medtem ko so imeli napadalci s tem večjo možnost protinapadov Toda ti so se ponovno izkazali po svoji kronični neučinkovitosti in niso mogli nikoli spraviti vratarja domačinov v zagato. Na njihovo srečo so tudi Florentinci grešili in tako je ostal rezultat do konca prvega polčasa nespremenjen. V drugem polčasu je kazalo, da se je Fiorentina prebudila. Toliko je bilo namreč napadov, a niti eden od teh ni uspel, pa čeprav sta bila Da Costa in Hamrin večkrat na tem, da spravita vratarja Lazia ponovno na kolena To pa se je zgodilo šele po 36’ igre, ko je Milan ustavil predložek Hamrina in poslal žogo neubranljivo v mrežo. 2:0 in s tem rezultatom se je zaključila zadnja tekma tega turnirja za pokal. Po koncu igre so zmagovitemu moštvu izročili pokal. bam med domačimi igralci in nasprotniki, ki so nosili zveneča imena kot Juventus, In-ter, Milan. Letos teh moštev nismo videli v Trstu; njihova mesta so zavzeli Mantova, Venezia in skoraj zadnja med njimi Novara. In prav ta Novara je v nedeljo dokončno obsodila Triestino na izpad. Zbogom torej, oziroma nasvidenje, ker je sramotno za predstavnika tržaškega nogometa, da bi dolgo životaril v skupini, kjer so Fanfulla, Pordenone itd. Triestina si je v nedeljo zapravila zadnjo priložnost za rešitev. Prva je šla v vodstvo in to ko je malo manjkalo do končnega žvižga. In ko bi morala braniti ta rezultat s taktiko zavlačevanja igre, so igralci, morda preveč optimistično razpoloženi, metali žogo daleč in brez določene smeri. Usnje je tako postajalo plen skoraj že obupanih nasprotnikov, ki so z zadnjimi silami, ki so jim preostale, prehajali iz napada v napad. Dokler niso izenačili. Začetek igre v Ferrari, kamor je šla tudi precejšnja skupina Tržačanov, ki je na ves glas bodrila domače igralce, ni bil ugoden za Triestino, ki se je morala braniti, medtem ko so nasprotniki iz Novare napadali brez prestan-ka. Le tu pa tam so Tržačani pokazali zobe, a nevarnih akcij niso bili zmožni. Zaradi nervoze, ki je popolnoma razumljivo prevladovala v vrstah obeh enajstoric, je bilo jasno, da ni bilo pričakovati tehnično odlične igre. Vedelo pa se je, da se bosta obe moštvi borili do skrajnosti. Rezultat je bil za obe zelo važen: ostati ali oditi. In vse je bilo odvisno od enega samega gola. Kdo ga bo prej dosegel? Triestina je prvič presenetila vratarja Novare z golom, ki ga je dosegel Trevisan. Veselje na tribunah je bilo nepopisno in morda so se tudi igralci v rdečih majicah oddahnili. Zmago so imeli v rokah. To razpoloženje pa je trajalo zelo malo. Tržačani so zagrešili eno največjih napak v letošnjem prvenstvu. Obramba, ki je imela sicer dovolj dela zaradi napadalnosti nasprotnikov, je žoge odbijala daleč v polje brez smeri. Koliko bolje bi bilo če bi igralci žogo zadrževali in jo točneje pošiljali prostim tržaškim igralcem. Morda bi ti lahko povečali rezultat, še posebno, ker so bili igralci Novare že moralno uničeni. Toda žoga je vedno postala lahek plen Novare, ki je samo šest minut po tržaškem dosežku izenačila z Michelet-tijem. ■ m ■■■ m tiiiBim hib iiiiiiii tu ii tu iiiiiim m iiimi TOTOCALCIO Fiorentina-Lazio (1-0) 1 Fiorentina-LaHo (2-0) 1 Juventus-Torino — Juventus-Torino — Milan-Nimes (0 0) X Padova-Rouen (2-1) 1 St. Etienne-Spal (2-1) 1 Sedan-Lanerossi (3-1) 1 Nancy-Atalanta (1-2) 2 Montpeliier-Veoezia (3-3) X Ozo Mantova-Metz (2-0) 1 Strasbourg-Prato (1-2) 2 Como-Sochaux (2 0) 1 Genoa-Cannes (2-3) 2 Rieti-Anzio (3-2) 1 KVOTE: 13 — 5.542.000 12 — 127.800 lir TOTIP 1. — 1. Guardi 2 — 2. Tricheur 2 2. — 1. Ptper 2 — 2. Hudson 1 3. — 1. Baloechino 1 — 2. Damoa 2 4. — 1 Perugino 2 — 2. Veggiano 1 5. — L Figlina 2 — 2. Sapiente X 6. — 1. Merano 2 — 2. Nidiace 1 KVOTE: 12 — 2.059.336 lir 11 — 77.710 « 10 — 7.669 ■ Drugega ni preostalo kot podaljšati tekmo. Tako predvideva pravilnik in izmučeni i-gralci so bili ponovno na polju v iskanju uspeha, ki ni hotel priti. Tudi prvi podaljšek se je namreč končal brez zgoditka in sodnik -je zapiskal začetek drugega. Kocka je morala pasti. Sicer so nekateri upali na neodločen izid, ki bi dal možnost Triestini, da bi alrugič zaigrala z v nedeljo odsotnim Frigerijem. To upanje pa je trajalo vse do 7’, ko je bek Zanetti, ki je zaradi poškodbe statiral na krilu, dosegel najvažnejši gol v svoji karieri. In s tem je bila usoda Triestine zapečatena. Novara si je zagotovila obstoj v B ligi, Triestina pa bo morala v C ligo. Sedaj bodo začeli iskati vzroke propada Triestine. Eni bodo dajali krivdo trenerju, drugi bodo iskali krivce drugje. Vse to pa je zaman in dokler ne bo Triestina imela pametnega vodstva in ne zveznega komisarja, ki ima vrhu tega še zvezane roke, ne bo dosegla ničesar in bo samo životarila. Triestini je treba kisika in spodbutje. Z izbranimi dobrimi igralci se bo lahko prihodnje leto dvignila više dokler ne bo zopet našla mesta v najvišji kategoriji, ki ji po tradiciji tudi pripada. «»----------------- MEDNARODNI NOGOMET Španija-Argentina 2:0 SEVILLA, 12. —, V nedeljo je španska nogometna reprezentanca premagala Argentinsko z 2:0. Gola sta dosegla Del Sol in Dj Stefano. V prvem delu igre so bili Španci počasni, v drugem pa so goste popolnoma stisnili v obrambo in jim onemogočili vsak protinapad. Avstrija-Madžarska 2:1 BUDIMPEŠTA, 12. — Po 30 letih se je Avstriji v nedeljo posrečilo premagati na njihovih tleh madžarske nogometaše z 2:1 Srečanju, ki je bilo na Nepstadionu, je prisostvovalo 90.000 gledalcev. Prvi so prišli v vodstvo Avstrijci, medtem ko so Madžari tik pred koncem prvega polčasa izenačili. V drugem delu igre pa so bili samo Avstrijci uspešni. * # # SAN PAOLO, 12. — Nogometni prvak Urugvaja Penarol •z Montevidea je včeraj odigral neodločeno 1:1 z brazilskim moštvom Palmeiras. Ker se je prva tekma zaključila z 1:0 v korist urugvajskega predstavnika, si je ta zagotovil pokal Južne Amerike. Penarol se bo sedaj spoprijel s portugalsko enajstorico Benfica za svetovni pokal prvakov. * » * ga zmagovalca. Y zadnji, ki so jo tekli v nedeljo, ni bilo pričakovati presenečenj, ker je že tradicija taka, da se kolesarji v zaključni etapi Gira odpovejo napadalnim načrtom in prevozijo zadnji del proge kot v zmagoslavnem pohodu. Na cilju zadnje etape je bil najboljši Miguel Poblet, ki je hotel še enkrat pokazati, da spada v krog najboljših sp-rin-terjev. In prav njegov zadnji uspeh je navdušil prisotne gledalce, predvsem ker do zadnjega metra ni bilo mogoče določiti zmagovalca. Za zmago se je namreč boril tudi Rik Van Looy, toda na cilju ga je Španec za las prehitel. V pisani karavani, ki se je v nedeljo počasi približevala končnemu cilju, je v italijanskem taboru in posebno v Pambiancovi ekipi prevladovalo veselje. Italijan ki je končno po toliko letih prišel do takega uspeha, je bil precej ganjen in je sam priznal, da ni niti najmanj mislil na KONČNA SPLOŠNA LESTVICA 1. PAMBIANCO Ul ur 25’28", povprečna hitrost 35,934 km 2. Anquetii z zaost. 3'45”; 3. Suarez 4’17”; 4. Gaul 4’22”; 5. Carlesi S’08”; 6. Junkermann 12’25”; 7. Van Looy 12'38”; 8. Van Tongerloo 14’18”; 9. Brugnami 16’05”; 10: 'De ilippis 16’23”; 11. Mas-signan 18’12”; 12. Battistini 24’28”; 13. Schroeders 26'04”; 14. Coletto 26’37”; 15. Taccone 28’53”; 16. Conterno 29’35”; 17. Mas 2S’56”; 18. Fontona 31’16”; 19. Pizzoglio 3210”; 20 Balma-mion 35’55”; 21. Mazzacurati 4119”; 22. Ricco 41’34”; 23. Mo-,esi 42*53’; 2«. Couvreur 45’37”; 25. Sabdadin 48’38"; 26. Ernzer 54’2S”; 27. Conti 54'31”; 28. A-dorni ’ 55’33”; 29. Azzini S8’27”; 30. G'usti 1.04'47”; 81. Sarazin 2.36’39”. KONČNA EKIPNA LESTVICA 1. FAEMA 4959 točk; 2. Torpado 1964; 3. lan is 1787; 4. Emi 1591; 5. Molteni 1326; 6. Bdanohi 1137; 7. Baratti 1010; 8 Fynsec 950; 9 Fides 849; 10. Mala 838; 11. Philco 834; 12. Gazzola 704; 13. Carpano 649; 14. Vov 608; 15. San Pellegrino 566; 16. Leg.nn o 408; 17. Ghigi 278. dokončno zmago. Nedelja mu bo ostala v spominu še posebno, ker so mu gledalci priredili krasen sprejem. Okoli zmagovalca so se zbrali svetovni prvak v boksu Duilio Loi, igralca Albertazzi in Pro-clemerjeva ter celo filmska igralka Joan Crawford, ki se je mladostno približala potnemu Pambiancu in ga... poljubila. Najbolj žalosten pa je bil Anquetu, Lanskoletni zmagovalec je upal, da bo lahko tudi letos privozil do cilja z roza majico. Ni mu uspelo kot ni uspelo Gaulu, ki je bil prav tako na seznamu faV0,r' tov. Gaul si je sicer zagot£ vil zmago v etapi, ki je ° kot nalašč zanj, vendar naP ni bil tak, da bi lahko sp vil na kolena trdovratnega Pambianca, ki si je PraV-_n vrhu SteJvia pridobil Pra.^ ' da se z znakom najbo* pripelje do Milana. In se je tudi zgodilo. Vrstni red na cilju zadnje et>P 1. POBLET MIGUEL, ki J* prevozil 214 k-m v 6 " 11’46”, s povprečno 34,537 kan. 2. Van Looy; 3. Bruni Dino; . 4. Sarti Uligi, 3. PeUe8rl®Lni, mando, 6. Chiiodiini, 7. Zaj® . 8. Sorgeloos, 9. Giusti, , rienti, 11. Fontona, 12. Ga 13. Van Esl 14. Schroeders, Bailetti, itd. IIIIIIIIIIIIIIH"|I|,",I Kvalifikacijske tekme za obstoj v A- lig* Odlični Lecco zadal Bariju poraz s 4:2 Slaba obramba enajstorice z juga X Je Bari že obsojen na izpad? Zadnja beseda sices[a)ji ni izrečena, a po nedeljskem porazu in predvsem V° ^el. igri sodeč, je predstavnik nogometnega juga na robu ^ na, kamor ga bodo morda že sredi tedna dokončno rinili. Lecco je v nedeljo zaigral v prvi kvalifikacijski tekmi za obstoj v A ligi z najboljšo voljo, da pride do zmage. In do te je tudi prišel predysem po zaslugi svojih borbenih i-gralcev, ki so izrabili vsako priložnost, da so uspešno zaključili prvo rundo tega dodatka prvenstva A lige. Serijo golov je začel Abba-die, ki je prisebno poslal žogo mimo vratarja Barija v mrežo. V drugem delu igre je Bari že v 4’ izenačil s Ca-talanom in ko je kazalo, da se bosta morali enajstorici zadovoljiti s tem rezultatom, je Savioni povedel Lecco v vodstvo. Samo pet minut kasneje je Gilardoni še enkrat zadel v cilj in s tem zvišal rezultat na 3:1. Borba je postajala vedno bolj razburljiva in nervozna. V 22’ je Erba dosegel drugi gol za Bari, ki je šel v napad v upanju, da se mu bo posrečilo izenačiti. Do tega pa ni prišlo predvsem zaradi napak, ki jih je zagre- šila obramba in Savion a. južnjakom zadal dokonc jjl darec: v 33’ je Lecco sp protinapad z Abbadiem-A .e tijem-Savionijem in s' j gla-prisebno dvignil žogo na po-vo vratarja in jo tak slal v mrežo. „iaral- V sredo bo Bari z vedno seveda na nevtra^0 igrišču v Bologni, še na. tekmo. Tokrat bo imel ^(jrn3’ sprotnike moštvo iz . ne-ki se bo moralo prihodnj deljo spoprijeti z Lečco PRAGA. 12. — V nedeljo se je končalo češkoslovaško nogometno prvenstvo prve lige. Zmagala je enajstorica Dukle iz P.rage z 39 točkami. ......... ..m......mu« .................................. Za pokal francosko ■ italijanskega prijateljstva Po prvem kolu Italija-Francija 12:8 Zmagi Atalante in Prata na tujih igriščih in Cannesa v Genovi Preteklo nedeljo so zaigrali prvo kolo nogometnega turnirja za pokal francosko - italijanskega prijateljstva. Tega tekmovanja se udeležuje 20 enajstoric, ki igrajo delno na italijanskih, in delno na francoskih igriščih. V prvem kolu so bila itali- janska moštva uspešnejša in so prinesla Italiji 12 točk. medtem ko si je Francija nabrala 8, Presenetljivih rezultatov praktično ni bilo, razen morda neodločenega izida Milana na domačih tleh s francoskim Nimesom. Padovanci, ki so imeli na gostovanju Ro-uen, so se dolgo trudili preden so prišli do pičle zmage z 2:1, medtem ko je Mantova brez posebnih težkoč odpravila enajstorico Metza z 2:0. Tudi Como je uspešno zaključil prvo kolo tekmovanja z zmago, ki jo je zadal moštvu Sochaux. Zanimivo je, da so domačini dosegli oba gola iz enajstmetrovk. Gostje niso pokazali ničesar, pa čeprav so igrali v njihovih vrstah štirje reprezentanti. Edino zmago na tujem igrišču je za francoske barve dosegel Cannes, ki je premagal Genoo s 3:2. Z druge strani pa sta si od italijanskih udeležencev šla po zmagi v Francijo Atalanta. ki je odpravila Nancy in presenetljivi Prato, ki se je vrnil iz Strassbour-ga z obema točkama v žepu. Malo je manjkalo, da se tudi Venezia ni vrnila z zmago v žepu. To moštvo, ki je letos zmagalo v B ligi, je odlično zaigralo in če ne bi pri- šlo do nesporazuma med o-brambo in vratarjem, zaradi česar je padel avtogol, ki gotovo spravilo na kolena enajstorico Montpelliera, ki se je znašlo šele v drugem delu igre. Za francoske barve sta dosegli zmago še Sedan nad La-nerossi iz Vicenze in St. E-tienne nad Spalom. Rezultati nedeljskega kola so naslednji: Milan-Nimes 0-0 Padova-Rouen 2-1 Mantova-Metz 2-0 Como-Sochaux 2-0 Genoa-Cannes 2-3 St. Etienne-Spal 2-1 Sedan-Vicenza 3-1 Nancy-Atalanta 1-2 Montepellier-Venezia 3-3 Strassbourg-Prato 1-2 V četrtek v Florei nd Italija-Argentina FLORENCA. 12. — Vcta-tek bo na občinskem “ nu nogometna tekma mea jt8. gentino in reprezentanco n0. lije. V nedeljo je v0., aeV'1' gometne zveze povabilo aing, ne igralce na skupni tr y ki je v športnem cen hijea! Covercianu. Vsi P°va, pohabljenega živinčeta, denimo, ki se oddihUJ_ pl zrahljanem listju. Tu pa je bil človek. Palčič mogel vedeti, kaj bo z njim. Ako telica ne more do sape, ni nikakega tve?9 pir ali da leži tu junček z zvinjeno nogo. Ce vst&1IL & tem je dobro. Glas o Palčičevi veščini gre ^ ne vstane, bog nas varuj nesreče, in pogine, K se bo še vedno reklo: škoda, kajpada! Niti ni mogel rešiti. .j%0 Akoravno je bil Jakob z Brezovega brda ftiV iz uma, je imel svojo dušo. Nihče, razen gospoda^v® nika, si ni drznil naložiti odgovornosti za dušo. Prav res, mar bi bili poslali ponj, po (Nadaljevanje