Knlollik cerkven list, Danic«, izhaja v?ak petek na celi poli. in velji po poŠti za celo leto 4 gld. fin kr.. za pel l«tn i pld. 40 kr., za četert leta 1 gld. V tiskarnici «prejemana za leto 4 g"ld., za pol leto 2 gld., za tetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan pop Teta j XXVIII. V Ljubljani 5. listopada 1875. lA*t Koledar za naslednji teden. Listopad. — Xoveniber. 7. Nedelja XXV pobinkoštih. Evangelij: „Sovra-žin človek je prisejal ljulike med pšenico". (Mat. 13.) — Zahvalna nedelja za vse prej f te dobrote. — Sv. Pros-docim, škof spoz., učenec sv. Petra. Gl. Danico lansk. leta. List 44. •S. Ponedeljek. Sv. štirje spričevavci Kronani; bili so štirje bratje: Seifr, beverijan, Karpofor in Viktor in, ki so pod cesarjem Dioklecijanom dosegli muče-niško krono. 9. Torek. Sv. Teodor, vojak sprič., je prejel pod cesarjem Maksimijanom mučeniško krono 9. listopada 1. 306. 10. Sreda. Sv. Andrej Avelin, spoz. iz reda tea-tincev. t 10. listopada 16* >8. 11. Cetertek. Sv. Martin, škof Turor ski spozn. f 11. listopada 400. Gl. Danico lansk 1. List 45. 12. Petek. Sv. Martin I, papež sprič. t 10. kim* 1. G55. 13. Sabota. Sv. D idrspoz., brat iz kapucinskega reda. t 12. listopada 1463. Sv. Makselenda, devica in spričevavka, je v 7. stoletji na Niderlandskem v mestu Kambraju luč svetd ugledala; bila je hči pobožnih, silno bogatih staršev, ki so jo odgojevali v strahu Božjem. Bog si je bil to deklico sebi izvolil. Do igrač ni imela nobenega nagnjenja, toliko bolj pa do molitve in svetih reči. Lepe oblačila je niso veselile, hrepenela pa je po visi lepoti svoje duše — po sveti čistosti; Bogu je bila vedno devištvo obljubila. Odrastla devica je zavoljo svoje čedne postave, bogastva in čednost imela veliko imenitnih in bogatih snubačev, ki so si jo prosili pri njenih starših. Ker so nje starši dobro vedili, da Makselenda od možitve še ne slišati nič noče, so vse snubače z mnozimi izgovori, pa z vso dvorljivostjo odpravljali. P< slednjič se oglasi Harduin, bogat mladeneč, visokega rodu in mogočne rodo-vine, ter jih prosi, naj mu dajo Makselendo v zakon. Pa tudi tega z vso spodobnostjo odpravijo. Harduin pa jih dan na dan za njo naganja, prosi, joka, darila nosi, druge veljavne može k njim pošilja, poslednjič pa še proti in žuga. Starši — tacega in tolicega moledvanja že siti — mu jo obljubijo, pa svoje hčeri nič ne vprašajo, če je tudi ona ga vzeti pri volji. Ljubezni pijani mladeneč hiti domu, in začne pripravljati za poroko, pa s toliko blišobo, kakoršne še ni bilo nikjer viditi. Oče in mati Makselendo k sebi pokličeta in ji raz-odeneta, da sta jo Harduinu v zakon obljubila. To je devico tako pretreslo, kakor da bi vanjo trešilo, da ni mogla nič odgovoriti , ker bila je Bogu vedno devištvo obljubila in se z nebeškim Ženinom zaročila; prosila ju je en dan odloga. Makselenda gre v svojo stanico in vso noč moli, ter Boga prosi, naj po svoji milosti in modrosti njeno devištvo varuje. Angel j z nebes se ji prikaže, jo v njenem sklepu poterdi, in jo zagotovi, da bode njeno čisto serce in telo slehernega madeža obvarovano. Sveta devica gre drugo jutro k svojim staršem, in jim z vso spodobnostjo pa serčno reče: „Kaj ste vender mislili, da ste me brez moje vednosti in volje llarduinu obljubili! Sej sem že v tacih letih, da lahko sama določim, v kterem stanu naj Bogu služim; zatoraj bi bili mogli v taki imenitni reči naj poprej mene vprašati in izvolitev stanu meni prepustiti. Spoznati vam moram, da nočem ne Harduina ne kakege druzega žepnina, naj bi mi tudi sto kron prinesel, ker sem si že v svojih otroških letih Sina Božjega za ženina izvolila, in se ž njim zaročila; nemogoče mi je zvestobo prelomiti njemu, pri kterem sem dosihmal vso svojo srečo in za-dovoljnost našla." Po teh besedah se ločijo, in osta:»ejo pri svojem sklepu. Starši si domišljujejo, da se bode sicer v selej vbog-ljiva deklica vdala, Ko ženin k poroki pride in se ji v svoji blišobi prikaže. Določeni dan pride ženin v zali, z zlatom in biseri prepreženi obleki, z njim velika truma sorodnikov in dolga rajda strežnikov: vsi kolikor mogoče berhko oblečeni. Oče gre v stanico k svoji hčeri, ter ji reče: „Tvoj ženin je že tukaj, dau veselja in tvoje sreče je prišel, dal ti bom svoj očetovski blagoslov, pojdi tedaj, in pokaži se svojemu ženinu in njegovim svatom!" Devica se na vsih udih trese, joka in zdihuje, ter pravi, da ga noče, ker je že s Kristusom zaročena. Oče jo pregovarja in pregovarja, in milo prosi, da naj mu ne dela zdaj sramote. Devica ostane pri svojem sklepu terdna kakor skala. Očeta prime jeza, zagrabi hčer in jo vleče pred ženina. Devica ga ne pogleda, se le od njega obrača, in pravi, da ga noče. Ko svat je vidijo, da je v tih okolišinah poroka nemogoča, se začnejo zgubljati in domu vračati. Devica gre v svojo samoto. Harduin še nekoliko česa po hiši razsaja, poslednjič se v svoji togoti tudi domu pobere in maševanje žuga. Makselenda v svoji samoti se ostro posti, po noči čuje in moli, obilno milošnjo deli, in se k smerti pripravlja, ker sliši notranj glas, da ji bo Gospod Bog podelil mučeniško krono za njeno junaško stanovitnost. — Kmalo po uni ravno omenjeni prigodbi gredo starši od hiše na gostarij', svojo hčer pa doma pustijo, ker nima veselja do tacih stvarf. Harduin zvč, da je Makselenda sama domd, gre z nekterimi svojimi strežniki v nje hišo, jo najde v nekem kotu, ji pade k nogam, ter jo — ves v solzah — zdihovaje prosi, naj se ga usmili, in se dd z njim poročiti, ker mu je življenjenje brez nje naj veči terpljenje, z njo pa mu bo vsako terpljenje sladkost. Makselenda mu serčno odgovori: „Kristus je moj ženin, že v otroških letih sem se z njim zaročila, ter sem mu vedno devištvo obljubila, rajše hočem tisučkrat umreti, kakor pa mu deviško zvestobo prelomiti". Po teh besedah zbeži spred njega. Hardum skoči z* njo in jo zagrabi za vrat, tako močno, da se ji kri ulije iz ust, nosa, ušes in oči, ter se zgrudi mertva na tla. Harduin vpije: ,,Gorje meni! oh g rje! oslepel sem". Strežniki zbe*že. ker .-e boje, da bi tudi njih ne zadela šiba Božja. Starši pri kosilu zvedo to žalostno prigodbo, tečejo vsi prestrašeni domu, in najdejo svojo hčer mertvo, vso v kervj, zraven nje pa slepega Harduina, ki neznansko tuli in svoje hudodelstvo objokuje. Maks^lenda je bila slovesno pokopana v bližnjem mestu Katnbraju. Tri leta p<> tem je bilo po opominjevanji Božjem njen«> deviško truplo vpričo kambrajskega škofa Vendi-cijana vzdignjeno in z veliko slovesnostjo preneseno tje, kj»*r je b:la umorjena. Tudi Harduin močno želi vde-b-žiti se te s ovesnosti. Pripeljejo ga slepega k trugi. Horiuin vpričo ljudstva pred njo poklekne, jokaje spoznava svoje hudodelstvo, preserčno prosi sveto devico odpusenja in pomoli pri Bogu. Harduin res na priproš njo svete device dobi pogled po triletni pokori. Vse ljudstvo s ter m i in hvali Boga. Kambrajski škof sozida sveti devici na čast zalo cerkev in samostan. Nje starši pod»*le v ta namen vse svoje premoženje. Sveta Makse-lenda je dosegla deviško ir; mučeniško krono leta 670, nje praznik se obhaja 13. listopada. Prigodha s sveto Makselendo bodi staršem v svar-jenje, d-* naj nikar ne silijo otrok v zakonski stan, in tudi ne v zakon z osebami, do kterih nimajo serca. Sila ni nikoli dobra, vzrok je mnozih nesrečnih zakonov. Mirisijanski Arabljani r Algerifi. Msgr. Lavigerie, nadškof Algerijski, se je neizrekljivo trudil denara nabirati za vzgojo arabskih otrok, ki a o zarad vednih bojev z"per francosko gospoiovanje osiroteli, da bi te uboge zapuščene v dobrotne naprave spravil in jih ondi v kristjanski veri podučeval, pa tudi v poljedelstvu in vertnariji izuril. Pri tem hvalnem početji je bil pa oviran ravno od tiste stani, od koder bi bil ntjmanj pričakoval, namreč od vladine stvari: pa je !•• imelo njegovo naprestano trudenje sijajen vspeh. Iz biagega nadškofovega pisu a posnamemo nekoliko ver-t»tic, ki kažejo, kake so kristjanske vasi algerijske in kako bi omika se le napredovala, ako bi se prizadevam sv. CVrkve in gorečnosti misijonarjev ne zopervalo. V eni algerijtskih d<>lio, ki se stega med dvema gorskima ridarna, se vidi z železnice, iz Orana v Alžir pejjaj<>če, neka vas, Jci je raztresena ob robeh neobdelanih gričev. Keka Selif šumi ob nožji vasi in potoček jo ob desni omejuje. Tukaj je stala nekedaj rimljanska, gotovo kristjanska naselba: kajti podertine izkopavajoči »o našli kapitel (gornji del stebra) neke cerkve. Zdi se celo, da se je kristjanstvo v tem kraji prej uterdilo, kakor pa v ostali Afriki. Nekoliko milj dalje se še nahajali na mestu ,,oppidum Tingitii" popolnoma ohranjeni ostanki katoliške cerkve, znabiti najstareje sveta. Ima namreč ra mozaik tlaku letnico zidanja , 285. leto pro-vineije Mauretauske, ali 323. keršanskega štetja, tedaj le malo let po oprostenji Cerkve po Konštantinu, in posvečena je apost-i j noma Petru in Pavlu. Od takrat pa »e j- m hamedanska surovost tudi mimo vlačila in ktemg in ta kristjanski Marabut zapušenim otrokom zemlje hiše in vole bil dajal... Abd el Kader", pristavi po premolku, „je tudi hotel skerbeti za otroke svojih padlih vojakov, toda on ni mogel; odšel je in ojegovi otroci so se poraztresli. Bila je Alahova volja". Taka je splošna misel arabskih rodov. Vedo, da so ti mladi ljudje islam (muhamedanstvo) zapustili in kristjanstvo sprejeli, pa oni tudi vedo, da smo jim na voljo dali, in tisti, ki so nas teli zapustiti, so smeli oditi, in zato ne govore slabo o vstanovljenji naše vasi. „To je Marabutova pravica, da jih svojo postavo uči", pravijo navadno. ,,Njih življenje je njegovo, ker jim ga je on ohranil". ,,Tako je b»lo pisano", se tolažijo drugi. Toda telesna dobrota, ki celo predsodkov polnim v oči gre, je pri vsem naj manja stvar. Ali je v Algeriji ena vas več ali manj, na tem je malo ležeče. Kar mi poskušamo, je velik zgled dati. Da smo arabsko vas zasadili, ki naj bi se pod senco Križa dobro imela, hočemo s tem v djanji pokazati, česa je upati kedaj od rodu sedaj tako zanemarjenega. Ne motimo se, stalna posest Algerije je prav za prav versko vprašanje. Neoverž-ljivi dokazi pričajo, da evropejsko poseljevanje po Algeriji se bode neizrečeno počasi godilo. Cez 40 let je najti še le 140.000 evropejskih naseljencev, po 3500 na leto. Treba je obdelovati ali omikovati tukajšne prebivalce, kterih sovraštvo kristjanskega imena in fata-liška brezskerbnost napravlja neprestopne zapreke. Keršanska vera, nekedaj vera veliko njih prednikov, keršanska vera, ki jim je bila s strahovito silo le ugrabljena, edino ta jih zamore s Francozi združiti, iz obeh eno ljudstvo narediti in tej deželi poprešnjo rodovitnost zopet podeliti. Edino to je naj bolj gotovo in naj bolj naravno resenje algerijskega vprašanja, rešenje, ki bi peljalo tisoč pridnih rok k mirnim delom, katere so pa sedaj zmerom pripravljene, da se zoper Evropejce oborožijo. Pomni naj se, da v dosego tega namena dru-zega ne želim, kakor pregovarjanja in svobod*, in te svobode še nečem rabiti, da bi Arabljanom kar naravnost (in brez premislika) oznanoval keršansko vero; ne. Menim, če se to oznanovanje z največjo previdnos:jo ne godi, bi delo, namesto ga pospeševati, celo nemogoče storilo, ker bi fanatizem (prenapetost) vžigalo. Mislim, da spoprijaznjenje se ima polagoma vterjevati s keršansko ljubeznijo, z dobrotami, in potem sčasoma, to je potrebno vsemu, kar če obstati. To je vzrok, zakaj smo v&s vstanovili; to je pridiga, ki znabiti ni dokaj sijajna, ki je pa toliko živeja, ker se morajo zmerom besede umikati djanjem. To je trudna in težavna pot; toda slednjič mora k cilju pripeljati. Naša vas nima ne žendarjev ne ječ, še župana ne, in vendar ni viditi ne nerednosti in ne nemirnosti; delo in mir vlada pod nadzorstvom dveh misijonarjev, ki sta ob enem očeta in pastirja tega malega ljudstvica. Edina postava je evangelij, postava ljubezni in pravice ob enem. Edino napovedovanje oskerbuje zvon k molitvi, k delu, k pokoju klicaje. Ginljiv prizor je gledati, kako možje in žene, zjutraj in zvečer, na zvona glas v cerkev hite. Tukaj molijo pod vodstvom enega očeta s krepkim glasom z največjo spoštljivostjo. Nikedar ne pozabijo svojih dobrotnikov. Molijo tudi vsaki dan za svoje mu-selmanske brate; sami od sebe so molitvico za škofa prenarediii, tako da ne pravijo več: ,,Molimo za našega nadškofa", kakor navadno, ampak: „Molimo za našega očeta". Ko sem jih pervikrat čul, sem bil za ves moj trud obilno poplačan. Po končani molitvi zjutraj vpre-žejo konje k plugu. To so izverstni plugi naj bolj nove iznajdbe, ker hočemo delu naših otr6k upanje dati za najbolji vspeh. Malo dražje smo jih plačali, to je res, toda vršnemu delu se že Arabci čudijo, ki vas obišejo. Ti ubogi ljudje zemljo nekaj razpraskajo z nekim prav starokopitnim orodjem, ki ni druzega ko dolg železen žebelj na koncu dolge lesene rante. Ce imajo par volov, morajo ti delati; če ne, mora pa krava ali konjali osel to delo opravljati, pa delo je vselej slabo. V podnebji, kjer morajo rastline imeti globoke korenine, je njih žetev skoraj nič. V dobrih letih imajo četernato ali peternato žito; v suhih pa nič, še slame ne. Žito, ki se v terdih tleh ne more vkoreniniti, je od soinca popaljeno, in lakote terpč. Ko so zadnje poletje videli, da jim pojde žito v zlo, žetev naših olikanih otrok p* je lepa bila, mislili so in rekli: ,,Ti delajo bolj«1 ko mi". Res je. »V jih kao praša in reče: „Zakaj si ne kupiš tudi ti piu^a? ' odgovori eden kakor drugi: ,,To pri nas ni navada", ali pa: „Mi smo ubogi in ne moremo tako dragih plugov kupovati, kakor vi". To upiranje z začetka ne sme oneserčiti. Ako setev v suhih tleh tudi pozneje ka'i, bo gotovo sad obrodila, kader jo nebeška rosa poro.-i. Arabljani svojo nevednost nekaj zopet popravijo s svojo treznostjo. Ječmenov kruh, v pepelu pečen, za opoldne; malo kukosa zvečer, in «*e je kaj kozjega mleka, to jim zadostuje. Meso je prav redko kedaj; zelenjava jim je čisto neznana. Jestvine v naši vasi so vendar malo drugačne. Ženske narede kruh po evropejsko iz pšenične moke in ga peko v skupni peči. Ceda da mleka in vert najlepše zelenjadi obilo. Ženske ga obdelujejo, kajti v sirotiši so se vse vertovati učile. Voda obeh pretokov nam dnpuša saditi vso trancosko zelenjavo; po zimi bomo drevorede obsadili z granatnimi, pomerančnimi, bananami, smokovnimi in drugimi afrikanskimi drevesi, ki bodo beržkone perve, ki jih bo ta dolina čez stoletja zopet vidila. Sestre misijonske za Afriko vodijo te dela. Možje se pečajo s svojimi deli po njivah. V svoji beli opravi, z velikim belim pajčo-lanom, ki jim glave krije, kakor arabskim ženskam, in z velikim rudečim križem na persih, te redovnice, ki moleče in pojoče zemljo obdelujejo, spominjajo na device, ki so pred štirinajstimi stoletji afriške pušave < živ-Ijale. Kmalo pa ženske pokliče skerb za kosilo dotnu; kader mož domov pride, mora kosilo pripravljeno imeti. One se tedaj vernejo v svoje stanovanje, kt»*rih edina lepota je red in snaga. V tem ko vsi vaščani zunaj delajo, podučuj<'ta misijonarja nekoliko ubogih, po okolici nabranih otr<>k, ali pa skerbita za bolnike, ki se od vs:h strani shajajo. Posebna hiša zunaj vasi je za bolnišnico odmeiijena in z lekarnico previdena. Poterpljenje in dobrota misijonarjev, brezplačno zdravljenje in zdravila, prebivalce sosednjih gora sim vleče. Bolnike prinašajo na mulah in konjih celo od daleč. Vstopijo in spre eti so, da bodo zdravljeni Nektere dni, ko jih je več, se zunaj v ver-stah razpostavijo in očeta jim obvezujeta rane, pred-nje na zemljo pok lekujoča. Ginljiv prizor je, ki ga nam naša mlada misijonarja povsod kažeta; celo Arabijani se jima načuditi ne morejo, ker tega ne umejo. ,,Zakaj bi neki to delala?" govore med seboj. „Celo naši očetje in matere bi nas tako ne ajali." Neki častnik velikih zaslug mi reče enega dne: „Kader vidim očeta v svojih orientalskih oblekah, obdana od ubog'h Arabcev, mislim, da sem pri kakem djanju iz evangelija. Kavno tako so bili tudi Jezus in aposteljni od bolnikov obdajani". Arabci jih premišljajo s plahim spoštovanjem in ju prosijo ne le zdravil, ampak tudi blagoslova in molitve, in pravijo kterikrat: „Vsi kristjani bodo pogubljeni, vidva pa ne. Vidva sta pravoverna. Vidva poznata Boga in storita več dobrega ko mi". M. *) *) Močno vstreženo. Še nadalje kaj! Vr. Šopek jesenskih eretiic. Podlesek (colckicum antumnale — Herbstzeitlose). Jesenska Študija. (Pis. Rafael Skalovič.) ,,Kje so moje roiiee, Pisnne in bele? Moj"ga sere* Ijubtfee Vse so oveuele." I Orožen.) Otožne mi.sii sprehajajo človeka, kadar premišljuje spremenjenja naravine v jesenskem času. Moč življenja pe?a, ter se s hitrim korakom bliža smerti. Perje zru meni, listje «.dpada, drevje se obletava in osipa; tako odpada človek za človekom z drevesa življenja, truplo se poverne v zemljo, iz ktere je vzeto; a duša k Bogu, kteri jo je dal, aii kaki.r pravi pesnik: ,,Kar je eerna zemlja dala, Vzame eerna zemlja spet; Du.;a je iz ječe vstala, Spela se uad zvezdni svet." Sleherni drev d- bi v jeseni nekako bolj značajno podobo, da ga od drugih ložej razločimo; perje, odeja drevesna, se pobarva rumeno, rujavo, rudeče. Rekel bi, kadar vidiš terto, češnjo ali kako drugo drevo v rude-čem perji, da jih rudečica sramožljivosti in bojazen oblije, kajti kmalo morajo os«uti letoš ijo obleko ter ostati izpostavljene zimskemu mrazu. Klen, javor, topol so pa vsi rumeni (ž<»lti) serda, da se jim žolč po žilah razlija, ker jim merzli sever perje jemlje. Topol še po leti pri vsaki sapici ščerbeta in se z vetrom prepira, zdaj pa se mora jaditi ,.goda in konca", ker jo burja oropa vsega listnatega kinča. Podoba minljivosti in smerti je to zru-menelo jesensko perje. Zelena barva je zmes dveh barv: modre in rumene. „Modro je nebo, barva nebeških prikazen in razodenja božjega. Zato je moral vsak odrašeni Izraelec nositi modre vrese in vervice na škerncih zgornje obleke, v znamnje postave in zaveze z Jehovom." (Bahr: Sym-bolik des mosaiseheu Cultus. I. Bd. p. 343 et seq.) Nasproti pa je zemlja rujava, žolta sama na sebi; sc ve, da guojena in pomešana z mnogimi truhlimi snovi postane černa, kakoršno jo navadno imenujemo. Ako torej mo ro-uebeško zgine, pokaže se rumeno, žolto, zemeljsko. Lepa pod ba dušnega življenja. Kjer nebeška milost združena s človeško pozemeljsko močjo sodeluje, je vs; čversto, lepo, zeleno, živahno; a kjer nebeško zgine, ostane le pustobno zemeljsko, merzla in žolta tvarina. V take misli vtopljeu korakam nekega jesenskega popoldne proti dolinici, kjer sem spnmladi našel najperve cvetlice: ?nežeoke, trobentice »jagavce), nunke itd., pa: „Kje so moje rožice 4 ? Davno že so zginile. Leska je ravno nastavila abranke, cvet za prihodnje leto, kajti „jesen je mati prihodnje spomladi''. Tiček „8ejavec" pa poje: ,.Sejaj, sejaj! verzi, verzi! gibiji, giblji!" opo minjevaje kmetiča, naj vseje ozimino, kajti, kar človek seje, to bo žel. Pa glej! kaj se po trati neki tako lepo rudečiV To je podlesek (colcbicum autumnale—Herbstzeitlose). Kes. „detkena" *) cvetica. Preden trata od-merje, v zimskem spanji zaspi, se še za slovo okinča, kakor nedolžnega otroka o pogrebu s cveticami ozali-šamo. Še enkrat se nasmehne, zdi se, da se mu sanja o njegovi spomladni lepoti, kako je jesensko jutro čez noč dolina posuta z nežnimi cvetlicami. Ali zemeljska lepota hitro zgine; k temu je dovolj par deževnih *) Detki.no" je menda od „deteta" in na Krasu rabimo za lepo, dično, Hetno, kindlichschon, hiibsch. merzlih dni, nebo se čez noč ujasni, slana pade, in jesenska premična lepota zgine. Zat6, dragi čitatelj, hitiva ter si pobližje oglejva to detkeno cvetko, ki nas prijazno pozdravlja. „Dasi je naj bolj nežna od vsih domačih rastlin, vendar se ne boji mraza in cvete takrat, kadar se jesen v zimo preobrača." (Štirje letni časi p. 196.) Neka posebna milina jo obdaja; kakor lice nedolžne dečice, je nekako vtelesen duh, zato jo nekje imenujejo „zimski duh" (VVinterhauch). (Bach: Studien und Lese-friichte aus dem Buche der Natur.) (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Djanje in sad Lratovsine malega Jezusa ali sv. Dttinstva.) Namen tega društva je ta, da se keršanski otroci tako rekoč p d zastavo malega Je-zuška zbirajo, njegove ljubeznjive zglede posnemajo, in i2 ljubezni do božjega Deteta tudi oni kaj malega pripomorejo, da se pobirajo in rešujejo tisti ubogi otročiči, ki jih neverniki žive preč mečejo in zavergujejo. V Kini in po druzih neznaboških krajih poživinjeni starši male otročiče mečejo v vodo, jih dajejo požrešni živini pojesti itd. Kristj^nje pa take ubožčike pobirajo, po duši in po telesu otevajo. Umirajoče keršujejo, živeče pa zraven tega v dobrih napravah odrejajo. To delajo misijonarji, usmiljene sestre itd. Poslednje naznanila iz Pariza pripovedujejo, da v letih 1873 do 1874 je bilo prihodkov za ta namen čez 838.000 gl. iz Francoskega, Belgije, Nizozemskega, Par-skega, »Švice, iz papeževih deržav in z druzega Laškega, iz se vrne Amerike. Iz Smartnega pri Kranju 166 gl. Tudi vrednistvo „Zgod. D in." vsako leto prejme in dalje pošlje nekoliko zneskov v ta namen. Tiste neštevilne prepečatene marke, ki nam jih pridni mladenčki in drugi nosijo, gredo vse v ta nudpiranih 71 misijonov, — 81 naprav ali hiš za reševanje otrok; —215 ubožnic (ubož-nih hiš) za take rešene otroke, - 779 šol, — 120 rasnih naprav in delavnic, — 25 kmetijskih v to zadeva-jočih gospodarstev, — in 26'J lekarnic (apotek.) V tistih letih jc bilo keršenih 342.067 otrok, in iz-rejevanih 38.560. To djanje pa tudi prav veliko pomaga, da se ne-Vcrniki spreobračajo ter bodo s časom s keršanstvom ob enem dosegli tudi oliko in človekoljubnost. Apostolj-ski vikar v lliang-si v Kini n. pr. naznamuje v naj po-slednjisem času. da ima v svoji vikariji 2000 samo od-rašenih pripravljancev za sv. kerst, za kterih spreober-njenje se je po naj večem zahvaliti sv. Detmstvu. Tam koder imajo naprave za reševanje zaverženih otrok, se tudi največ odrašenih spreoberne. Apostoljski vikar večernega Hong-Konga piše, veči del po cele neverske vasi sprejemajo keršansko vero, po več krajih pričuo glavarji sami ljudi k spreobernjenju buditi. Neki misijonar terdi, da ravno otroci bodo ne verstvu hud udarec pritisnili. Tudi keršanski otroci, ki se tega dela udeležujejo, dosegajo velike milosti od Boga. Letniki naznanujejo, da na gornjem Avstrijanskem so nekim nesrečnim staršem vsi otroci mertvi na svet prišli ali pa precej po rojstvu umerli. Užaljeni starši so dali veči dar za neverske otroke v ta namen, da bi jim otroci ne umerli brez kersta in jim pri življenji ostajali. In res, precej pervi otrok je dosegel doželeno milost in še zdaj zdrav in vesel živi. Drugim staršem se je bil ozdravil otro-čič, nad kterim so bili zdravniki že čisto obupali, ko so ga starši v sv. Detinatvo zapisali, in mu svetinjo na vrat djali. V sv. Detinstvo se sprejemajo otroci počenši od sv. kersta pa do 21. leta. Kteri so to leto spolniii, se zamorejo pa le kot dobrotniki milost ali gnad vdeležiti. Vsak družnik plačuje po 2 soldka na mesec ali po 24 soldov na leto in moli vsak dan „Češena-Marijo" s pri-stavkom: „Sv. Marija in sv. Jožef, prosita za nas in za uboge ajdovske otroke!" Zato so pa deležni vsak ponedeljek dveh ss. maš, ki se berete v cerkvah posvečenih sv. Detinstvu Jezusovemu in Materi Božji, in veliko odpustkov, ki so zaznamnjani na dotičnih podobicah. Po posebnem privoljenji sv. Očeta se jih morejo vdeležiti tudi otroci, ki še niso bili pri sv. Obhajilu. Že večkrat smo bili prasani za podobice sv. De-tinstva: zdaj 6e nam je posrečilo jih veče število ssve-tinicami in detinskimi litan. vred, ter zamoremo z njimi postreči, kdor jih želi (naj raji n. pr. po kakem potu ali bukvarji, ker s pošiljanjem po pošti se zgubi odveč časa s kakoršnim smo vedno v zadregi/. Tudi zamoremo posredovati takim, ki žele biti družniki te bratov-žine. D >bč pa družniki zastonj kaj lepo podobico, sve-tinico in bratovske litanije. iz dozdaj povedanega je očitno, da družbica, tudi od mnozih šk«t'i>v priporoČe-vana, je neizrečeno dobra za človeštvo m dela veliko veselja dobrim otročičem. Z Dolenjske strani, 27. vinotoka, i Lj>td*ki mUij^t.) Dobrota ljudskega misijona je silno veiika. Mnogim in mnogim, ki so globoko v pregrehah zakopani, ali ki so posvetno in lahkomišljeno živeli, se po misijonskih pridigah in presunljivih resnicah naše sv. vere duhovne oči odprejo, da sami spoznajo, kako potrebno je po-prešnje popraviti, ker je bilo skozi več let morebiti celo še veliko nevrednih in božjeropnih spoved in obhajil, in torej morajo za naprej drugačno življenje začeti, da se večno ne pogubijo. Po jasnem podučenju, kako je marsikteremu grešniku in marsikteri grešnici dolga 3poved potrebna in skoraj vsim koristna, delajo dolgo spoved, da se izkopljejo iz pregreh, ktere so ne mara v poprejšnih spovedih iz napčne sramožljivosti zamol-čevali, ali kterih niso nikdar prav obžalovali in jih tudi ne opustili. Kakor otrok pogubljenja poklekne k spo vednici in kakor otrok zveličanja vstane od spovednice; sladak mir se poverne v očišeno dušo, kakoršnega morebiti še nikdar popred ni občutila, vse poprejšne ger-dobije so zbrisane in za naprej ima resnično voljo vse drugači živeti in Bogu služiti. Vse to in se več stori sv. ljudski misijon. Kolika dobrota tedaj za mnoge je sv. ljudski misijon? To veliko dobroto so prečastiti Smarski gospod dekan naklonili ne le svojim domačim ovčicam, ampak tudi drugim iz okolice, ko so poklicali iz Celja štiri visokočastite gospode očete Lazariste, kteri so 1<3. t. m. zjutraj pričeli s podučnim in ginljivim govorom do zbranih otrok, ki so bili že pri sv. obhajilu, in popoldne so jih spovedali, drugo jutro so bili pri sv. obhajilu, pred kterim so zopet čast. g. misijonar govorili ter jih pripravljali k prav pobožnemu sv. obhajilu; po sv. obhajilu so molili z njimi zahvalne molitve. Od iT. do 24. popoldne so sledile podučljive, ginljive misijonske pridige po trikrat vsak dan. Spovedniki domači in iz okolice so pomagali čč. gospodom misijonarjem spovedovati. Veliko jih je tudi od daleč iz ptujih fara prišlo zgublje nega dušnega miru iskat in našli so ga. O kako so bili mnogi vsi ginjeni in pretakali so solze serčne žalosti pa tudi sladkega veselja in zahvale Bogu za toliko usmiljenje njegovo. — Naj bo tedaj Bogu večna hvala, hvala in zahvala preč. gospodu dekanu in neutrudljivim visokočast. gg. misijonarjem. Bog naj vsim skupaj t nebesih poplača! Iz Šmarije na Dolenjskem, 27. oktobra. — Draga „Danicau, marsikaj zanimivega bi se dalo iz naše okolice poročati, pa naj samo povem, kako pri nas katoliški duh veje, vkljub brezbožnemu liberalizmu. Komaj je preteklo štiri leta, kar smo imeli v tukajšni farni cerkvi sv. poslanje (misijon), in spet letos smo ga doživeli in sicer skozi osem dni, od 17. do 24 oktobra. Slovesno in izverstno so ga vr prečastiti gospodje štirje očetje Lazaristi, s pripomocjo domačih in druzih sosednjih gg. duhovnov. Vse se je godilo braz naj manjšega nereda. Spovedvalo je vseh skupaj 12 gospodov. Težko bi se dalo vse natanko popisati, kako se je ljudstvo, staro in mlado, vsaki dan v ogromnem številu vde-leževalo tega sv. opravila, poslušalo besedo Božjo, in očiševalo se grehov v zakramentu sv. pokore. Vsak je našel mir svoji duši. Zaupaj moj sin tvoji grehi so ti odpušeni. O zares si srečna Smarska fara, ko imaš tolikanj leue pril« žno«ti za delo izveličanja! Koliko tisuč ljudi živi na svetu, ki bi radi to vidili in imeli, kar vi vidite, slišite, imate. Pa ko prestavljam Smarsko taro, ne smem prezreti javne zahvale izreči našemu prt-rasti-temu gosp. dekanu Matiju B r o 1 i h u, ki so nam »v. misijon preskerbeli. in tu Ji vsem drugim gg. duhovnom, ki so se potrudili k nam priti. B<>< Vam plati! Tako je milostljivi čas sv. misijona pretekel, in smemo upati, da se je zadostil«*, kar tirja sv. mati katoliška r -rkev od svojih vernikov v *v. letu. Ti pa. o Bo,*! ki slehernega človeka serca in obisti pregleduje«, in »o U vse hude in dobre dela znane, stori um prošnjo svojega ljudstva, da ti bodo v*e naše dobre dela prijetne in dopad-Ijive. in da obrodijo stoterni sad, da po smerti, kader se iz te revne zeinrte preselimo v neskončno večnost, se tamkej v svetili nebesih vsi skupaj znajdemo in bomo to vživali, kar zdaj verujemo in upamo. V to B<»g pomagaj! M. J. iS Zagreba, 27. vi not. (Z-iatmu tui/ofitjf Z'i nikr.) Prizanesite mi mojo počasnost, da še le zdaj pošljem poterjenje za poslanih gl. iiO kr. v prid Bošnjakov (in Ercegovcevi, kteremu je pridjana tudi spre-jemnica tukajšne generalkomande kakor obm**jne^aoprav-ništva, in za 2 vreči (ena veči, ena man|ši) obleke. Vreči sem poslal našim sestram v Oriovac, k ter je ravno zdaj zbirališe ub »zih bosniških ubeglili sirot. Mislim, da s tem, ko sem razdeljenje izročil usmiljenim sestram, se bode naj gotovše dosegel namen dobrotnikov; ne manj pa tudi s tiru, oa sem denar izročil generalu Molinari u, oziroma tukajšni generatkomandi, ki kakor vojniško mejno opravništvo ima oskerbovati za uboge Bošnjake. To, kar dobivajo od avstrijanske vlade, namreč po 7 soldov za osebo na dan, komaj zadostuje, da prav narhujši lakoto utolažuje. Se več kakor ta der-žavna podpora mora storiti usmiljenje in railošnja. Zakaj general Molinari, ki je sam obiskoval kraje, koder bivajo ti revni ubežniki, mi je sani pravil, da njih revsina je silo veiika in so pomoči kaj močno potrebni. Kakor č. g. vidite iz priloženega delitvenega izrezka (gl. na koncu), bil je ta denar po velikosti po-trebšine poslan zadevnim okrajnim vradnijam z določnim ukazom, da naj se med naj bolj potrebne porazdeli. Menim, da nobene poti ni bolje in zanesljivše, da se denar oberne v namene darovalcev. Iz zanesljivega vira vem, da ubežniki v Molinari-u časte svojega očeta, varha in naj večega dobrotnika, ker ravno on jim je pridobil tudi podporo od deržave (namreč po 7 soldov na dan za osebo). Smete toraj č. g. s porabo tega denara biti čisto mirni, in baron Molinari mi je naročil, naj Vam v imenu 80 „ 50 „ M „ - „ — „ i obdarovanih sporočim naj serčniši zahvalo za ta tako zdatni znesek. S prav serčnim bratovskim pozdravom bivam itd. F. Hoepperger. Razdeljen je: Prečastni g. Fidelis Hiipperger, kanonik i 9uperior samostana milosrdoib sestarah u Zagrebu, predao je od presvietle gospoje grotice Jankovičeve na podpora stra-dujooih bosanskih bjegunacah primljenu svotu od 30 forintah, a uredničtvo vZgodnje Danice" u Ljubljani preko urednika, prečastnoga g. Luke Jerana, izručilo je u istu svrhu svotu od 295 for. 50 novč., ukupno 325 fp. 50 nov. a. vr., c. kr. glavnomu zapovjedničtvu kao krajiškoj zemaljskoj oblasti. Dočiro se ovim u ime stradajucih izriče čovjeko-Ijubnim darovateljem javna hvala, ujedno se primječuje, da je ta svota prema razmjeru bjegunacah razdieljena, da se odmah izruči stra iajtičim bosanskim obiteljem, što su ovdje zatočen®, sliedečira načinom i to: kotarskomu uredu u dolnjem Lapcu 30 for. — nov. „ „ Kakovici 10 „ — „ „ „ Slunju 15 „ — „ „ „ Petrinji „ „ Glini „ „ Dubici 60 „ >f » Vrginmostu 40 — „ Ukupno 3^5 t'»r. 50 nov. U Zagrebu, 20. listopada 1875. C. kr. g!, zapovjedničtvo kao krajiška zem. oblast. MoVinanj, f. z. m. K temu bodi prijavljeno, da 30. oktobra smo zopet poslili proč. gosp. kanoniku Hoeppergerju v ravno ta naoren nam privatno poizročenih 53 gl. 75 kr. in precej nato se vel ko vrečo obleke. Blago^erčni tergovec gosp. J. Fabian ni le samo z naj veči priljudnostjo, ampak tudi še z lastnimi stroški oskerboval pošiljate v obleke. Vr. Y Celovca *o bile 17. vinotoka procesija sv. leta dokončane. Ob konru zadnie procesije, ktere se je 7—MX>0 ljudi vdeleiilo, so mil. škof Valentin spregovorili nektere prav serčne besede do pričujočih, in v teh besedah je tudi omenjeno, kakošne so bile procesije. Vikši pastir j* r»-kel: „Liubljeni v Kristusu! Naše procesije sv. leta so dokončane, ('e bomo še kterikrat take doživeli, je le Vsegavedočemu znan". To.iko stanovitniši pa bodi vtis tega, kar .smo te tri nedelje vidili, slišali in storili. Vidil sem jih tisuče in tisuče iti za podobo Križanega, hoditi «»d cerkve do cerkve, brez razločka stanu in starosti,— vsi so šli kakor otroci ravno tistega Očeta v nebesih, kakor odrešenci ravno tistega Zveličarja. Slišali smo skor nepretergane glasne cerkvene molitve. Poniževali smo se pred Bogom, in spoznavali smo očitno pred ljudmi svojo vero. Bilo je skazovanje pobožnosti, kakr>ršno je nase mesto pač malokrat vidilo. Prosti prostori so bili kakor razširjene cerkve; bogoljubno obnašanje tistih, ki so se vdeleževali, je spoštovanje budilo vsim, kterih serce se ni zaklenjeno povzdigovanju k Bogu. Ka'xO še le je moralo pri sercu biti meni, ko sem vidil, da na moje prosto povabilo ste prišli v tolikem številu in ste tako lepo skazovali pobožnost in spokor-nega duha! Ali mi ne bo to poroštvo, da Vaša vera r.i rcertva, Vaše upanje ne ugasnilo, ne omerznila Vaša ljubezen? Zato ai ne morem kaj, ter svoje serčno veselje, globoko hvaležnost in odkritoserčno priznanje zdaj pred sklepom našega spokornega opravila glasno raz-odenem. Kakor je »postelj narodov Filipljane, tako pa tudi jest Vas opominjam: ,,Bodite stanovitni v Gospodu". Bodite stanovitni v Gospodu — nikar ga ne zapustite — Vi, ki ste se z dobro svetoletno spovedjo z Njim že spravili in ste ko zastavo miru prejeli angelski Kruh. — Stojte stanovitni v Gospodu Vi, ki niste še spolnili vsi h pogoj za sveto leto. Od dobrih sklepov, ki ste jih ta čas storili, ne odjenjujte z nevarnim tolažilom: je še čas. Prevdarite besedo sv. papeža Gregorija: „Bog nam je res obljubil odpušenje, ne pa jutrišnjega dneva!" Stojte vsi stanovitni v Gospodu in vselej ga serčno spoznavajte, kakor ste ga zdaj tako določno spoznavali! Z Davidom, kteri je blizo svoje smerti z velikim veseljem gledal množice, ki so nosile darove za pripravo k tempeljnovemu zidanju, molim k Bogu: „Gospod, ohrani to dobro voljo!" V naj svetejšem Zakramentu pričujoči Sin Božji, čigar blagoslov boste precej prejeli, naj reče k tej prošnji svoj vsegamogočni ,,Amen", to je: ,.Zgodi se!" Razgled po svetu. Laško. Škof v Regiii in Emiliji je zvedil, da se ima v ondotnem mestu v neki hiši pričeti shod za razširjanje krivoverstva. V dolžni skerbi za svoje ovčice torej mestu in vsi škofiji po naj pravičniših postavah sv. Cerkve zaterjuje in pripominja, da so izobčeni (eks-komunicirani) vsi tisti, ki k temu pomagijo (tedaj rudi kdor stanovanje, sobe da k takim kriv«.verskim poče-njanjera). ki se shodov vdeležujejo, ki k temu svetujejo itd., in odveza od tacega izobčenja je višjim prideržana. Angleško, v kratkem b ido v Londonu začeli zidati novo st-dino cerkev, ki bode velik*, kakor je sloveča cerkev Marije Device ^Notre Dame) v Parizu; 400 čevljev bo dolga, 144 č. široka in nad srednjo ladijo bo 130 č. visokosti. Zidana bo po angleškem zlogu 13. stoletja. Katoliška gorečnost bode zver šila to imenitno delo. P' rvi se je podpisal kardinal Manning za 25.000 frankov. (Ze prej ruu je bilo v ta namen od druzih izročeno 425.(KX) trankov ) Med podpisanimi so tudi: av-strijanski cesar in cesarica, Izabcia Spanjska, in vse naj imenitnise angleško velikaštv»>. — V drugem oddelku londonskega mesta je kardinal 29. sept. pričel zidati novo cerkev za ondotne Nemce tistega okra;a. — Skof v Birmingham-u je 28. sept. posvetil novo cerkev na čast sv. Katarine Sienske. Tudi zidanje toliko cerkev kaže, kako mogočno se razširja katoliška * era na Angleškem in kolikanj goreči so angleški katoličani. Iz Poznanskega. Posvečeni škof Cibihovski, kterega je pruska ,,človekoljubnost" zarad posvečevanja sv. olja na veliki četertek obsodila za celih 9 mescev v temnice, je bil 19. kim. v ječo odpeljan. — Kanonik Kurovski, ki je bil ko apostoljski delegat nedavno na dva mesca v ječo obsojen, je bil 21. kim. o pol-štirih zjutraj iz poznanske ječe odpeljan v temnice krajne sodnije Koš-minske. Tukaj je pruska „olika" tudi škofa Janššev-skega terpinčila nekoliko mescev, ki je pa zdaj v pregnanstvu. — Kdo se bode potem čunil, ako je res, kar berlinski listi pišejo, da bolezen Bizra^rkova v resnici hujši prihaja, da nepokoj v čutnicah se ne da z niči-mur potolažiti, in mu ne da spati. Kako bi pač mogel mirno spati on, zarad kterega mora toliko mučencev po ječah in v pregnanstvu čuti, terpeti, žalovati? — Pruski kultus-miriister Falk (to ]e, Skopec, v pravem pomenu?) ima polno mavho osnov zoper katoliško Cerkev. Med drugimi predlogi je boje tudi postava, ki bi prepovedovala vsako božjo pot, procesijo ali drugo versko skazovanje zunaj cerkve! V Paderbornu je bil škof plače ogoljeD, odstavljen, na terdnjavo odpravljen in tam pripert. Od tam je sam se umaknil na tuje, ker je zastonj čakal na privoljenje v bolehnosti podati se v toplice. Škofovo poslopje je mestni komisar v oskerb vzel. V mladenškem semenisu je bilo poprej 60—80 mladenčev, zdaj jih je se 14. Bilo je tudi bogosloviše, zdaj je čisto prazno. Bilo je modroslovsko-teologiško učiliše, ki je imelo velikrat čez 150 mladih gospodov v naukih; zdaj so profesorjem pograbili plače, sobe in staniša zapečatili. Drugo duhovno semenišč, nekdaj s 60 gojenci, jih zdaj še o>terti del tega nima. Bila je duhovna vradnija. generalvikarijat. Zdaj tega ni vet;; poslopja, pisma, zaloge — vse je pograbil deržavni komisar Himly. Ravno ta po vsi škotiji razpošilja ukaze, s kterimi se župniki globijo, ker tistih Cerkvi nasprotnih postav zavoljo vesti ne smejo zver-ševati. Kanonikom so ugrabili vso plačo iz deržavnih pomočkov (davke od katoličanov pa vender pobirajo). V* cerkvi se skoro že ne more slovesna Božja služba obhajati, ker ni strežnikov (dijakonov in subdijakonov). Pregnaii so iz Paderborna jezuite in frančiškane. Dopisnik v .,Liborius-Botu ' pa meni, da prišlo bo se vse huje, kar bodo pa čutili tudi začetniki preganjanja ter rogovileži sami. — Na Poznauskem imajo pruske sod-nije opraviti zarad pomoči, ki si jo duhovni pri spove-d< vanji („odpustkih") med seb «j skazujejo. Na veliki Šmaren so v Gnjeznu bili pri kosilu mnogi duhovni in župan z njimi, kteri pa je vstal in šel jih ovadit k deželnemu svetovalcu. V Gluhovera je ravno zdaj 60 duhovnov v preiskavi zarad },odpustkov". — Pa naj reče kdo, da se kramarji nove svobode v cerkvene reči ne mešajo! Drobne novice. Laški frajmavrarji 80 nemškemu cesarju, ko je bil na Laškem izročili adreso. V tem pisanji pravijo med drugim ti raaN.mi, da so ,,štimani"f ker smejo cesarja imenovati „Gospoda in brata". No lepi so to bratje, nad kterimi Velim najberže natihoma , plen-tuje!" — Mednarodni odbor, ki se je zbral v Parizu za podporo bosmških in ercegovskih ubeglih sirot, »i je djakovskega sk< •£* Strosroajerja izvolil za podpredsenika, ki le daroval za ubegle 1O.00J gl. — Na papirji se je Turk že poboljšal v svoji goropadnojuje brezbožno časništvo, in opominja jih, da naj podpčrajo razširjanje dobrih bukev in katoliških časnikov. — V Bu^n »s-Ayres-u f Argentinska republika La Plata) je bilo v pervem četertlet|i na znan jenih 170 J „falimentov!u K temu ni vštetih boje ne dosti manj tacih, ki so prijazno poravnani s tim, da plačujejo po 20 ali 40 za stotino. To pa gre zmiraj dalje in zadeva perve hiše. Mesto šteje blizo d\e sto tisuč prebivalcev. Po deželi je tolika suš«, da ne morejo polj.* obdelovati in živina poginuje, ker nima kerme. Lep nasledek švindelske ere! — Dela za podmorsko cesto skoz Kanal- la Manche med Francoskim in Angl-škim so se te dni pričele pri „Calais-u." — Na Laškem so povodrsji naredile veliko škodo. — Novo nadzorstvo pri denaru je znašel nadzornik v Cerignoli v „blaženi zedinjeni Italiji." Prejemavec v neki kasi je spoznal, da zmanjkuje denara skorej vsak dan in je bil v naj veči zadregi, ker vsi vradniki so b li pošteni in ni ga bilo nobenega tujca razen inšpektorja A. N. Prejemavec si v stiski izmisli pomoček in priravna zvonec tako, da precej kar močno zazvoni, kader se kdo kase dotakne. Kmali je zvonec zapel, in uganite, kdo je bil tatV... Inšpektor sam, ki je kradel, ne da bi pregledoval! Spoznal i** hudobijo in bil gnan pred sodnim. — Tudi v Grecijij« neki lačen Kuraunduros prsei ministcrstvu na čelo, ki bi rad klostrom njih kruh snčdel. Naznanil je namreč ta „poštenovič," da s klošterskim premoženjem hoče napraviti nekake kmetijske banke! Prebival-tvo na Gre-škem , kakor je znano, je gr^ŠKo - ue^edinjene vere iu torej govorjenje^o razkolniških „kaludjerih". — Ge-nevška vlada v Švici je naj pervo prepovedala o*itn« procesije, potem očitno nošo duhovske obleke. Cado, da ti „kulturkrošnjači" niso celo prepovedali kacega duhovna v košu nesti po ulicah! Zgodilo se je pa, da 20. sept. so bili domači duhovni v civilni od škofa Mermilloda predpisani obleki, zraven teh pa toliko tujih duhovnov v dolgih talarjih , kakor nikoli poprej ; toraj nova zadrega. Konec teh „liberalnih komedij" pa je ta, da celo protestantje zasmehujejo te prostomiselske bedake, ki imajo sicer natlačene usta in napete šobe zgolj same svobode, pa so beriči perve verste. V cel in sati zveste t no litre. PreserČna zahvala. Blagovolite, prosim, sledeče verstice v ,.Zgodnji Danici" ponatisniti kot vzrok in mali spomin nar toplejše neizrekljive zahvale Naši ljubi Gospej presvetega Jezusovega Serca. Obljuba je bila namreč storjena, če Marija v nar hujših stiskali rešitev od Boga izprosi, se očitno v vašem listu zahvaliti. ,,1'ebi t-daj, o Marija, nar dobrotljivsi Mati! sa-dostno se z*hvaliti nimamo beaedi, zm >žne niso naše moči! Le naše ponižne odkritoserčne serca darujemo Ti v nar toplejšo zahvalo. — Stiska v naših denarstvenih zadevah dosegla je bila verhunec — ne ure več... Treba je bilo le prodati živino, — nar dražje in nar važniše blago kmetovalsko, — od nobene strani že ni bilo več pomoči upati. Mnogo devetdnevnic k Naši ljubi Gospej presvetega Jezusovega Serca smo v ta namen opravili, — brez vspeha, — Marija se za zdaj ni dala preprositi, sej tudi mi nismo bili vredni, — zaslužili smo take skušnje. Vendar kadar je zadrega nar večji, je Očetova roka nar bližej . . . K sreči, — dosel nam je s pripomočjo neke dobre roke v zadnjem trenutku dotični znesek za izplačanje. — Tudi vsem. ki so za nas kako molitvico, ali vsaj kak zdihljej Bogu darovali, izrekamo s tem nar toplejšo zahvalo in hočemo se njih tudi mi večino v molitvi spominjati. Medvodami, kmetiška družina. J. J. Zahvala. Po silno nevarni bolezni sem bila brez službe, brez denara, brez domačih in svojcev, brez pomoči, in zastonj sem službe iskala, zastonj se za njo priporočevala. V na) boli žalostnem stanu sem se ober-nila k Naši Ij. Gospej presv. Serca in z vsira zaupanjem pričela *.)dnevnico. In res — tisučera hvala preusmiljeni Pomočnici in tolažnici žalostnih, naši ljubi Gospej! — že drugi dan me iz cerkve gredočo vpraša neznana mi gospa, če bi hotla k nji v službo iti V Vsa razveseljena sem še tisti dan stopila v službo, v kteri sem srečna in zadovoljna. V Ljubljani 1. listopada 1875. M. Z. Prošnja. Neki terdovraten človek je družnikom Naše lj. Gospe presv. Serca v molitev prav serčno priporočen. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. 0. g. A. D o 1 i n a r, kaplan na Dobravi, je prišel v Alojzijeviše za prefekta; č. g. Šim. Zupan iz Mengša na Dobrovo za duh. pom.; č. g. A. Mas ter 1 od sv. Petra v koroško Belo za administr.; č. g. .Jan. Zagorjan k sv. Petru; č. g. P^. Kramar is Polhovega gradca v Selce; č. g. Ljud. Skufca is Selc, v Polhov gradeč; č. g. Fr. Andrijak v Oerni verh pri Idriji; č. g. Val. Pečnik na Berdo; 6. g. J. Brezo var na ig.; č. g. Avg. Je si h is št.-Vida pri Vipavi v Borovnico; č. g. Val. Jereb v Drago; č. g. Jak. Lebar k Stari cerkvi na Kočevsko; č. g. Jož. Pekovec v št.-Jernej; č. g. Jož. Gol maj ar v stari Log na Kočevsko; č. g. Lor. Gerzin v Kostelj; č. g. Jož. Po k lit k ar iz Vinice v Metliko; č. g. Jak. V Juri i ser z Vojskega v Vreme; č. g. Jao. K lotu tar iz št.-Jerneja v Prečino; č. g. Val. Klobus z Vrem na Vojsko. t 6. Jan. Denkelj, c. kr. deželno-brambovski stotnik, dober katoličan, je po prejetih ss. zakramentih 27. t. m. umeri. Bog mu daj večni pokoj! Za mark celo škatljo in še po verhu, ne vemo, iz čegavih rok, Bog plačaj ! PoJali jih bomo dalje v prid ajdovskih otrok. Goriško. Iz velikih Žabelj se naznanuje v „G1.", da je g. Goršič iz Ljubljane za ondotno cerkev naredil kaj dobre orgije in si tudi na Goriškem pridobil zaupanje, ki ga ima na Kranjskem. Vodstvo goriške bratovšine sv. R. Telesa gg. duhovnom naznanja, da za prošnje odločeni čas je do konca grudna t. 1. Število udov se je naraslo na 43<)4. Kteri so še kaj na dolgu naj gledajo poravnati. Tudi kapucinskega samostana v Gorici so se nesramni tatovi lotili in odnesli za kakih 40 gl. vrednosti ! V Avgustiniše na Dunaj viših naukov se učit sta šla gg. Jož. Godnič in Ant. Gregorčič. No?i oklepni parnik „Janez Avstrijski11 je bil v Terstu 25. okt. v morje odrinjen. Okovarjen bode z 38 kanonami kruparicami in 366 možmi; moči ima za 650 konj. V delu je tudi fregata »Cesar Maks". Ta dva parnika domestujeta dva že razdjana enacega imena, ki sta bila iz lesa stesana pred 15 leti. V Praškem nadškofovskem semenišu je letos samo 59 bogoslovcev. Dr. Rohling, sloveč znalec semitiških jezikov, je šel iz Kima v London in bode ondi na novi katoliški univerzi profesor bibliške theologije in jezika. Le-ta je ravno tisti, ki je spisal delo: ;,Der Talmudjude" (jud po talmudu, pri Th. Mourku v Pragi) in je bil obljubil 1000 terdnjakov tistemu, ki bi mu dokazal, da je kteri njegovih citatov napčen. (Blah.) Od SV. Petra v araerikanski Indijani 13. oktobra piše preč. o. Leon Osredkar preč. o. Saleziju in pravi med drugim: Tukaj v Indijani letos nismo im-?li dobre žetve; pšenica, giavni pridelek te okrajine, je bila veči del po-zebla, in grozdje je skoro vse pognjilo. To bomo še toliko huje čutili, ker ravno letos smo pričeli novo šolo zidati, ki nas bo stala 5