Največji slovemki dnevnik I v Združenih državah Ve|ja z* vae leto • • . $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Iist:8lovenskih;delaycevYAmenkL and legal Hobdays. 75,000 Readers. Matter, September 21, IMS, at the Tost Office at New York, N. Y„ under Act ef •f March I, 117» NO. 196. — ŠTEV. 196. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 21, 1939. — ČETRTEK, 21. AVGUSTA 1930 TELEFON: CHKUlik VOLUMU YUL — LETNIK 111VUL PODKRALJ RAZMIŠLJA 0 GANDH1JEV1H POGOJIH ___I____.____ ČLANI INDIJSKEGA KONGRESA BAJE ŠČUVAJO AFGANISTANSKE VSTAŠE K NADALJNIM NASILJEM Danes je dobil indijski podkralj lord Irwin Gand-hijeve mirovne pogoje ter začel takoj temeljito razmišljati o njih. — A f gane i še vedno delajo indijski vladi velike preglavice. — Veliki nemiri v Ahmedabadu. SllClLA, Indija. 20. avgusta. — Danes je bilo izročeno indijskemu podkralju lordu Jrwinu pismo indijskega voditelja Mahatme Gandhija. Pismo vsebuje pogoje, pod katerimi bi indijski nacijona-Jiati prenehali s kampanjo civilne nepokorščine. Iz zanesljivega vira se je doznalo, da bo podkralj pogoje temeljito preštudiral ter po posvetovanju z angleško vlado odgovoril Gandhi ju. Vsebina Gandhijevega pisma bo zaenkrat ostala se tajna, objavljena bo pa najbrž začetkoma pri-hodnega tedna, Na angleško-indi j ski konferenci, ki se bo vršila jeseni v Londonu, bodo indijski nacijonalisti v prvi vrsti zahtevali dominijski status za Indijo. Edinole če bo Indiji priznana taka pravica kot jo uživajo ostali angleški domini j i, bodo Indijci prenehali s civilno nepokorščino. PhSAVAR, Indija, 20. avgusta. — Iz obmejnih krajev poročajo, da so dospeli odposlanci indijskega kongresa v dolino Bara ter začeli pozivati pleme Xfridov, naj obnovi boje na indijski meji. Oblasti ob afganistanski meji so prosile za na-daljno vojaško pomoč. AHMEDABAD, Indija, 20. avgusta. — Tekom nemirov, ki so se vršil pred neko dekliško šolo, je bilo aretiranih devet žensk in dvajset mladih fantov. Ostale je policija strahovito pretepla. Nemiri so se pričeli, ko so razvili na poslopju indijsko zastavo, kateri so otroci navdušeno nazdravljali. Med aretiranimi se nahajajo žene in otroci uglednih Indijcev. AVIJATIK BALCHEN BO __DRŽAVLJAN Delavski tajnik Davis je o tvoril Balchenu pot do državljanstva. — Rekel je, da je usposobljen vršiti dolžnosti državlja- na. DRUŽINSKA TRAGEDIJA Prepir za lastninsko pravico na farmi, je povzročil veliko tragedijo. Morilec je pred smrtjo priznal. WASHINGTON. D. C.. 20. avgu-! sla. — Delavski tajnik Davis je pi- . I sal Raymondu Christ u, naj pusti vnemar tehničnosti ter izda takoj povelja, da se podeli državljanstvo j i pilotu admirala Bvrla. Balchen je j ! junaška osobnsst ter je pokazal iz- 1 vanredne spodobnosti za ameriško državljanstvo. Določa postave, da mora človek neprestano bivati v Združenih državah pred vložitvijo prošnje za j drugi list, se ne tiče po mnenju Da- J visa, avijatika Balchena. Tekoin dolge odsotnosti v Antarktika kot Hottdaya. 2«, ado leto to pol leu M ft* trt leta velja Met 4» Ameriko ____$809 JSJM .Jl AO Za Me* Tort ea cele leto pol A3A0 Za lnoaematvo «a celo leto Za pol leta —T7.0G -A3 50 Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" tshaja ▼»»ti d »o tersemftt nedett ta prasdkov. Dopial brew podplat In osebnosti ee ne ptlobčujejo. Denar naj m blagovoli poM2)att po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. da ee nam tudi prejšnje MnllKi nasnani, da hitreje najdemo naslovnika. HIAI MASODt", SI« V. lfth 5«v Ink. H. J. Te dni so pripeljali v Kamnik iz Vrhpolj dvoje ponesrečencev, ki sta dobila pri eksploziji patrone občutne poškodbe. O mraku sta se vračala iz Vrhpolj z vozom Kamničana Cene Gr-čar m Ponikvar, ko sta začula močan pok. takoj na 13 pa otroški jok. Zaslutila sta nezgodo, ustavila voz in odšla v smer, od koder se je slišal jok. Našla sta tam majhnega dečka in starejšega fanta. Oba sta bila vsa v krvi. Starejši je b i na do»ni reki brez treh prstov in ime! po prsih več ran. Ponesrečenca sta pripovedovala, da sta vžigala neki "kapseij", ki se je v roki vžgal starejšemu. Grcar in Ponikvar sta iz bližnjih hiš. dobila nekaj platnenih unj, na-' kar sta za silo obvezala oba ponesrečenca ter ju odpeljala v Kamnik k zdravnici dr. Elzi Sossovi. Zdrav- Din, da potolaži one, ki jih je raz- "žalil. Stražnik, je v vtri, da ima o-pravka z norcem, denar spravil, nakar sta nadaljevala pot. Čim pa sta dospela do tivolskega gradu, se je neznanec bliskoma okrenil, skočil v gozd ter neznano kam izginil. Denar hrani sedaj policija in zastonj išče neznanca, da mu denar spet izroči — seveda, če Jc normalen, z odbitkom male globe zaradi krava-la v gostilni. Peter Zgaga j Dopisi. S pota. Ne ve, zakaj je ženi prerezal vrat. Slovence aretiran kot cerkveni tat 1 v Banja! uki. Ključavničar Anton Hegeduš v i Subotici se z ženo ni dobro razumel, j Policija v Banjaluki je aretirala V prepiru ji je z britvijo prerezal' te dni nevarnega tatu, speciialista vrat, nato pa si je hotel končati' za vlome v cerkve. Gre za 24-letnc-življenje. Oba so težko ranjena pre- j ga Janeza Suponjiča iz vasi Ugeče peljali v bolnico, kjer je Hegeduš pri Laškem. Fant je služil kot re-okreval, dočim je stanje njegove že- dev pri 33. paipclku v Banjaluki in ne še vedno kritično. Mož je neke- ! je imel tridnevni dopust. Dopust je ga dn3 pobegnil iz bolnice, pozneje izkoristil, da je 6. avgusta vlomil v pa se je sam javil državnemu prav-1 Šmarje'.: pri Rimskih toplicah v dništvu Dejal je, naj ga za pro, ker i tamoinjo cerkev in odnesel več cer-je hotel ubiti svojo ženo. Ko so ga i kvenih predmetov. Hotel je ukra-vprašali. zakaj je to napravil, je ' deno robo v Banjaluki prodati tr-dejal. da ne ve. Doma se je bril, že- govcu Suntiču. ki «a je pa ovadil na pa m uje držala zrcalo pred o- j policiji, brazom. Nenadoma jo je pograbil in vrgel na tla ter ji z britvijo prerezal vrat. / BOJI NA KITAJSKEM V Waukeganu so konvenčni dne- I Smrtna nesreča v Hajdini. vi. V nedeljo so se delegati po kon- j V Hajdini je te dni brezobzirno čanem cerkvenem opravilu zbrali v j drveči motociklist povozil 60-letno i slovenskem Možinovem parku. Pri'Marijo Svenšek. Starko sovs težkimi Strašna smrt. Pred enim mesecem se je železniški delavec Ivan Mavrovič iz Kar-lovca opoldne vračal z dela domov. Ko je prišel na dvorišče, je skočil proti njemu njegov pes in ga ugriz nil v palec de^ne roke. Mavrovič je itmmsmmmmmimmmmmm Človek res ne ve, kam bi j»e dal v tej vročini. Če bi bil kje v bUžini Little Falls, bi Lakaj še! nad jazbece. V trsti okolici imajo jazbeci sploh j jako trdo življenje, j O tem bi imela dosti povedati ro-j jaka Joe in John. ki sta jih stre-i Ijala na Prijateljevi farmi. Za vraga nt hotel jazbec pasti, i — Vročina ga drži pckoncu — je rekel John. j — Nak. — je ugotovil Joe od t ouše s? nama roka trese, pa ga ne moreva zadeti. Cene, ki je bil prej jazbeca ustrelil. ga cdrl in ga s senom natlačil, je pa prav dobro vedel, kaj ga po-koncu drži. niča jima je takoj nudila prvo po- ' proslavi je nastopilo več govorni-1 notranjimi poškodbami prepeljali v ; misli, da se mu pes d0t,r'ka in se ■ kov, med njimi tudi jugoslovanski ptujsko bolnico, kjer je pa umrla. ^ neznalnQ rankjo na rQki ^ bri_ Poročila s kitajskih bojiš«' so v zadnjem <-asu povsem dru^ariia kot so bila napriiuer pred par tedni. Sprva se je nawre<" gladilo, da ne more nobena sila na svetu ustaviti 'komunističnih' armad na njihovem zmago, slavnem pohodu, kojega cilj sta Naneaug v Kiang.^i provinci in še važnejše mesto Hankov. Zdaj pa kar naenkrat poročajo iz Nankinga v jako optimističnem ziniidu. namreč, da je vsa nevarnost odstranjena. Ker je pa znano, da ni na svetu večjih lažnjiveev kot so kitajski vojni poročevalci, je trebit sprejeti vsa ta poročila z jako veliko rezervo. Navzlic temu je pa jasno, da imajo Kaiikinčaui 00 tem času v rokah vse važnejše province in mesta ter da njihovi sovražniki na severu in 11a jugu prav I nič ne napredujejo. Danes je tako, jutri pa seveda utegne biti ta slika povsem drugačna. Pa naj bodo vesti še tako nejasne in netočne, nekaj je gotovo, uanuvv, da ne gre pri tem za nikakc komunistične armade in za ni kako sovjetsko podjetje. Proti laži-demokratski centralni vladi < 'aug Kaj-Še-ka se ne puntajo industrijalni in kmeteki delavci, pač p i mali kmetje. Mali kmetje in najemniki so na svojem zmagovitem ]>oliodu zavzeli z naskokom važno industrijsko mesto Nau-čang ter ga morali i>o kratki okupaciji zopet opustiti. Obubožane kmetske mase so tvorile tudi hrbtišče prve kitajske revolucijouarire vstaje. Ttniaj se jim je posrečilo ustanoviti nacijonalističu*> vlado ter bili uverjeni, da so s tem dosegli svoj cilj. Toda novi predsednik Kaj-Šek jc kmalu snel masko, ki se je prijazno režala delavcem in kmetom ter se z dušo in telesom prodal domačemu in tujeaemskeinu kapitalu. Niti s prstini ni ganil, da bi kmetom pomagal. Name-stu, da bi jih oprostil neznosnih davkov ter oderuških in najemninskih obresti, jim je naložil še težja bremena. Kitajski kmetje še vedno ne ntorajo razumeti, da jim je mogoče izboljšati družabni položaj edinole potom radikalnega preobrata gospodarskih oduošajev. Krivdo za neznosne razmere, v katerih se nahajajo, pripisujejo osebam, ki so slučajno na krmilu ter se puntajo proti njim. Njihov boj ni naperjen proti privatnemu kapitalu in veleposestnikom, ki jim odvzamejo od šestdeset do osemdeset odstotkov vse letine. Bore se proti predsedniku in njegovim tovarišem. Sami kmetje ne morejo brez industrijalni h delavcev ničesar doseči. Istotako se jim bo vse izjalovilo, kar nameravajo doseči s pomočjo nacijonalistične stranke, bodisi njenega levega ali desnega krila. V sedanjih razmerah je vsaka revolucija na Kitajskem le notranja zadeva kmetov, ponižen upor, ki je že vnaprej obsojen na popoln poraz. f~ Nesreča ne počiva! Tudi smrt «m. Podvrieni ate eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA 8T0BILI ZA 8V0J0 OBRAMBO IN ZA OBRAMBO 8VOJIH OTROKf Ali tU is Movarovami ta ducaj bolezni, neegode alt imrtif Aire m«, tedaj p natopite takoj k bližnjemu draftm Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje ntjveč bol-nitk« podpora s&ed tmbi jMypalavaoftkiini podpornimi organizacijami v Ameriki Imovina znaia nad $1,100.000.00, društva ae lahko Tstanovijo t Kanadi 1 i. šlanL Pristopnina prosto. tsdmk "Now Ma", ffUiUo JSKJ. giiTMfft tajnika, Joaeph Pishler, Ely, moc. Ranjenca sta izpovedala, da je brat malega dečka Tončka Brleča, 7-letneg? sinčka mizarja :z Vrhpolj, Francclj. našel v vodi ta usedni "kapseij ". ki je bil po njunem pripovedovanju prav majhen. "Kapseij" je imel vžigalno vrvico. Starejši ponesrečenec, Alozij Trt-nik, s."n posestnika iz Vrhpolj. je dr?3l patrono v roki in mu je pri eksploziji odtrgalo na desni roki troie prstov in mu silno razmesa-rilo roko. Poleg tega je dobil po vsem telesu, posebno po prsih in glavi mnogo ran od drobcev. Tonček ima pa močno poškodovano glavo. Tudi v znamenju vinske krize. Po Dolenjskem zlasti v okolici Krškega in Rake, se je močno razpaslo nadrobno točenje vina brez vsakršne prijave in dovoljenja pristojne oblasti. Izprva bolj tiho in tajno, a sedaj je ta samosvoja obrt zavzela že precejšen obseg. Povsod je ob nedeljah in praznikih videti polne zidanice, vinske hrame in kmečke hiše, kjer ga gostje pijejo po 5 Din liter. S tem se je razpasla zelo grda navada prekomernega pijančevanja. Kar se čez teden zasluži, zlasti od strani mladine, to se v nedeljo vse zapije. Mnogokrat fantje zaradi preveč užite pijače kar prdivjajo. Ne čuješ drugega kakor "aufanje" in preklinjanje. Cesto pride do pretepa. Posledice so strašne: Težke telesne poškodbe in celo ubeji c čemer ve sodišče v. Kr-ifkem mnogo povedati. Poklicni in obrtniki morajo plačevati davke, takse in trošarino, do-čim so "kontrabantarji" vsega proti. Brezvestni ljudje širijo razne neo^nevane trditve, cla ic točenje dovoljeno od sreskesa naiclstva, drugi zopet, od finančne uprave. Zadnji čas pa se je celo razširila govcrica, da jc bil naravnost v Beogradu izdan tak zakon, da sme vsak p.sestnrk raztočiti na drobno svoj pridelek pa 5 Din, dražje pa ne. Ta novica se širi kakor epidemija med neukim ljudstvom. Zato bi bilo treba proti raznašalcem takih vesti, ki ljudi begajo, strogo postopati, ker zavajajo docela pešteae kmete-po-sc^tnike v protizakonito delovanje. Ljudstvo poseča neutrudno zakotne točilnice kjer se toči vino vsepovsod po 5 Din liter. Znani so primeri, da so celo šoloobvezni otroci izvabili denar od staršev p 3d pretvezo, da ga potrebujejo za zvezke in peresa. Iz šole grede so nato šli na "kontrabant bušenšank", zležili po 5 Din in poklicali kar cel liter vina. Ali je treba k temu še kaj komentarja? Franc Kocbek umrL 7. avgusta je ob 8. na bolniški postelji v svojem stanovanju ▼ Gornjem gradu za vedno zatisnil svoje, v krasoto naših Savinjskih alp do zadnjega utripa zaljubljene oči veliki, popularni planinar Franc Kocbek, vpokojeni nadučitelj in pisatelj. Fabegel čtsdak. Dne 3. avgusta ae je pojavil v restavraciji Tivoli 35-leten možak, ki je pričel na lepem kričati in zmerjati goste. Obnašal se je tako čudne, da so domači uvideli, da gre za ?bnormalneta. Zaradi tega so ae telefoni fno obrnili na policijsko direkcijo in je prišel t restavracijo stražnik, ki je nrmanra odpeljal konzul iz Chicage. Njegov govor je Neprevidni motociklist se bo moral bil bolj splošnega značaja, dočim zagovarjati pred sodiščem, so ostali govorniki priporočali vsa- j kovrastne stvari za korist Jednote. ; Nedolžna žrtev nasilnega Ko sem to opazoval, sem se zamislil v čase pred štiriindvajsetimi leti, ko se je vršila konvencija v Opekovi dvorani. Kako malo jih je bilo tedaj in kakšna množica jih je danes. Veliko pozornost je vzbujal žog cimet med Jolieičani in Wauken- ponoc-njaka. V Šikolah pri Ptuju se je te dni pr plazil k hiši posestnikove žene Agneze Serdinškove 30-letni posestnikov sin Fran Potski in potrkal na okno, češ da naj mu odpre. Žena trkanja ni čula, na kar je fant tako močno udaril po šipi. da se je gančani. Zmago so odnesli prvi. ! razbila. Drobci razbite šipe so ra- Mož ae je dal čisto mirno odvesti in Je spotoma mrmral: rte bosta spoznali Karla Kereca iz Zeijarcke ulice!" Nato it potrudil stražniku «00 Proti večeru se je oglasilo prijetno slovenske petje in godba je zaigrala za ples. Pozdrav! Matija Pogorele. Waterford. Pa. O delavskih razmerah ne bom razpravljal, ker je na farmah vedno dovolj dela in jela, kdor zna prav gospodariti in ima pridne roke. Kakor po drugih krajih, imamo tudi tukaj sušo, pa nismo vsled nje toliko prizadeti kot drugod. Skoro vsak teden pade nekaj dežja. Ga ni veliko, pa je dober. Zemlja ga ne potrebuje toliko kakor drugod, ker je črna in rodovitna ter hribovita in je takorekoč brez kamna. Proda se vse, naravnost konsumentem, ker je samo petnajst milj do mesta Erie, ki ima sto petnajst tisoč prebivalcev. Rojaki, pre-skrb:«te se z živili o pravem času, kajti kapitalisti bodo vse pokupili in na račun suše strahovito dvignili cene. Zdaj je cena še nizka, ko bodo pa imeli živila v svojih rokah, bo silno narasla. Najbolj bodo prizadete družine, ki imajt/ veliko o-trok. Pred kratkim je bil tu rojak John Fine iz Manvilic, N. J. Zelo mu je ugajalo in se bo najbrž od-ločil. da bo kupil tanno ter se za-stalno naselil. Tukaj se da kupiti farmo od lastnika, ne pa od agenta, vsled česar kupec lahko prištedi par sto tako v. Rojaki, če mislite na farmo, pojdite v bližino kakega velikega mesta. Taka larma se izplača. Pred kratkim sem čital dopis prijatelja Toneta iz East Worcestra. Časov, ki sem jih preživel >1 tisti o-kolici, se še vedno z veseljem spominjam; posebno pa piknikov in zabav, ko smo peli: — Prej pa ne gremo dam. da se bo delal dan — in res se ie večkrat dan delal, pred-no ije kateri prišel domov. Tone. le še kaj se oglasi od ta m. kaiti tisti kraji se mi zde nekam sveti, prvič zato, ker so tamošnji rojaki prijaizm in postreljivi, drugič pa zato, ker tam mojo soprogo že osmo leto črna zemlja krije. Naj zadostuje za danes, bom pa prihodnjič kaj več poročal. Pozdrav! Jacob Stegel. slovenski farmar. Creifhton Mine, Canada. Cenijourednik! Pošiljam $3.00 za naročnino. Oprostite, ker sem toliko časa odlašal. Saj Vam je znano, da smo v Canadi večkrat v finančni stiski. Istotako kot drugod. Posebno leto* je križ. ker so delavske razmere slabe. Tukaj v Creighton je bilo okrog 400 dela?-cev odpuščenih. Novic ni tukaj posebnih, ali če pride sem Peter Zgaga, za njegovo kclcno je pa dosti zanimivega od dihurjev, od pe&arjev. največ pa od nas vrtoglavcev. Najlepše pasdrave vsem čitate-Ijem Glas Naroda! Naročnik. nili po obrazu 18-mesečno hčerki co, ki je spala blizu okna. Čeprav so bile poškodbe neznatne je otrok kmalu umrl. Sodna komisija je ugotovila, da se je otrečiček silno prestrasil, kar mu je pritisnilo na možgane in zato je j umrl. Potski se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Dva samomora. Samomorilna manija v Subotici in okolici je te dni zahtevala dve novi žrtvi. V predmestju Tordi se je zastrupila s sublimatem žena občinskega notarja Mirkova. Mož jo je našel še živo, toda vsaka pomoč je bila zaman. Žena je napisala pismo, v katerem pravi da njene smrti ni nihče kriv. — Na pravoslavnem pokopališču se je obesil 80-letni dninar Sava Milic. — Vzrok samomora je bila beda. i gal. Hodil je na delo in je pozabil na ta dogodek. Toda posledice so bile strasne. 2e čez nekaj dni je Mavrovič začutil hude bolečine v roki, ki so postajale vsak dan hujše. Nesrečnež je začel besneti, bilo 1 stfasnoi!fe t0pi je očividno. da ga je ugriznil ste kel pes. Prepeljali so ga takoj v bol nico, od tam pa v zagrebško bol nico. Zdravniki so nesrečnežu na \ vsak način hoteli rešiti življenje, ^ pozvali so celo slovitega specijalista s Pasteurjevega zavoda dr. Palmo-viča. toda vse je bilo zaman, pomoč je bila prepozna. Mavrovič je popolnoma pobesnel, grizel j? sebe in tulil kakor stekel pes. Končno so ga. morali zvezati. Pozneje je ne-j srečni delavec v strašnih mukah umri. V splošnem mi pa poročajo, da je tam zavladala velika susa. Toda ne v kleteh, bogvaruj! Kleti bodo mokre, če pa mokre ne. že vsaj j vlažne, do prihodnjega pridelka, j Suša. o kateri mi pišejo, je povsem drugačne sorte, j — NTe vem kaj bomo počeli — mi piše nekdo. — sa^a. strašna suša. I Ako deneš zjutraj dolar v žep. ti i zvečer kemaj nikelj o»tane. Tako Za toliko ate na boljšem vi v Little Fallsu kot smo mi v New Yorku, da i pri nas zvečer niti nikeljna ni. i * Pil-nik Slovenskega Doma se jim je prav dobro obnese! Rc^ mi je žal, da nisem bil 'am. Se raje bi bil pa v ponedeljek po pikniku v kuhinji prijatelj* Ma~lct3. Tam se u-bujajc spc-mini na piknik m' tam se mera človek do solz nasmejati. Velik požar v Sarajevu. Ponoči je v Sarajevu v veliki špecerijski trgovini Jjvana Mitroviča izbruhnil požar, ki je v kratkem času uničil vso trgovino, v kateri je » bilo zlasti mnogo špirita in olja. j Vsa prizadevanja gasilcev so ostala brez uspeha. Škoda je velika. Policija je aretirala lastnika trgovine. ker se je dognalo, da je neposredno pred izbruhom požara prišel za par minut v trgovino in da je sam zanetil požar. I Uarakiri bednega seljaka. V posavskem Vrbovcu pri Veliki' Gorici si je na strahovit način i končal življenje 50-letni seljak St. , Gregič. Ker doma ni mogel preživljati svoje družine, se je v Luxembourg podal za zaslužkom. A tamkaj se mu je pripetila nesreča. Zašel je med tovarniške stroje, ki so i mu polomili prsni kos. Nesposoben ! za delo se je pohabljen vrnil domov, j Njegov obup jc naraščal od dneva do dneva. Te dni zjutraj je revež zaprosil ženo. naj mu da oster nož. da si poreže nohte. Nič slabega sluteč mu je žena prinesla nož. V njeni odsonosti si je nesrečni mož na široko prerezal trebuh ter z roko potegnil ven čreva in želodec. Ko se je žena vrnila, se ji je nudil grozen prizor. Hitela je no zdravnika, ki pa ni mogel pomagati. Nesrečni mož je izdihnil, preden so ga pripeljali v bolnico. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslušajmo ae val bres izjeme, te atare in stanovitne domače banke. I O rednem štedenju. Redno š teden je je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so ▼ času obilnega zaslužka štedLi, so polagoma stvorili sklad, Iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, ki nima dragega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti aa bodoče potrebe. Naša banka popaca ▼ znatni meri vsem, ki hočejo štedl-tL V prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po 4V*% mm leto, pričenši s vsakim meseeem. To je najboljše obreatoTanje, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. ' Vlagatelj laven New York-a nam pošljejo denar najpri-pravnejše pa Postal Money Order ali Bank Draft. Qd. naših rojakov v Kanadi sprejemamo tudi Money Or dry, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste w polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vložne knjtittcc. » <~». 85 . » -JSE; Sakser State Bank 82 Cortland* Street VEW YORK, M. T. _ Pravijo, tijl je težko i p:jancem. toda še dosti težje je. če je človek ikopuh. Posebno Škotjc so za skupustvo na glasu. Pravijo, da je šel Škot k zdravnika in tožil, da ga v prsih boli. Zdravnik ga je preiskal ter rekel — Je precej nevarno, toda ozdraviti se bo dalo, samo precej časa bo trajalo. — Koliko boste pa računali za zdravljenje? ga je vprašal bolnik. — V najboljšem slučaju dvesto dolarjev — je rekel zdravnik. — No bo nic — mu je segel bolnik v besedo. — Predrago, dosti predrago. Malo prej sem govoril s po-grebnikom, ki mi je rekel, da me za sto dolarjev dostojno pokoplje. Se bom pa že raje j po^rebnikom domenil. Sto dolarjev razlike, to je že precej. Pravijo, da je izgovor dober, če ga pes na repu prinese. Včasi je, včasi ne. O nekem beraču poročajo, da £a je nahrulila gospodipja z besedami: — Sram vas bodi, ker tako po šnepsu smrdite. Kako si drznete priti v hišo beračit? Možak ji je pa odvrnil: — Moti-tite se gospa. Noge me bold, pa si jih moram vsako jutro z alkoholom mazati. In ker imam strgane čevlje. ni čuda. če pride skozi luknjo malo duha v nos. * Včasi je bila apotekarska obrt ena najboljših obrti, zdaj 50 se pa začeli apotekarji pritoževati, da jim slaba prede. Pravijo, da zdravniki ne pišejo toliko receptov kot so jih prej. To je povsem umevno in razumljivo. Slehernemu bolniku so prav dobro znani viri, kjer more dobiti zaželjeno ' medicino" tudi brez recepta. * Profesorji so znani kot jako po-zabljivi in raztreseni ljudje. V bolniško sobo je prihitela bolniška strežnica rekoč: — Čestitam vam gospod profesor. Lepega otročička ste dobili. — Ja? — je vzkliknil profesor. — O to je nekaj krasnega! Zdaj mi pa povejte, gospodična, kaj sem: oče ali mati? ¥ Prijateljici sta se pogovarjali. Pa pravi prva drugi: — O, ti ne veš. kako sem srečna. Sosedov sin me je zasnubil. — Se mi je zdelo, da bo kaj takega — ji odvrne prijateljica. — Mene je bil zasnubil zadnji teden. Ko ga nisem hotela uslišatl, ife rekel, da bo napravil veliko neumnost. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 21, 193« Whm LARGEST ILOT8XB DABil ft* L. s. a. Irrdrrir Bout*t Ob devetih zjutraj je sobarica kakor običajno potrkala na vrata. Simona se je prebudila in odprla Se zaspane oči v svoji dekliški sobi, k', ao jc xatemnjevah zastori m Irer bo bivala le še nekaj dni. — Noter! Je rekla Sedla je v postelji ln vrela rajtrk Dobila Je bila neka) pisem Eno 'jo je vznemirilo. Bilo je obilno frankirano. Nepoznana ženska puaya. Odprla ga je. Pola papirja z isto žensko pisavo kakor na ovitku Poli je bilo priloženih več pisem z mo-: ko pi.-.avo. Simona je pričela citati polo: — Gospodična Simoni Trary. cez nekaj dni boste poročeni za gospodom Robertom Moul-tier em. Čestitam Vam. Gospod Moultier Je res zapeljiv človek. To vem jaz posebno dobro, odkar me je pred tremi leti zapeljal. Od tistih dob pa do minulega meseca :e bil moi ljubcek. Ko sem se seznanila ž njim, sem bila mlada in neizkušena. Ni mu bilo težko priboriti si mojo ljubezen. Verjela sAn nj Rovim lužern. Hočem reči. da sem bila neumna, ker sem mu verjela, ko mi je obljubljal zakon. Žrtvovala sem mu vse. Zaradi njega sem izgubila rodbino in prijatelje. Bila sem mu popolnoma vdana. Zanj bi bila tudi skočila v ogenj. Ni se poročil z menoj. Pred nekaj tedni je postal hladen, tuj in vznemirjen. Pritoževal se je. da sem mu v napoto, in mi očital vse mogoče napake. Začudena sem ga skuša!a znova pridobiti, brez uspeha Ni-zadnje sem ka prosila za iskreno besedo m on mi je dekel, da zapravlja z menoj svoje življenje, :ia njegova rodbina nikdar ne bo privolila v poroko z menoj in da se j bo oženil "v svojih krogih." to e pravi, z Vami. kar sem zvedela po-znOje. Blajnela sem od bolesti in *cze. Rotila sem ga — zaman — moje trpljenje ne zanima nikogar — niti trenutka se ni oziral na to. Omožite se z njim ... A prej pre^i-tajte teh nekaj pisem, ki mi jih jo pisal pred dvema letoma v času najine ljubezni — ko je bil na potovanju v inozemstvu. Videli boste, kako zeio me je ljubil in razumeli boste, da 'je moški, ki piše ženski take stvari m jo potem zapusti, strahopetec in lažnik. zmožen vsakega izdajstva. Ne pretim Vam z nikakim škandalom. Grem iz Pariza, da si po-is£em kako službo na deželi. Ta j človek je uničil moje življenje. — j VEČJE POSESTVO--j (okrog 10 johov. od tega 20 johov gozda * v S MARCI pri KAMNIKU obstoječe iz hiše, gospodarskih po-1 slopij, kjer je bila prej gostilna pri; Barab, se radi dveh obratov po ce- . ni proda. Ker ni daleč okrog m?-j 5arije, bila bi hiša pripravna za to: obrt ali pa za speceTljo. Jako ugod- j no za kakega Amerikanca, ki si bi' hotel napraviti ugodno življenje v domovini. CENA PO DOGOVORU Pojasnilo daje Vinko Habjan Oštir Domiale, Gorenjsko, Jugoslavija. NJENA SKRIVNOST Premislite, če ste še pripravljeni, da mu zaupate svojo bodočnost in če morete verjeti njegovim ljuba/-nirn besedam, zakaj gotovo Vam pravi — s prepričevalno strastjo -— da razen Vas še ni ljubil nobene Zbogom, gospodična. Suzana Vig-' ne." Prvo pismo se je pričelo takol<-; '•Jvfcoja nad vse ljubljena Suzi!" --I Potem je sledila sentimentalna in strastna vsebina s hotenimi otročarijami, nežnostmi in strastnimi zatrjevanju, hotljivi spomini v najmanjših detaljih s tako drznostjo, da je Simona — čeprav poučena •— zardevala. Njeno začudenje je bilo ogromno. Nikoli ni mislila, da je Robert sposoben takih občutkov in izjav. Robert je bil stopil v njeno življenje pred šestimi meseci o pri1 i ki neke proslave pri Duttre Lian- i courtovi. 'Moia mala Simona. --! predstavim vam gospoda Moulier- j a." .je rekla gospa Duttre - Lian-! courtova. ki se je po svojem konč-j nem iz.-topu iz ljubavne skupnosti tolažllla z zvajanjem zakonov. Simona je videla, kako se ji ie priklonil gospod kakih tridesetih ali p°t I in tridesetih let. Visok, ernolas. korekten. Njegov obraz je bil nekaka ošabno mrzel. Počasi se je odtajal in pokazal mladi deklici, aa mu je všeč. Tudi njej ie bil simpatičen.' Sestala sta se ponovno on opazi-' la, da je iskal priliko za novo svi-j denje. Pozneje je iz njegovih besed razumela, da jo je zasnubil, čes tr se pa ni mogla spomniti. Bil je tz odlične rodbine ter je zavzemal v industriji visoko mesto. Simona. je niso ugali zelo mladi in preveč moderni ljudje, je privoliia v poroko z zadovoljstvom roditeljev, ki. sta si želela te zveze. In ta ta::o spoštljivi in rezervirani ženin je i>il zmožen tafco pijane ljubezni, j kakor jo je opisal v svojih pismih? : Ali more vnanja hladnost skrivali tolikšno strast? Simona je bila vsa j začudena. Nenadno ga je videla v; njem ljubimca, ampak samo svo- j jega bodočega moža, primernega I in dobro situiranega življenjskega tovariša. Začutila je. da jo peče ljubosumnost. "Ali je ]r-pa?" se je vprašala, kc je mislila na Suzano, ki je ne bo nikoli poznala. "Ali je zato tako hladen z menoj, ker jo je tako strastno ljubil? Poroči se z menoj in to mu zadošča ... Mislila je, da bi razdrla zaroko J pa se le premislila. Robert Moul-! tier je 'imel sedaj zanjo večjo j vrednost — vrednost ljubezni. *o jo le bil vžgal drugi. Vedela je. kaj j je bil za ono drugo, hotela je ve- ( deti. kaj bo zanjo. Vstala je. zaklenila pisma v svojo pisalno mizo. sklenila. klevala je. Opazovala je m skušala' videti kako zadrego, ki bi ga izda- j la. Toda bil je popolnoma miren. Ne, ni vedel, da je dobila pisma. Postala je nervozna in zdajci vora-šala: "Ali misliš, da mora moški trastno ljubiti žensko in za njo spet drugo?" Bil je začuden. Nikoli ga ni bil* vprašala kaj takega. "To je na moških." je dejal mirno. "Mislim, da so mogoče mnogo ljubimkanja, a prav* ljubezen je v življenju samo ena. Toda si me to vprašala?" Rada bi bila odgovorila: "Zato, da bi zvedela, ali boš mene prav tako strastno ljubil, kakor si Suzano? Ali pa spadava ona in jaz med ljubimkanja?" Toda rekla je same: "Zaradi nekega romana, ki sem tra. čitala." Niti slutil ni o pošiljatvi pisem. Ni vedel, kaj vse je vedela. In prav je bilo tako. Imel je skrivnost pr2d njo. In njeno poznanje te skrivnosti je bilo njena skrivnost, njeno orožje pri vstopu v zakonsko življenje. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Boreas PREBIVALSTVO RASTE BOLJ POČASI. zopet podvojilo. Istočasno je to pre- Izmed raznih faktorjev, ki vplivajo n a porastek prebivalstva v Združenih državah, sta najglavnej-ša: zmanjšanje imigracije in pre- ledino, izgradilo mesta in ceste. bivalstvo zagospodarilo novo divjo deželo — iztrebilo gozdove, izoralo MALI HANS IMA DVA OČETA Iz razsodbe nekega okrajnega s6-dišča na Dunaju je sklepati, da i-ma otrok lahko dva očeta: sodnij-.sko priznanega in pravega. Neki dr. P. se je seznanil predlanskim z mlado damo in čeprav ie bil že poročen. je začel z nj" ljubezensko razmerje. Ko je prišel iz tega razmerja mali Hans na svet, je P. priznal očetovstvo, ker se je bal, da bi kakšen proces opozoril javnost in niegovo žene na njegovo izvenzakonsko početje. Očetovstvo so mu seveda sodno overili in mu določili ali men te. ki jih je redno plačeval .Zgodilo pa se je, da se je pojavil na Dunaju bivši zaročenec mlade dame. ki se je bil z njo ob njenem razmerju s p. spri in izginil v tujino. Sedaj sta se zopet pomirila in sta se hotela poročiti. P. je zvedel o tem in ko mu je dekle izjavilo, da je po njenem prepričanju prav za prav nje zaročenec resnični Hansov oče in ko je ta dejal. da bi to očetovstvo priznal, je P. vložil tožbo za razveljavljenje svojega očetovskega naslova. Sodi -šče pa je tožbo zavrnilo, ne da bi niti zahtevalo dokazno postopanje, češ, da ni to še noben razlog za razveljavljenje očetovstva, č e pravi tožnik sedaj, da ga je bil priznal samo iz strahu pred lastno ženo in javnostjo. Ne gre, da bi otroku ukradli pravice, ki so mu i m kdaj priznaj. Tako bo p. za svoj greh še nedalje plačeval alimente in bo nosil naslov nečesa, kar ni. Žena pa mu bo vsej priliki tudi kakšno povedala. seljevanje iz dežele v mesta. Dr. O.' E. Baker cd Federal Bureau of1 Agricultural Economics trdi. da prebivalstvo Združenih držav bo še raslo za kakih trideset milijonov tekom prihodnjih tridesetih let in da ves perastek bo 16 v mestih. Okoli leta 1960 bodo Združene države dosegle stalno prebivalstvo izmed 150 in 170 milijonov duš in porast ka ne bo več. Da prebivalstvo ostane enakomerno ali stacijonirano ob današnji povprečni dolgosti življenja vsakega prebivalstva <60 let« in ob neznatni ali nikaki imigraciji, se mora roditi vsaj 167 otrok na leto za vsakih 10.000 otrok. Topomenja. da razmerje rojstev mora znašati 16.7 od tisoč. Razmerje rojstev pa je znatne padalo tekom zadnjih desetih let. Leta 1921 je znašalo razmerje 24.3 od tisoč, leta 1928 le 19.7 in cenitev za 1919 znaša le 19 od tisoč. Porastek prebivalstva od 1. 1790. Od leta 1790. ko je bilo prvo ljudsko št?tje. do Civilne vojne, je ameriško prebivalstvo naraslo tako hitro, kot je bilo sploh mogoče po naravnih zakonih. Podvojevalo se je vsako četrtstoletje. Leta 1790 so Združene države imele prebivalstvo od malo manj kot štirih milijonov. Leta 1840 je bilo prebivalstvo štirikrat tako veliko in okolo leta 1860 se je skoraj S Civilno vojno je prišel hiter razvoj v rabi novo-jznajdenih poljedelskih strojev in velik del poljedelskega prebivalstva je bil stavljen na razpolago za druga dela. Razvoj novih industrij je spremenil mnego poljedelskih vasi v tovarniška mesta. S prihodom mestnih industriji in mestnega življenja je razmerje rejstev začelo padati. Res je. da ljudsko štetje med leti 1870 in 1910 je pokazalo večje po-rastke. prebivalstva, ali razlog je bil priseljevanje iz Evrope. Evropski imigranti so bili večinoma mlajši ljudje pred kratkim poročeni ali v starosti, da se poročijo. Zraven tega so ti priseljenci prihajali večinoma iz kmečkih družin, kjer je obstajala tradicija mnogobrojnih družin. Zmanjšanje imigracije je zato ne le zmanjšalo porast prebivalstva. marveč tudi znižalo razmerje rojstev v Združenih državah. Ravno tako so dandanašnji pre-seljenci iz farm v mesta večinoma mladi ljudje. Ker -ljudje na deželi imajo mnogo večje razmerje rojstev kc: v mes'.ih. je to preseljevanje mladih ljudi iz farm v mesta še nadalje vplivalo na znižanje raz- ; mer j a rojstev. Začasni podatki minolega ljudskega štetja pokazuje. da prebival- j stvo Združenih držav znaša okoio ; 123 milijonov ljudi. Na obisk v staro domovino umore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki Je postavnim potom došel v to deželo. Kdor ie toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udob-no in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET I 2. decembra: VELIKI BOZlCNl IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Nadaljni Izleti po isti progi: 8. oktobra — "VULCANIA" 28. norembra- 10. decembra—"VULCANIA" -"SATUItNIA** Za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Y>led 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa, kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK CORTLANDT ST ., NEW YORK Tel. Barclav 03B0 OD NATAKARJA DO OPERNEGA PEVCA LABOR DAY. kakor tudi J*f»flBBHO«1. »CE:-: S ______ Si MHMMHMM&3 H • ■:.mmmsif&mfarmJ^MMI! ia m^mmasmt DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam Jadilne difiaiv«. Knajpovo ječmenovo kavo In Im-portlrana domača zdravila. katera priporoča. m*r Knajp v knjigi — domaČi zdravnik PISite po brezplačni cenite. v katerem je npkratko popisana, vsaka rastlina asa kaj *e rabi. V ceniku bodete nafti! ie mnoge drugih koristnih stvari. Box 772. City HUI Sta. New York. N. Y. V vsaki državi Unije v vsakem teritoriju »razun Filipini se prvi pandeljek septembra proslavlja kot zakonit praznik, ki je znan pod imenom Labor Day. Industrija. tigovina in obrt ta dan počiva v cast ■"delu', ustvaritelju vsega bogastva. Prcslavo tega delavskega praznika je povziočiia prva izmed velikih delavskih organizacij v Ameriki, Knights cf Labor. Ta organizacija je bila začetkoma tajno udruženje oblačilnih delavcev v Philadelphiji, ustanovljeno leta 1869, Društvo je imelo svoje posebne cerimonije, nekako kot prostozidarji, in v kratkem času se je organizacija razširila po vsej Pennsylvaniji, zlasti med rudarji. Leta 1885 je imela 500.000 članov. Leta 1881 so Knights of Labor prišli na dan s proglasom svojih načel. Izjavilo je, da je njih svrha združiti vse delavce in pridobiti za nje *sc2ijaIno pravico". Na letni konvenciji te organizacije leta 1887 je Samuel Gompers z drugimi odstopil in organiziral American Federation of Labor osnovani na popolni neodvisnosti vsake obrti ali unije. Knights of Labor so v septembru leta 1882 imeli parado v New Yor-ku cb priliki svoje konvencije. Člani newyorske zakonodaje so bili povabljeni. naj si ogledajo parado iz balkona na Union Square. Bila je to prva '-Labor Day parade". Delavske organizacije so paradirale v New Yorku prihodnjega leta v prvem pondeljku septembra in leta 1884 je bila sprejeta resolucija, da bodi ta dan zakonit praznik. Agitacija za "Labor Day" je takoj začela in se razširila po vseh državah. Prva država, ki je ustanovila Labor Day Jtot zakonit praznik, je bil Oregon leta 1887. Istega leta so države Colorado, New Jersey. New York in Massachusetts sprejele sli-čen zaken. Kasneje so sledile druge države. Dandanes se praznik proslavlja s paradami delavskih organizacij in r h veli. kjer nastopajo odlični voditelji delavskih unij. TEŽAŠKI POSEL PLESALCEV N imajo velik uspeh Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolico, ink. ODBOR ZA 1S30 Pradaadnik: FRANK HOTKO 403 E 92nd Street. New York City Podpredsednik: MICHAEL UREK, 1715 Gates Avenue, Brooklyn. X. T. Tajnik in arhivar: JOSEPH POGACHXIK, Liberty Avenue WiUiston Park, L. I. •lagajnlk: PETER RODE. S2S Alpha. Place. Glands 1*. L L Zapisnikar: lfATHEW CUREL 67 Scholea Street. Brooklyn, N. T. Nadaerai Odkar: A NT H O XT KOSiRNIK, 10X21 - ttth R4-, Richmond Hill. L. IaL FRANK LUPSHA. 431 Morris Avenue, Badrrilk Outer L. IaL ANTON* CVETKOVICH 9S3 Seneca Ave N. T. Kdor izmed rojakov ali rojkinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. T7 nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skor*o 13 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $15,000.00. OrvMvo zboruje vsako četrto soboto v svoj iS druitvenih prostorih v American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn. N Y. Lajiku se zdi. da so moderni plesi v glavnem le nekakšno ne prehitro sprehajanje po parketu, a to naziranje je vrlo zmotno. Finski biolog dr. Tigerstedt z vseučilišča v Helsinku je ugotovil, da opravi plesalec hitrejših plesov, n. pr. foxtrota ali celo charle^tona v nekoliko urah isto tako težko delo kakor drvarji, če podrejo deset debel. Med valčkom mu je treba toliko energije, da bi zadostovala za vrenje 5 1 vode. Ali ni škoda vseh teh energij, ki se porabijo brez vsake- ; ga haska? Pri tem pa je treba vedeti, da veljajo takšne primerjav..' le za moške, ki še vedno vodijo tudi v modernih plesih, dočim imajo da- i me neprimerno lažje "delo". To se j zdi Tigerstedtu zelo nepravično, j češ, da imajo moški čez dan itati • več fizičnega dela nego ženske in da jim ne bi bilo treba nalagati takšnih naporov še pri plesanju. Po j njegovem naziranju bi morali ples | reformirati tako, da bi imele dame vodilno ulogo. moški pa njihovo se- . danjo bolj pasivn. Nu. naše naziranje je takšno, da možje, ki pre-plešejo zvečer več ur. čez dan niao baš posekali deset dreves. Novi junaški tenor pariške Ko-1 mične epere. Jean Anzani. ima . i seboj dokaj zanimivo življenje. Mi še dolgo tega. ko je stregel v neki pariški restavraciji kot plačilni natakar, "garcon". gostom in se mu | ni niti sanjalo, da bo nekoč svo;j' ljubljeno glasbo izvrševal kot >lav.;i umetnik. Včasi je zapel v : \ Gospa Lota si je med tem časom ustvarila povsem drugačno pozicijo v družbi Hani je bil Se vedno nemilosten napram svoji materi. Mati ni mugia .nikdar odpustiti njegove velike pregrehe, da je vzel za ženo navadno mefc.anlu>. Njen oče«* jo je moral večkrat potolažiti. — Nikar ne poveiaj glave, Lota. V Herrenfeldu je sedaj dosti mirnejše kot poprej, V žiirljenfri se mora človek sprijazniti z marsikatero stvarjo. 1 9v S BI -JgM I S 8 ' I — Dragi dobri tx.e, vse to praviš, le radi tega. aa me potolažiš! — Ootovo, kajti drugače bom postal strašen egoist. Bodi vsaj nekoliko panoana na svoje delo, kajti drugače ne boš imela pri tem nika-ke sreče. — Vedno bi jo rada imela, a ona noče tega pod nikakim pogojem. — Ljubi Jo kljub temu, čeprav se brani proti temu. Liza »e je zelo dobro razumela z ženo svojega brata. Vedno bolj je odrasla uplivu svoje matere. Gospa Herrenfeld je občirtila v svoji notranjosti težko, da $ta se ji Hans in Liza tako odtujila. Bila pa je preveč ponosna, da bi pokazala to. Doif Je vsled tega ostal njen edini otrok. Ž njim je bila v redni pisemski zvezi, kajti on je razumel njene nazore o življenju, dočim jih Hans in Liza nista razumela. Novembra meseca naj bi se vršila poroka. Osem dni pred tem časom pa so dobili stariši obvestilo, da je padel Dolf v dvoboju. Prvikrat v svojem življenju se je zgrudila gospa Herrenfeld nezavestna na tla. Ali je potrkal Bog na zakrknjeno srce te ženske? Kljub temu pa je nosila, še vedno nemo in zaprto svojo bolečino s ' seboj. Njene mrzlo neusmiljeno srce ni pustila omehčati. j Lota bi jo rada tolažila v njeni bolesti. Ni pa bilo mogoče približati i ce svojeglavi starki. VELIK JESENSKI IZLET v JUGOSLAVIJO ZnMi in "vribani ravnatelj T »TAin> A Turističnega oddelka Midtown Banke _S- -uJSU ZiAAlCAJ OfiA. na ogromnem in slovitem Cunardovem parniku Iz NEW YORKA V SREDO (preko Cherbourga) l^ OKTOBRA opoldne vsem, ki nameravajo potovati to jesen v domovino, se nudi izredno ugodna prilika, da se pridružijo tej skupini izletnikov. Zajamčeno je prijetno, brezskrbno in hitro potovanje. Takoj si preskrbite prostore! MIDTOWN BANK Leo Zakrajšek 630 Ninth Ave., New York, N. Y. CUNARD LINE ali: JOHN L. MIHELICH CO. (August Kollander, poslovodja) 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 25 BROADWAY NEW YORK 1022 Chester Avenue, Cleveland, O. / HOJA PO ŠTIRIH BO REŠILA ČLOVEŠTVO v * i Urška je stopila v sobo svojega meža, pripravljena, da odide ven. — Kam pa hočeš, Urška? — je vprašal presenečen ter dvignil po- ! filed od knjige, katero je ravnokar čital. Hočem nekako uro letati r^okrog. Glava me strašno boli. i — Ali naj te spremljam? | — Ne. za božjo voljo, ne, Kurt. Zelo mrzlo je zate in lahko bi ti škodovalo! Kurt se je trpko nasmehnil. — Ali si izbraia lepšega moža, moja uboga Urška? Fogladila ga je, skoro brez misli, preko las. — Ne ameš govoriti z menoj na tak način. Boljše se boš počutil, ko bo prišla zopet spomlad! — Povej, Urška, ali bi ne hotela iti enkrat z menoj, preko zime? — Kam pa? V Kajiro. Zdravnik mi je rekel danes, da bi mi to dobro storilo. — Potem odpotujva, čim preje mogoče! — Ti si vedno pripravljena doprinašatl mi žrtve! — To vendar niso nikake žrtve. — Vendar. Ostala bi rajše doma ob Božiču pri svojem očetu. — Tvoje zdravje ima prednost! — Ti si sedaj tako žalostna, draga. Preveč skrbiš zame. Postalo bo že boljše. Sedaj pa pojdi. Sveži,zrak ti bo dobro storil. Z očetom se domeniva danes zvečer, ko bo prišel. Pokimala mu je, uravnala gorko odejo, katero je imel na nogah ter zrl nato zelo mrko predse. — Če bi bil zopet tako zdrav in močan kot nekoč! Boljše bi bilo potrpežljivo čakati, dokler ne obrne svojega srca k meni. Potem bi mi ne bilo treba sedeti tukaj pri gorki peči. — Moja uboga žena! Urška je £la zunaj hitro preko posestva. Danes zjutraj jo je gnal čuden nemir iz kraja v kraj. Sla je preko zasneženih polja v gozd. Sneg je bil trdno zamrznjen ter se nI udajal njenim korakom. Dosegla je gozd. Med drevesi je bila napravljena ozka steza. Po tej te sla naprej. Njena lica so se pordečila od nagle hoje. Dolgo težka suknja, katero je nosila, ji je postala prevroča. Napravila je bolj počasna svojo hojo. Kcnečno je obstala ter se naslonila na drevo. Pričela Je zamišljeno 2reti predse. Tedaj je zaslišala za seboj ropot suhih vej ter trdne moške korake. Počasi in trudno je obrnila glavo, da vidi, kdo moti njeno samoto: Lahen vzklik se Je izvii iz njenih prsi. Pred njo Je stal Will Volrat. Pogledala ga Je ter se ni premaknila. Kot ohromela se je naslanjala na drevo. Le njene temne oči so bile polne življenja. — Ali sem vas prestrašil, Ujška? — je vprašal Volrat in njegove oči so objele njeno krasno postavo. — Kaj hočete. — kako pridete semkaj? — je vprašala z napol zadu-šenim glasom. — Hotel sem le vedeti, kako vam gre, Urška. Zakaj me gledate tako polni straha in zmedeni? Kaj ram je? Hotel Je prijeti njeni roki. Ona pa jih Je hitro umaknila. — Ne, ne dotikajte se me! Pojdite, prosim vas, jaz vas ne smem videti In tudi ne govoriti z vami! — Zakaj pa ne, Urška? — Ker Je greh. Pojdite proč ter se ml ne približajte zopet! Vse to Je govorila brezizrazno, kot naučeno lekcijo. Njene oči pa so govorile drug jezik. Te so prosile: — Ostani! Volrat Je stopil korak od nje vstran. Njegov temni, zarjaveli obraz Je postal naenkrat ble^. — Urška prišel sem, ker ne morem več prenašati hrepenenja po te-Hotel sem te prositi: — Stopiva skupaj pred tvojesa moža. Priznajva svojo ljubeeen! Oprosti naj te. Ali imaš dovolj poguma za to? Dvignila je kot proseče svoji roki. — Ne, Jaz nimam poguma. On je bolan ter potrebuje mene. On je tako dober In plemenit, da ne zasluži, da bi mu storila kaj tako hudega. — In mene obsodiš, da nosim še naprej to bolestno hrepenenje? Ur-ika, kje Je tvoj čut pravičnosti? Vsa ta leta sem bil brez sreče, obubožan m skrajno beden človek. Tedaj pa sem našel tebe in moja duša je hitela proti tebi, kljub vsemu odporu z moje strani * ... " ■ 3« predno sem mogel iztegniti svoji roki proti tebi, je prišel Arn-s trt.ten ter te ugrabil. Takrat sem mislil, da bom lahko prišel preko tega. MoJa ljubezen do tebe pa je postala bolj globoka in bolj nujna Usmili se me, Urška. Koprnim od saane želje po tebi. Oba sva bedna ter nesrečna. Tvoj mož pa uživa navidezno srečo! Ali ni boljše, da trpi le iden? »»dva stradava po sreči, kajti usoda naju Je skovala skupaj. Prosim tn rotim te, boriva se skupno za najino srečo. Hvaležen ti bom vse dni svojega bornega življenja! (Dalje prihodnjič.) bi. • Pariški listi so priobčili oni dan naslednji oglas: "Prileten in jako premožen Ame-rikanec, samec, išče ruski zakonski par, (mož mora biti star 30 do 43 let) brez otrok, z visokošolsko izobrazbo in neomadeževano preteklostjo, dobro vzgojen in z brezhio-nim nastopom. Zakonca morata obvladati angleščino v pisavi in govoru, biti morata popolnoma zdrava, vesela in imeti prijetno vnanjost, srednjeveliko postavo i-i težo. Dobila bosta stalen posel v Zedinjenih državah. Primerna zakonca bosta rešena vseh skrbi za. sedanjost in bodočnost. Na razpolago jima bo denar za vse poljubne izdatke. Imela bosta nalogo oznanjati nove nauke o duševnem in telesnem preporodu za zdravje in srečo vesoljnega človeštva. V angleščini lastnoročno spisane ponudbe naj se pošljejo na naslov: Mr. J. Kotchetow. 16 Place Ven-dome, Paris." Do 300 angleških veščih ruskih zakonskih parov se je odzvalo na to ponudbo. Zglasiti so se morali v sijajnem stanovanju nekega 67-let-nega ameriškega milijonarja, ki j3 s pomočjo kitajskega služabnika izbral 36 kandidatov. Končno volitev so morale oskrbeti nadnaravne moči. ki so odločile za ruskega zdravnika dr. Lozinskega. Ko se je napotil Američan z avtomobilom do njegovega stanovanja, je našel namreč na hodniku majhnega, belega porcelanastega slona. Smatral je to igračo za znamenje iz sveta duhov, izročil slona srečnemu doktorju ter mu čestital k izvolitvi. V naslednjem poslovnem razgovoru se je izkazal Američan kot pre-ričan sovražnik mesne hrane, ki ne uživa niti jajc, masla, medu. Preporoda željno človeštvo mora živeti od banan in surovih paradižnikov, kar mora uživati v majhih količinah do 12-krat dnevno. Na ta način se bo znebili organizem organskih strupov ter razvil visoko duševno življenje. Ljudje tudi preveč spijo. Nova enanost zahteva, naj počivaj kvečjemu po pol ure, a zoet po 12-krat dnevno. Razen tega škoduje ljudem pokončna hoja, pri kateri pritiskajo na svojo okolico vsi notranji organi, posebno drobovje, ki je postalo izvor vseh bolezni. Pri-roda zahteva, da hodijo ljudje po štirih kakor opice. Zakonski par, ki bo vestno opravljal vse te predpise, dobi popolno oskrbo, stanovanje, avtomobil in po 5000 dolarjev mesečno za osebne izdatke. Poseben zamorec ju bo budil 12-krit na dan, da ne bi preveč spala. Dr. Lozinski, ki odpotuje ta teden v Ameriko, sicer trdi, da bo i-mel predvsem nalogo spisati razpravo in prirediti javna predava-nnja o novem gibanju, listi pa poročajo, da je pristala njegova žena na vse navedene ogoje, a odločno odklonila hojo po štirih. Naposled iji je ameriški apostol popustil t )-iiko, da bo namestu hoje po štirih dnevno po več ur plavala v luksuznem domačem bazenu. Srečna zakonca. "rešena vseh skrbi za bodočnost", bosta v kratkem pričela s "popolnim telesnim in duševnim preporodom." ii 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Klavirski album......to (PavSC) Slovenska koračuiea 5 zvezkov. Vsak zvezek po ... .SO o zvezkov skupaj .............1.25 (Premeri) Tri skladbe ........ .50 (Partua) Bela Ljubijan , valček .80 (Parma) Pozdrav Gorenjskej, valček .................75 NOVE FESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi I (Prelovec) .................................80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov (Balatka) ________________________ 1.— MEŠANI in MOŠKI ZBOR POZIV ! .no Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stan« sam« 52.— ftaroette |t pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA XI« West II Street New York City USTVA Priložnostne pesmi (G rum) Slovenski akordi (Adamtt): .. I. zvezek .....................75 IL zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak .....................*.. .45 Ameriška slovenska Ura (Holmar) 1.— ■ Orlovske himne (V^dopivec) ....1.30 10 moških lir mešanih zborov — (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčlč) Izdala Jlasbena Matica .........40 Narodna nagrobni«* (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Lahamar) 2. zv. .45 SAMOSPEVI: Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ......................... Naši hmini ..................... .50 MEŠANI ZBORI: Planinske, IL sv. (Laharnar) .. .45 Trije moteni zbori, izdala Glasb«, na Matica ....................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester) .............4* Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rndetlb roi. moški zbor z bariton solum In priredbo za dvospev ...................... V pepelnlfai noti (Sattner), kan-tanta za soli, zbor In orkester, Izdala Glasbena Matica.......75 Dre pesmi (Prelovec). aa mofiki zbor in bariton solo............ Jfcn Knpleti (Grtun). Učeni Mihec. -Kranjske lege In navade, No-zadovljstvo. 3 zvezki skupaj ..L— Kapleta Kuza Muca (Parma)__.40 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikargiC) L, 2., in S. zv. skupaj...................1_ KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita »amo vase članstvo, pač pa vsi Slovnici ▼ nii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE MALE PESMARICE: št. l. Srbske narodne himne Št. ia. St« čutiš, Srbine total Št. 2. Zrinjskl Frankopan_____ Št. JO. Na planine .......... Št 11. Zvečer ............... St. 12. Vasovalec ............ 1.5 .15 .15 .15 .15 J* iladino (21- Narodne rovnlk) 3 zvezki skopaj ........ M Siavček, zbirka iolskih pesmi — (Medved) .................... Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojafike (FerJanClfl) .. .39 (Pregelj) .....................t_ Lira, srednješolska, 2. zvezka sko-............................. Trofflasni — '-nflntki zbori: Moteni in moški zbori. (Aljafi) — 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo Poj; Na dan; Dima noč.........4» 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...... .4» 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go» spoda; Občutki; Geslo ....... M 7. zvezek: Siavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvafikem sprevodu; Geslo .49 8. zvezek: TI osrečiti Jo ho« (me-San zbor) ; Prijatelji in senca (mefian zbor); Stoji, solnčlce stoj; KrnetsU hiSi............ M (Cretan je Parnikov — Shipping News — 22. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoli. Genova 23. avgusta: Minnekahda. Boulogne bur Mer 25. avgusta: Reliance. Chertourg. Hamburg 27. avgusta: He de France, Havre lierengaria, Cherbourg Columbus Cherbourg. Bremen America. Cherbourg, Bremen New Igrlt, Cherbourg, Hamburg 28. avgusta: Dresden. Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Europa, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg I*enn!and, Cherbourg. Antwerpen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 30. avgusta: Republic. Cherbourg Bremen St Louis. Cheilxxirg, Hamburg Conte Biancamanc. Nafoil. Genova 1. septaembra: Paris. Havre 2. septembra: Vulcanic. Trst 3. septembra: Mauritania, President Hamburg L>eutschland, Cherbourg Harding, Cherbourg. Cherbourg, Hamburg 5. septembra: Prance. Havre P>~etn**n. Cherbourg. Bremen Homeric, Cherbourg Roma, Napol i. Genova 6. septembra: L»eviathan. Cherb "irg New AmstfcJ tlajn, Boulogne Sur M .-r Rotterdam 8. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aquitania, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 12 septembra: lie de France. Havre Olympic, Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 13. septembra: George Washington. Cherbourg, Hamburg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte CrajiUe, Napoll, Genova 15. septembra: Columbus, Cheroourg, Bremen 16 septembra: Kuropu, Cherbourg, Bremen 17. septembra: Bert-ngaria, Cherbourg Albert Bailin, Cherbourg. Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturnia, Trst Majestic, Cherbourg Roterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 20. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septembra: Mauretania. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 25. septembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 26 septembra; Fiance, Havre Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Volendam. Boulogne sur Mer, Rotter-dam Augustus, Napoll, Genova 27. septembra: Leviathan, Cherbourg 1. oktobra: Aquitania, Cherbourg President Harding. Cherbourg. Ham- ! burg Deutschland. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: He de France, Havre Europa, Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg 4. oktobra: St. Louis. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam C' nte Biancamano, Napoll, Genova 6. oktobra: Republic, Cherbourg, Hamburg It* solute, Cherbourg, Hamburg S- oktobra: VuJcania, Trst Berenparia. Ch-«-t>ourg Columbus, Cherbourg, Bremen President Rooaevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris. Havre Majestic. Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer, Hot-tcrdain Horn a. Napoli. Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Biemen 15. oktobra: Mauretania Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg Albert lUllln, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. oktobra: Fran« Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mi-r. Ilott**r-dara 18. okfebra: Leviathan. Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoli. Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: I »rešilen, Cherbourg, Bremen 24. oktobra: He ii*: France, Havre Saturnia, Trst Europa. Cherbourg lirirnni Pennland, Cherbourg, Antw-.-rr'a 25. oktobra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg Volendam. Boulogne tur Mer. Rotterdam 29. oktobra: Deutsi-hland. Chert»ourg. Hamburg Arnerii-a, Cherlwmrsr, Hamburg Berengaria, Cherbourg 31. oktobra: " Majestic, Cherbourg Augustus. Napoli, Genova 6 DNI PREKO OCEANA Najkiajft* tn najboi; ugodna sot aa ootovanj* n« ogromnih ^srnlkJh: He de France 27. aug.; 12. sept. (Opoldne) (Opoldne) PARIS 1. sept.; 19. sept. '4 P. M.) <4 P. M.) FRANCE 5. sept.; 26. sept. (7 P. M.) <7 P. M.) POi po teieamcl. V«a*4o )• v posebni kabini m vsemi Modernimi udobnosti — Pijača in slavna francoska kuhinja, laredno otske esne Vprašajte kau.-cgakoll pooblaiC« ostra ageaia alt FRENCH LINE 1» STATE STREET NIW YO«K. N. V. CERKVENE PESMI: Domači glad. Cerkvene pesmi za mešan zbor ....................1.— 13. Taut um Ergo. (Premrl) .... M Ma&ne pesmi u mešan zbor. — (Sattner) ................... M 12 Pange Lincaa Tsntnm Ergo Ge- nitori. (foerster) ............ M 12 Pange Lingua Tan t um Ergo Ge- nitorl (Gerbič) .............. J* Hvalit« Gospoda ▼ njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) ................M 10 obhajiinih in 2 v fesst presv. Srcu Jezusovemu. ((Jrum 1 ...... .35 Missa in honorem St. Joseph! — (Pogaehnik) ...................4ft Kyrie .......................... m K Tvetenn Režnjem o telesa — 1 f Foerster) ....................M Sv. Nikolaj ..................... » NOTE ZA CITBE: ^oželjskl: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki ..................3.50 Bori pridejo, koračnica.......... J58 "GLAS NARODA" Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street . New York, N. Y. Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnja odplutje: VULCANIA 2. SEPTEMBRA — 8. OKTOBRA 12. NOVEMBRA SATURNIA i 20. SEPTEMBRA—25. OKTOBRA 29. NOVEMBRA Saturnia In Vulcanla prekfcfta vse lal- : je sveta v raskoAju, udobnosti In na-| gllci ler nudi najboljAo eluibo v Evropo. Posebne rm« *a tja In neraj. Ve£ novosti na teh motornih ladjah vklju fino plavalni baxen v drugem razredu. , COSULICH LINE 17 Battsry Plača, New York g dni na oceanu PREKO CHERBOURGA 6 DNI preko BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na najhitrejiih parnikih, kar Jih plove. BREMEN EIIC€DA ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Za navodila vprafiajte svojega lokalnega zastopnika ali NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway, Nfw York