Dopisi. Od Sv. Marka niže Ptuja. Vesele velikonočne praznike nam je letos ogrenilo ostudno streljanje s samokresi, ki se je kljubu prepovedi bilo zadnja leta tako razširilo, da je groza in strah. Razposajena mladina — vmes šoli komaj odrasli smrkovci streljali so ne le po vaseh, nego tudi pri cerkvi in v eerkev ter motili službo božjo. Vse svarjenje dušnih pastirjev je zaman ter razbrzdane fantaline napravi le še bolj predrzne. Znan nam je kraj, kjer je taka svojat jedino zaradi tega, ker je župnik bil prepoved c. kr. okr. glavarstva objavil, prišla ob polnoči pred farovž ter streljala v vrata in zid, da se je vse treslo. Tudi pri nas se je Ietos brez vsakega povoda zgodilo kaj jednakega. Pa tudi drugače je kaznivredna razvada rodila letos žalostne sadove. .leden petnajstleten ?ant odstrelil si je palec desne roke, drug je ustrelil tovariša v trebuh in ga precej ranil, na velikonočni ponedeljek popoldne pa, ko je zopet pokalo, kakor bi bili na Kreti, užgali so fantje z neprevidnim streljaniem tik cerkve hišo, ki je z gospodarskim poslopjem in sosednjim škednjem vred do tal zgorela. Le mirnemu vremenu in hitri pomoči se je zahvaliti, da se nisle uneli še sosednja hiša in lik nje stoječa župnijska cerkev. Nevarnost za cerkev, potem pa tudi za šolo in farovž je bila velika. V tem oziru morali bi, ker brezvestni stariši ničesar ne storijo, strogo postopali merodajn krogi, zlasti pa občinski predstojniki ter z vsemi sredstvi zabranjevati take razvade, ki žalijo Boga in vsako verno srce ter spravljajo v nevarnost imetje in življenje. lz Celja. (Morilec.) Pavel Ferme, kateri je 1. 1895 storil tako grozne zločine — 4 ljudi je roparsko umoril — ni več med živiini; dne 13. aprila ob 6. uri zjutraj je bil v dvorišču celjske kaznilnice obešen. /e davno so oni, ki so vedeli za Eermetove hudobije, tako smrt pričakovali, saj je bil hudodelnik že 31. marcija 1896 obsojen na vešala. A ker se je Ferme delal slaboumnega, se sodba ni izvršila, dokler se zdravniki niso prepričali, da je popolnoma zdrav in dokler se ni odreklo pomiloščenje. Dne 12. aprila ob 9. uri dopoldne naznani predsednik okrožnega sodišča celjskega Illepič kaznjencu, da je presvitli cesar potrdil obsodbo, katera se ima kmalu izvršiti. Naznanilo \e jetnika popolnoma potrlo, tresel se je na vsem životu, spoznal je, da zanj ni več nobene milosli, kalere še je zmiraj upal. A res- nici na ljubo moramo priznati, da je bil Ferme popolnoma vdan v svojo žalostno usodo. Popoldan istega dne je prejel zakrament sv. pokore, celo noč je prečul v molitvi, v torek 13. aprila je bil ob V25 obhajan, ostali čas do 6. ure pa je zopet molil. Trumoraa je vrelo Ijudstvo v torek zgodaj proti sodnijskemu poslopju. V dvorišče je prišlo mnogo radovednih, oddelek vojakov in člani poverjenstva (komisije). Zaraolklo so doneli udarci ure, ki je bila šest, smrtna tišina zavlada, iz celice pripeljeta rabeljeva pomočnika Fermeta, ki je imel roki pred seboj zvezani. Ob strani gre duhovnik skrižem v roki, katerega nesrečnež med potjo poljubuje. Smrtno bled kliče Ferme večkrat: Jezus, Marija in Jožef pomagajte mi, proseč: pustite me, pustite me — grozen prizor! Deželnega sodišča svetnik Ulčer izroči hudodelnika rabelju z besedami: V iraenu Njegovega Veličanstva vam izročim k smrti obsojenega Pavla Ferme, storite svojo dolžnost! Rabeljeva pomočnika obsojcnca privzdigneta, rabelj mu položi vrv okoli vratu, duhovnik moli zanj nekatere molitve in v malih trenotkih ne živi več oni, ki je bil strah in groza ljudem. Obešenec je bil čez eno uro vzet raz vešala, blagoslovljen in pokopan na pokopališču tukajšnje bolnišnice. Bog bodi milostljiv njegovi duši. lz Kapele pri Radgoni. (Naše bralno druš t v o) priredi 2. dan maja meseea, na vrtu R. Horvatove gostilne v Kapeli, veselico s petjem in tamburanjem in sicer se sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. D. Jenko: Naprej zastava Slave! (udarjajo tamburaši). 3. Hr. Volarič: Pomlad (mešan zbor). 4. Iv. pl. Zajc: Hrvaticam (tamburaši). 5. P. H. Sattner: Naplanine! (moškizbor). 6. Brož: Ljubim te! (svirajo tamburaši). 7. A. Hajdrih: Pri oknu sva molče slonela (čveterospev). 8. Iv. pl. Zajc: Potpouri iz opere »Nikola Šubie Zrinjski«, (udarjajo tainburaši). 9. Hr. Volarič: Pogovor z domom (mešan zbor). Komur je znano, koliko truda je treba celo po mestih in trgih, kjer je močij na izbiro, da se prirede veselice, priznal bo pač našim požrtvovalnim narodnim voditeljem v Kapeli, da store »ne samo, kar veleva jim stan«. Žal pa, da nas je zadela v zadnjem času britka izguba. Zapustil nas je namreč č. g. Jernej Frangež, sedaj provizor pri Sv. Marjeti. Veliko je pripomogel g. Frangež k razvitku društvenega življenja v Kapeli. Bralno društvo je zgubilo ž njim vrlega voditelja, naši pevei pa izbornega sotrudnika. Da imamo v Kapeli tako lepo, veličastno in ganJjivo cerkveno petje, zahvaliti se nam je osobito g. Frangežu. Za vse lepo in dobro vnetemu gospodu kličemo hvaležni Kapelčani iz dna srca: Bog Vas. živi, Bog Vas ohrani, Bog Vam povrni Vaš trud! Z Veternika. (Nemškutarija.) Z našega hribovitega Veternika, ljubi »Slov. Gospodar«, pač še menda nisi nobenega dopisa prejel. Ker pa tudi pri nas radi čitamo ta cenjeni list, te prosim, sprejmi tudi iz našega kraja nekoliko vrstic. Seveda kmečka roka ni nič kaj pripravna za tako stvar, a sila kola lomi, pravi pregovor. Zato se moramo tudi mi kmetje ozirati na neko vrsto ljudij, katerim pravi svet: nemški liberalci. Zdaj smo pa pod Nemce prišli, tako tarnajo ljudje pri nas, ker so pri zadnji trški volitvi v Kozjem »nemčurji« Slovence izpodrinili. Pa kdo je tega kriv? Neki Nemec, zagrizen sovražnik Slovencev, je pred nekoliko leti privandral v Kozje in tukaj s slovenskimi žulji obogalel, zdaj pa hoče vse podjarmiti v nemštvo. Vprašam Vas, dragi Kozjani, kako ste poprej shajali, ko tega »ferbolterja« tukaj ni bilo? Mar mislite, da je ta g. oskrbnik Kragora prijatelj delavcevV Ne, nikakor ne. Ako bi on tak bil, tedaj pa bi se pri njegovih dninarjih drugače ravnalo, kakor se z njimi ravna. Na važnejše Vas Kozjani opozarjam! Možje, rojaki, ki ste še naši, pomislite vendar, ali je to časlno za nas, če se rai prepustimo temu ptujcu »temnemu« Nemcu. Ali nismo mi dolžni, da si ohranimo pošteno svoj materin jezik, da ga ne prodamo tako, kakor V. in njegov bližnji sosed P. Ge se Nemci in naši odpadniki toliko navdušujejo za nemštvo, pa tudi oni ne smejo nam zameriti, če se mi navdušujemo za našo pošteno slovensko katoliško stvar in slovenski jezik. Možje, vzdramite se, da ne postanete podlaga ptujčevemu irebuhu. Dosti za danes, boste še pa drugič kaj zvedeli, ako Vas bo skrbelo.