81. štev.
V Ljubljani, v soboto 11. julija 1874.
Inaerati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta:
8 kr., če sp tiska lkrat, 12 „ „ „ » 2 „ 16 „ „ n n 3 Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
«e ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. st. 16.
Letnik II.
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 5 „ —
za četrt leta
60
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr
4
2
20
10
Političen lisi za slovenski narofl.
za pol leta
ca četrt leta . . a „ iv », V Ljnbljani na dom pošiljap
velja 60 kr. več na leto.
Vredniitvo je na stolnem trgn hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
n
Delitev vladine podpore na Dolenjskem.
Obče je znano, da se je bila lanska letina v nekterih krajih na Dolenjskem slabo obnesla. Zato je dunajski državni zbor dovolil, da naj se 30.000 goldinarjev iz državne blagajnice kot milošnja razdeli med poškodovance.
Državni zbor in dunajska vlada sta brez dvombe imela dober namen, ko sta Dolenjcem odločila to podporo, a možje, ki so te denarje delili, so se slabo obnesli. Kakor smo že enkrat poročali in je pošten kmetovalec M a r-t i n T e r 1 e p, ki je sam zraven bil, v zadnjem listu potrdil, jeg.Vesteneck nekemu kmetovalcu, ki je pri volitvah za državni zbor glasoval za dr. Sterbenca, ne pa za g. Dežmana, kar naravnost rekel, da zarad tega ne dobi nobene podpore; možu pa, ki ga je zavrnil, da volitve z razdelitvijo nimajo čisto nič opraviti, je žugal, da ga bode dal zapreti, če ne molči. Ko se je to poročalo dunajskemu „V a t e r-1 a n d u," skušala je vradna „L a i b. Z t g." to zavrniti in trdila, da o volitvah pri delitvi ni bilo še govorjenja ne. A ker se nam ta reč od več strani tako odločno poroča in so možje, ki so bili priče predrznega obnašanja Veste-neckovega, pripravljeni to s prisego potrditi, nikakor ne dvomimo več, da se je vse res tako godilo, kakor se nam je poročalo. Da se pa nobenemu ne bode godila krivica, naj slavna vlada zapove, da se reč strogo preiskuje, potem pa naj po zasluženji ravna z vradnikom, čegar predrznost mora vlado pri kmečkem ljudstvu pripraviti ob vso veljavo. Knez Metternich, ki je vodil razdelitev, je Kranjsko zapustil; to nam je pač nekako zadostenje, a
ravno to je dokaz, da tudi g. V e s t e n e ck na Kranjskem ne more dalje bivati.
Doslej je občno mnenje, da g. V e s t e-neck je to storil samovoljno, češ, da se bode na ta način prikupil liberalni stranki, kakor se ji je bil ranji Auersperg svoje dni prikupil na Janjčah, ter z njeno pomočjo in morda pri-prošnjo svojega tasta, duuajskega c. namestnika barona Konrada, s časoma splezal na predsedniški stol; če se pa ta reč zataji, utegnil bi se zbuditi sum, da je g. V e s t e n e c k delal v vladinem smislu, kar bi vladi bilo jako na kvar.
Ker pa vendar le ne vemo, ali se bode kaj zgodilo, ali ne, zato že zdaj na to reč obrnemo pozornost slavnega deželnega zbora ter mu priporočimo, da naj v prihodnji sesiji vlado o tej reči odločno interpelira in se ne-prestrašeno potegne za prosto volilno pravico državljanov, ktero bi moralo postopanje, ka-koršno je zakrivil Vesteneck, čisto zadušiti Tudi državni zbor naj izve, v kakšne namene bi nekteri samovlastni vradniki radi obračali blagodušno od njega dovoljeno podporo, in gorko priporočamo našema poslancema, grofu Hohenvvartu in Barbotu, da to reč v prihodnji sesiji državnega zbora sprožita.
Na mladoslovenska poslanca dr. Razlaga in Pfeiferja se v tej reči nič ne zanesemo. Ne le, da sta že takrat, ko sta za to podporo moledovala, imela pred očmi bolj sama sebe in svoje koristi, kakor pa potrebe slovenskega naroda, pokazal je to vnovič tudi mladoslo-venski organ, „Slo venski Narod." Ko je namreč v „V a t e r 1 a n d u" bilo brati, kako se je v Dobrničah obnašal g. Vesteneck, „N a-
Statistični listek.
Železnice celega sveta in Jesenkov „Občni zemljopis".
(Dalje.)
Vsa Nemčija je kaj lepo preprežena z železnimi cestami. Njih dolgost se je po letih tako-le razvijala:
*) Jesenkov ,,Občni zemljopis" je jako obširna knjiga, ki obsega 30 drobno tiskanih pol v veliki oktavi. Čitatelju ponuja to delo premnogo raznovrstnega gradiva iz zvezdoznanskega, prirodoznanskega in državoznanskega zemljepisja, zlasti so pa kulturostatistični oddelki tako obširni, da zadostujejo vsakemu, ki potrebuje poduka v takih stvariSh. Primeroma jako cena knjiga se dobiva pri Klerru, Giontiniju. Lercherji in Tillu v Ljubljani, pri Siegelnu v Celovci, pri Sobarji in Puternolliu v Gorici, pri Tandlerji v Novem Mestu, pri Geigerju v Celji, pri Ferlinci v Mariboru, pri Blankeu v Ftuji — pa pri spisatelji in založniku samem v Trstu. —	Vred.
1865
11 o u
„ 1867 „ 1870
„ 13163 15250
11 >1 11 1)
,, ii ii ii 17510 . „ „ 1871 „ „ „ „ 21121 „ 1872 „ „ „ „ 22918 „ 1874 „ ., „ „ 24152 Po takem so na Nemškem od leta 1850 do 1870 narasle dobro za 12700 kilometrov ali naredili so jih v zaznamovani 201etni dobi vsako leto počrez 635 kilometrov; še hitreje so se pa razvijale od leta 1870 do sedanjega časa, kajti njih dolgost razvila se je za 6633 kilometrov, to je, vsako leto za 1G60 kilom., (ali ne glede na one črte, ktere so Nemci dobili z Alzacijo in Loreno - merile so 770 kilom. — podaljšale so se nemške železnice od 1. januarija 1870 do 1874 vendar za 5863 kilometrov, to je vsako leto počrez za 1466 kilom.). Dolgost železnic leta 1850 in 1874 med seboj primerjena kaže, da so Nemci v tej 24letni dobi napravili črez 19300 kilometrov železnih cest ali počrez vsako leto skoro 807 kilometrov.
r o d" tega ni hotel verjeti, menda za to ne> ker se mu ljubi g. Vestenecka prištevati k svoji stranki, in je na najostudnejši način skušal g. K. vladi denuncirati, Češ, primite ga, on je to pisal. Tudi se je hotel iz te novice s tem ponorčevati, da jo je imenoval poklu-njeno. O. K lun si sme v čast šteti, da je „N a r o d" po njegovem priimku krstil besedo, ktera pomeni resnico govoriti, kajti doslej se je pokazalo, da je bilo še vse resnično, kar je „N a r o d" imenoval poklunjeno. Slovensko kmečko ljudstvo pa naj iz tega sodi, kako malo je „Narodu" mar za prave ljudske koristi, za ktere se še zmeni ne, če jih z nogami tepta kak njegovih navideznih privržencev!
Pij I\. pa šolska mladina.
i.
Bilo je letos na cvetno nedeljo, da so se sv. očetu v Rimu poklonili mnogi mladi učenci ali dijaki ter prečitali jim spomenico polno spoštovanja in vdanosti. Sv. oče, šolske mladine poseben prijatelj, ogovorijo jih potem v jako pomenljivi besedi, ki naj bi pomnili je tudi učenci slovenski in vsi učeniki,*) kterim je resnica in prava olika mar.
»Kadarkoli je v človeški družbi vstal kak prekuc, punt, kak potres javnega reda, vselej so obračali oči na mladino; od ene strani, da jo pozivajo k dobremu; od druge strani, da
*) Naslednji sestavki se priporočajo vzlasti gospodoma A. Heinrichu in V. Linhartu, profesorjema ,,n i h i 1 i z m a" (cf. Graz. Tages-post. Nro. 117., Laib. Tagblatt. iNro. 120., u. Laib. Schulzeitung Nro. 11. S. 167) in vsej njuni ,,inteligentni" tovaršiji.
Če primerimo dolgost nemških železnic s prebivalci in površjem vse Nemčije, prišlo je (se ve da, z ozirom na prebivalstvo in obšir-nost dežele v dotičnem letu)
1850. leta na 1 kil. žel. 6600 ljudi in ll0Qkilom. 1865. „ „ 1 „ „ 2525 „ „ 39 „ „ 1867. „ „ 1 „ „ 2800 „ „ 34 „ „ 1871. „ „ 1 „ „ 1943 „ „ 25 „ „ 1874. „ „ 1 „ „ 1770 „ „ 22 „ „
Kakor je bilo uže poprej na več mestih rečeno, imajo nemške države mnogo lastnih— državnih železnic, ki jim dajo neposredno premnogo dobička. Pred desetimi leti — konec leta 1864 bilo je vseh železnic 13165 kilom., med temi bilo je skoro 6080 kilometrov državnih, t. j., črez 46-1% vseh nemških železnih cest. Primeroma največ imelo je državnih železnic rečeno leto Bavarsko kraljestvo (1231 kilm.). Nektere državice pa takrat niso imele niti državnih niti zasebnih, in sicer Meklen-burg - Strelic , Schwarzburg - Rudolfstadt in
Sch\varzburg-Sondershausen,Schaumburg-Lippe
in Lippe-Detmold, "VValdek pa kneževina Lich-'tenstein. Pa nemške države nimajo le lastnih
jej pokvarijo najprej srce in potem duha popolnoma. Vi sami ste že skusili to.
»Tudi poslednja leta so novošegnega na-merjanja prednji borci na vseučiliščih pozive pošiljali mladini, in jaz sam sem videl profesorje vseučiliške, kteri so lahko pridobljiva srca mladenčem iskali nadražiti k vsakoršnim nerednostim, češ, verige morajo se zdrobiti, domovina poslaviti, svoboda in samostojna storiti; pomislili pa niso, da je po njih počenjanji postala le ubožna, razdjana in zaničevana.
„Po čudovitnem Božjem delu in po pri-prošnji presvete Matere njegove se je kakor v letih, ki so pretekla pred nesrečno pridobitvo Rimsko, tudi sedaj rimsko vseučilišče ohranilo čisto in ni dalo sluha ni sičanju strupenih kač, ni vabilom zapeljivih Siren. Prav res — čudo je bilo, da je mladenčev srce ostalo naučljivo, njih varhov oko čuječe, profesorjev vedenje dokaj modrostno.
„Da, še enkrat rečem, o vseh puntih, naj so sproženi bili po vnanjem mogočnem obvla-dalcu ali po notranjem sporu, vselej so iskali pokvariti mladino. Ne manjka se iz stare in nove dobe zgledov, kteri na obe strani spri-čujejo povedani vzrok.
„Ko je Nebukadnecar s preveliko silo dobil Jerusalem, odpeljal je vzlasti mnogo mladenčev seboj v sužnost ter jih pod nadzorstvom ostrih predstojnikov zbiral na pripravnem mestu, naj se mladiči navadijo običajev poganskih ter nezvesti postanejo izročilom svojih očetov. Mladi Daniel seje pa ustavil temu brezbožnemu naklepu in zedinili so se z njim še drugi mladenči, kteri vsi pogumni na ravnost povedo, da se zvesto držati hočejo po postavi svojih očetov.
V začetku sedanjega stoletja je tudi drug zelo mogočen obladalec, sovražnik cerkve in njenega najvišega pastirja, v tem glavnem mestu izvoljeno čislo mladenčev iz najbolj imenitnih rodovin, med temi njih več iz Rima, skušal pridobiti si, da bi udali se nečimur-nosti tega mogočneža.
»Najbolj škodljive prekucije so pa one, ktere napravljajo hudobni ljudje, kterim se potem pridružijo premnogi, ki si domišljujejo neko posebno srečo, in pozno še le prispejo k boljšemu spoznanju; število teh poslednjih je jako veliko; toda — ko pridejo spet k pravemu spoznanju, nimajo tiste krepkosti, ktero so kazali, kadar so vsi preslepijeni pomagali k rednega življenja silovitemu prevratu ali
prekucu. Take prekucije imenujem očiten upor. i Dva zgleda nate sedaj. Eden je iz davnih ve-1 kov, eden nam je pričujoč.
»Poglejmo v bukve Makabejcev. V Jeru-salemu je pojemati jel duh vernostni. Sosednji kralj, kteri je poln sočutja poslušal brez-božnikov tožbe in pospeševal njih napačno nagnjanje, ta kralj, ki ga sveto pismo imenuje „radix peccatrix" — korenina pregrešna —in je znan po imenu Antioh, ta kralj se je prilizoval hudobnežem — surrexerunt impii ex Israel — vstali so hudobneži med Izraelci — in si jih je pridobil, da so služni bili njegovi lakomnosti po časti in bogastvu. Takrat je bilo, da so videli, kako se je v Jerusalemu napravila gimnazija po načinu poganskem. Judje že pokvarjeni so kar očitno pravili in preverjali tudi druge, da veliko ljudstvo več biti ne morejo, ako se ne poprimejo nravov in navad brezvercev, in tako so se pripravljali na bogo-kletja in res tudi grozno v njih skazovali. Grške gimnazije so služile mladenčem k shodom in nekterim vajam. Ilvalno so se pričele, a poznej so propale in prestvarile se v združevanja graje vredna. V tako odurnih osodah pričela se je gimnazija v Jerusalemu, branil jo je prehudoben kralj, hranila prezanikarna, popačena nakana.
»Skoro v tisti podobi se prikazuje tudi sedaj duh upornežev in toraj vidimo, da na učiliščih sedijo marsikteri brezverni profesorji; vidimo, da je vseučiliščem in drugim tako zva-nim vzrejališčem izpodmaknjena vsaktera verska podlaga; vidimo, da se mladini delajo vsakovrstne nastave, ko se dan na dan množijo vabila k grehu, zmanjšuje pa in celo izrovava se, kar bi Boga, vero, verozakon in nje služabnike duhu častitljive delati moglo.
»V sredi mej tolikimi zlobami tedaj, kterim so premogočni oblastniki iu brezbožni uporniki nadelali pot, je pravo pribežišče, ki se nasproti tem hudim nevarnostim ponuja mladim, to, da se zedinijo z mladenči, o kterih se pripoveduje v današnjem blagovestji, kteri so veselo spremljevali Jezusa Kristusa, kadar je zmagoslavno jezdil v Jerusalem, ter so pozdravljali ga čestitaje: »Ilosana sinu Davidovemu ! Češčen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem!1' Pač res, češčen bodi, kteri prihaja k nam v imenu Gospodovem. Vsaj prihaja, da pokrepča svojo po sovražnikih oropano cerkev, da potrdi svoje po krivem preganjane služabnike, da vlije mladini namesti strupa nevere
železnic, ampak skušajo bolj ko mogoče združiti gospodarstvo raznih črt: v raznih deželah imajo vlade gospodarstvo v rokah ne le črez državne črte, ampak tudi črez nektere druž-binske. Uže pri avstrijskih železnicah omenili smo, da železnice tem več dobička neso, čem manj velja voditeljstvo in središčno gospodarstvo. Po tem načelu se ravnajo Nemci, zato dajo pogostem od raznih družeb narejene železne ceste državi v najem, v njeno gospodarstvo. Sledeči pregled naj v absolutnih svotah za zadnja leta kaže, kako so bile nemške železnice razdeljene med državne in družbinske, in koliko teh zadnjih je imela vlada (v raznih državah) v svojem gospodarstvu.
Leto	državne	Družbinske železnice		Skup
		v drž. gosp.	v družb. gsp.	
	kilometri			
1870	8494	1998	7032	17524
1871	9670	2035	9416	21121
1873	9831	3030	10057	22918
1874	10185	3082	10885	24152
Uže ta skupna števila kažejo, da se je razmera med državnimi in družbinskimi že-
leznicami prominjala, tako namreč da je z začetkom leta 1870 ta razmera bila za države najugodnejša, potem pa se je za državne železnice nekoliko poslabšala. Temu vzrok je posebno prusko-francoska vojska, ki je pre-silno napela vse, zlasti pa denarne državne moči, (zidanje državnih železnic je skoro popolnoma prestalo bilo,) tako da so isti čas družbe prehitele razne vlade ter razmerno dosta več železnic napravile. Najočitneje to pričate leti 1870 (1. prosenca) in 1871 (1. prosenca). Državne železnice so se do leta 1872 jako malo pomnožile, namreč komaj za 1176 kilometrov; pa še ta dolgost se silno skrči, če odbijemo od nje dolgost železnih cest, ktere so Francozje z Alzacijo-Loreno odstopili takrat novo ustanovljenemu cesarstvu. Te so merile 770 kilometrov; po takem je rečeno dobo bilo zidanje državnih železnic skoro po polnem prestalo, kajti naredili so jih komaj 400 kilometrov novih. Še očitneje pa so rečene razmere med državnimi in družbinskimi železnicami izražene s sledečimi stotinkami (°/0)-
duha prave vere, duha pobožnosti in pohlev-nosti nasproti v sto in sto zlodjeve oblike napravljenemu duhu zdražbe ali nesloge.
„Prihaja pa s tehtnico v rokah, in kar kralj zaznamnja vse one, kteri so odmenjeni, da jih o gotovem času zadene vsa ostrota njegove srdite pravičnosti.
„Kar nas zadene, hodimo, spreljubi mladenči! hodimo za njim po poti njegovi; vsaj je sam rekel: »Jaz sem pot." Hodite po stopinjah božjega Učenika, in da skoraj sami ne bote čutili, vendar bote lahko prav marljivi v svojih naukih, neutrudni v dolžnostih verskih, močni v svojih dobrih naklepih.
,,Jaz toraj prosim Boga, naj vas blagoslovi in naj odmakne pritežnosti in nepravične pregovore onih, ki trdovratno zopervajo učni svobodnosti, ktero mi do cela hočemo in zahtevamo. Ne da se — prav res — razumeti, kako bi se sedanje robstvo strinjati dalo z napak hvalisano svobodo onih, ki prihajajo k nam s pretvezo svobodnosti in z lažnjivimi besedami razbitih spon in otresenih jarmov na jeziku!
„Vi pa se res vrnite k svojim družinam, pokrepčani po blagoslovu apostoljskem, in glejte, da se ga vdeležijo tudi vaši domačini. Silo delajte srcu Božjemu, da vam iz neusahljivega zaklada svojih milosti podeli vse tiste, kterih potrebujete, vzlasti pa milost stanovitnosti v dobrem, da ob času, kadar poteče to poze-meljsko življenje, deležni postanete onih tolažil, ki nikdar ne potekol"
Kako so te prav očetovske in res apo-stoljske besede poprijele in močno presunile srca vsem presrečnim učencem, pokazali so goreči slavoklici, ki so po skončanem ogovoru zavpili jih sv. očetu. Da bi pač naša mladina spoznala velikotno nalogo, ki jo ima zvrševati, in da bi grede po poti božjega Učenika včrno pomagala, da napoči nam skoraj boljša prihodnost !
Avstrijsko cesarstvo.
Iz Ljubljane, 10. julija. Že v zadnjem listu smo omenili, da za voditelja naše deželne vlade je imenovan g. vitez Wid-m a n n, doslej vladin svetovalec v Brnu. Nemški listi o njem pišejo, da je strogo usta-voveren ter se v dokaz tega sklicujejo na to, da g. W i d m a n n je zet bogatega ustavo-verca Skeneja. »N. fr. Presse" pa meni, da
Leto	državne	Družbinske železnice		Skup
		v drž. gosp.	v družb. gsp.	
	stotinke			
1870	48-4	10-5	411	100
1871	45-7	10-8	44-5	100
1873	429	132	43-9	100
1874	42-1	12'9	45-0	100
Sedaj (1874) oskrbuje 52 ravnateljstev vse nemške železnice, ravnateljstvo in njihovo gospodarstvo pa nadzoruje 11 različnih nemških vlad. Po ustanovljenji nemškega cesarstva se je voditeljstvo in gospodarstvo raznih železnic bolj zenačilo in vse dotične naprave merijo na to, da bi se v raznih državah po vseh glavnih točkah popolnem zedinilo. Vtem smislu postava od 27. junija 1873 (veljavna za vse države nemške zveze) posebno pospešuje razvitek nemških železnic in promet (vožnjo) po njih. Rečena postava ustanovila je posebni »železnični urad za državo nemško", ki v želeničnih razmerah povsodi vse določi, kar se mu potrebno in koristno zdi: za naredbe tega državnega železničnega urada odgovoren je le kanclar nemškega cesarstva.
(Dalje prih.)
tega ni bilo treba praviti in da bi bilo boljše, če bi se to ne bilo omenilo, ker vsakdo ve, da pri možitvah in ženitvah ni merodajno usta-voverstvo, ampak vse druge reči.
Iz vsega tega je razvidno, da g. W i d-m a n n ni prononciran ustavoverec, kakorš-nega si je želel ljubljanski »Tagblatt", ampak navaden ustavoveren vradnik.
Da ni imenovan za deželnega predsednika, ampak le za voditelja, razlaga „N. fr. Presse" s tem, da bi bilo menda proti ,,h i e r a r-hični etiketi" birokratov, če bi bil preskočil dve stopinji in iz navadnega svetovalca postal deželni predsednik.
Nam pa se čudno zdi le to, da so voditelja za našo deželno vlado tako dolgo iskali in nam naposled od tako daleč poslali moža, ki ne pozna naše dežele, in tudi našega deželnega jezika ni zmožen. G. R o t h že toliko časa djansko vodi našo deželno vlado, pozna ljudstvo in deželo in je izvrsten vradnik; če kdo, je sedaj on zaslužil, da bi bil postal tudi po imenu vsaj stalni voditelj deželne vlade, če ga že niso hoteli imenovati za deželnega predsednika. Pa se ve, g. Roth ni ud kon-stitucijonalnega društva, zato vse njegove zasluge nič ne veljajo.
Ix EJublJaiie, 9. julija. „Narod", omikovalec slovenskega naroda, v nedolgem spisu iz Gorice ima gotovih 12 ali še več »klerikalcev", Jezuitov" in druzih psovk zoper ondotno duhovstvo, češ, da so oni „moža (profesorja) z ženo in otroci ob kruh pripravili!" — Lepo, lepo! Hudodelcev ne spravlja v ječo hudo djanje, ampak tisti, ki k njihovemu grehu ne molče, sodniki, ki ga sodijo itd.! Od »Naroda" se utegnete še marsikaj naučiti, kajti on je sveder nad vsacega »sofista". To kaže tudi vselej, kadar zadene na cerkveno razprtje na Slovenskem: tu smo krivi le samo mi, ki vero svojih očetov branimo, ne pa „Narod", ki naš narod oslabuje, sramoti in v pogin tira s tim, da je postal oznanovalec Slovencem poprej neznane nejevere, ki jo hoče zasejati iz tujstva tudi med nas.
Zvijačnik pravi v št. 152: „Nam Sloven cem (rekel naj bi: novim »nekterim" poganom, ki smo se »pri tujcih" nevere navzeli in jo hočemo s peklensko silo v našo domovino za trositi) je bil ta boj prav posiljen." Imenujejo se celo »neutralne". — To je ravno tako, kakor bi bil kruti »Neron" rekel, da je neutra-len, ki je menda Rim zažgal, potem pa kristi jane krivičil, da so ga požgali, da bi potem ložej dobil pretvezo jih preganjati. Baha se celo še s svojo »zmago". Toliko so liberaluhi
v	deželi pač res dosegli, da so marsiktere hudobije v deželi začele biti precej bolj pogoste, kakor so poprej bile, in verjamemo, da bode še huje, ako se bode brez kazni smelo s peresom in jezikom verstvo požigati. — Vsak ve, kaj je našim liberaluhom »ultramontanec", namreč verni in zvesti katoličan, ki vse katoliške resnice veruje in je podložen poglavarju sv. cerkve. In ako »Narod" pravi očitno in brez sramožljivosti, da je ultramontanec njegov protivnik, potlej že vemo, kaj imamo od njega pričakovati.
Prav lisičja laž je, da se zlasti »mlajše duhovstvo fanatično upira proti napredku". Za napredek smo mi, vi ste za rakovstvo, ker nas hočete v neverstvo, ali vsaj v luteranstvo nazaj prekucniti. Vsak človek na svetu, ki ni slep, dobro ve, da krščanstvo, kterega prega-njavci ste vi, je narode izobrazilo, in kjer je krščanstvo, zlasti katoličanstvo zginilo, tam so se narodi v barbarstvo povrnili. — O napredku
vi	čisto molčite, ki ste v goriški dogodbi
očitno razodeli, da vam ni mar za našo mladino, ki so jo profesorji pačili, temveč solze točite, da so taki odstranjeni, ki so brezbož-nost in spako sejali. Od vas se nismo nikoli nič dobrega nadejali; da bodete pa postali kar očitni »patroni" nenravnosti, tega bi bil komaj kdo pričakoval.
Tudi srbske zadeve, ko nam hočete Srbe v izgled dajati, mislimo, so nam bolj znane, cot vi mislite, in veča edinost med ondotnim duhovstvom in svetovstvom je od tod, ker ondi posvetni domoljubi svoje duhovstvo spoštujejo, se svoje cerkve drže, se za njo potegujejo; vi pa ste odpadniki od svoje lastne cerkve, kar je za vas največa sramota, ste njeni togotni preganjavci in teptavci, jo sramotite pred vsim svetom, kar na vesoljnem svetu ne delajo privrženci nobene vere-
S »sofizmi ter zvijačami, s svojim zaletavanjem v osebe", s pačenjem imen in kar Je še druzega vašega nepoštenega orožja, s takim se dandanašnji nič več ne opravi, kajti svet misli, študira in po djanji sodi, ne pa po puhlih in ošabnih besedah.
« Dunaju , 10. julija. Pred svojim odhodom v Išl so cesar imenovali nekaj deželnih predsednikov. G. Ceschi se poda prostovoljno v pokoj in na njegovo mesto v Trst pride baron Pino, doslejej deželni predsed nik v Bukovini; za deželnega predsednika bukovinskega je imenovan dvorni svetovalec Alesani iz Tridenta na Tirolskem in g. W i d m a n n iz Brna za dvornega sve tovalca in voditelja deželne vlade Kranjske, Kriški okrajni glavar grof C h o r i n s k y pa pride za vladnega svetovalca v Ljubljano. G. Pino Trst in Istro pozna, ker je že služil v Trstu in Gorici, g. Alesani pa Buko-vino menda tako malo, kakor \V i d m a n n Kranjsko.
Pred nekaj leti je služil v Dalmaciji, kjer se je ustavovercem silno prikupil, zato pa je »N. fr. Presse" z njegovim imenovanjem najbolj zadovoljna.
11. Prage, 6. julija. (Izv. dop.) Volitve v deželni zbor češki po deželi in po mestih so končane, do male izjeme. Izid sem vam naznanil brzojavno 3. in 6. t. m. le površno, naj vam tedaj ličim volilno borbo natančneje. Kar se tiče agitacije, moram priznati, da nobena stranka ni lenovala, ampak z zimnično čilostjo delala v prospeh svojega poslanca. Staročesko volilno agitacijo je vodil edini g. Otokar Zeithamer, za nasprotno pa se je po deželi vse trlo mladočeskih in vladinih agitatorjev. Še predvečer pred volitvijo po de želi so »Narodni Listy" prinesli zmagonosni vvpdni članek: »Ako smo bili kedaj preverjeni v brzo in slavno zmago ideje činosti o našem narodu; ako smo kdaj bili prepričani, da naše pravo in resnica se za nedolgo polasti misli in src celega naroda: smo to prepričani danes, v trenotji pred bojem, smo prepričani danes, po teh treh tednih volilne borbe v sredi našega naroda". A danes, po volitvah, stoji njihova stranka smrtno ranjena na bojišči, premagana, potlačena! Mladočehi so bili postavili 22 poslancev po deželi, po mestih pa 11, teda vkup 33. Zmagali so po deželi v 6 okrajih, v mestih so pa popolnoma propadli, kolikor je doslej znan skrutinium mestnih volitev. Nasproti onim šestim stoji stara garda — 40 voljenih deklarantov — stranke Paleckega in Riegera po deželi, v mestih pa 38, tedaj bi bilo voljenih poslancev staročeskih 78. Ogromna večina narodnih volilcev je tu sijajno pokazala, da seme domačega razpora med njimi nima ne hrane, ne tal, in da stojč verno pri staroče-
českem praporu, pri deklaraciji. Pokazal je tu celi narod češki dosti jasno domačim odpadnikom ,,Extračehom" in vladi, da ne marajo politike nekterih sebičnežev in častilakomcev, coji s svojim nedomoljubnim počenjanjem hočejo pretrgati vez deklaracije, ter čelo svoje upogniti pod jarem oholega neprijatelja narodnega. Prvi dan volilne bitve bila je prava Sadova za naše »mlade", bil je to slavni protest proti mladočeski politiki, in volitev njihovih vodjev dr. Sladkovskega in dr. Čizeka samega ste strašanski »memento mori" tej kopici, kajti obeh volitev je zaostala zarad nenadpolovične večine glasov, nedoločna, in mora se še enkrat voliti. Kaj to pomeni, ve vsakdo, ako se pomisli, kakovo veljavo imajo v vseh deželah načelniki političnih strank.
Kam pa vede odpadništvo in osebna strast, pokazalo se je najbolje v okraju Domažlickem (Taus), kjer so »mladi", drže se taktike po-braticev mladoslovenskih, raje volili ustavaka, c. k. komisarja Eckerta, nego da bi dali glasove Staročehu dr. Steidl-u. Stalo je tu nasproti: 18 nemškim volilcem čeških celih 88!!
Res, le z bolestnim srcem domoljub prenese takove udarce, in mora obsoditi tak odpadniški Čin; sramota večna za nje, da pomagajo ustavaku k zmagi v okrajo, kjer je poprej vselej skoro enoglasno bil voljen narodni kandidat. Zgodilo se je tu prvikrat; zaslugo in lavor imajo narodni slogo s kaz i.
Dasiravno mladočehi vže iz principa nimajo privržencev med češko duhovščino, so vendar tu ic tam izjeme, ktere se ne dajo prezirati. Tako je n. pr. v Nimburgu dekan g. Ilusak jako fanatičen Mladočeh; dunajski „Volksfreund" (nedelja št. 4 t. m.) ga imenuje v famoznem vvodnem članku: „Alt-und Jung-čechenthum", vzor češkega duhovnika itd. Kako nevoljo je ta članek vzbudil med staro-českimi krogi, povem vam prihodnje, kaj tacega bi se ne bil nikdo nadejal od organa »liberalnega" kardinala dunajskega.
Iz stališča, kot stranka narodna, je staro-česka stranka z izidom volitev popolnoma zadovoljna; v bodočno bo njena skrb, da izpuli še 6 »mladih", potem je zopet lepa sloga doma. Ako se ima vest potrditi, da res pride cesar, kraljevič Rudolf in grof An-drassy sem v kraljevo Prago v dobi velikih vojaških vaj na polabskih planjavah prihodnji mesec (priprave ogromne za spre-jemstvo se vže gode nekoliko tednov), ker vsled ugodnejših pomer in zmenj prijazni vetrič z Dunaja vleče, potem vlada ve in pozna, da ima v slučaji kacega pomirjenja pred seboj neupognjenega, v hudi borbi politični ojačenega protivnika, z geslom deklaracije, koje ne proda po nobeni ceni!
Vnnnjc države.
Francoska, 10. julija. Zadnjič smo poročali, da desnica in levičarji so nameravali vreči ministerstvo. Da bi se ti dve stranki ne mogli zediniti o dnevnem redu, je nek poslanec stavil predlog, da bi se B r u n o v a interpelacija in Larochfoucauldov predlog o ustanovitvi monarhije ob enem razpravljala. Pa to se ni zgodilo in skupščina je 8. t. m. svojo nezadovoljnost z ministerstvom izrekla, ker je s 368 glasovi proti 330 zavrgla nek pristavek poslanca Pariza, kteremu je bila vlada pritrdila. Kako se bodo te homatije razvozljale, se še ne ve, to pa je razvidno, da Mac Mahcna ni volja iz rok spustiti oblast, ktero mu je skupščina izročila. Ker je pripustil, da se je oklic mladega Napoleona raz-
glasil, nekteri po pravici sodijo, da mu Macjralno krščanski trud ne bil čisto zastonj, so se Mahon pripravlja pot do francoskega pre-1 odškodovali s parom mašnih srajc, s prti in stola Morda se potem princ Lulu res misli zagrinjali, ki so jih pobrali z altarjev, - V oženiti z Mac M ah on ovo hčerjo, kakor je naših krajih so bili dosihmal cerkveni ropi ne-bilo nedavno brati? Največ bode pa ležeče na slišana reč; a zdaj, v preblaženi dobi „raz-tem se bode li Mac Mahon smel zanesti svitlenja in omike", začeli so se novošegni na armado? Po končani seji 8. t.m. je mini- prebrisanci buditi iz dolzega spanja „mračnja
sterstvo hotelo odstopiti, pa Mac Mahon temu štva in nazadnjaštva." - „Povsod napredek!
..........I;.	Tairiinala eAva ko ie no nrvem dnevu
Trlrrrnflčne dfnHrne cene
10. julija.
i Papirna renta 70.15. — Srebrna renta 75.30. — 18601etno državno posojilo 109 75. — Bankine akcije 982 — Kreditne akcije 226.75- —London 111,70. — Srebro | 104.75,— Ces kr. cekini —.— — Napoleon 8.92.
Tržna cena reteklega tedna:
Mernik
ni privolil
Turški sultan je egipčanskeganamest-nega kralja v prav prijaznem pismu povabil, da naj čez poletje pride v Štambul. Zdaj je neki prav nevarno zbolel.
Razne reči
(»Slovenec" pred porotnike) ne pride; deželna sodnija je namreč ustavila preiskavo zarad šuntanja in razžalitve veličanstva in zapisnik izročila mestni delegirani sodniji, pred
je veselo zaklicala sova, ko je po prvem dnevu zopet nastopil mrak čez zemljo; zdaj je dan, se bo vsaj zopet kaj vidilo". —
—	G. Avgust Urbas, okrajni sodnik v Postojni, je imenovan za deželnega sodnika okrajne sodnije v Celji, g. grof M a r e n z i pa za vladnega koncipista v Ljubljani.
—	Č. g. Jakob MikaliČ, začasni ka-tehet na ljudski šoli v Kopru, je od cesarja | imenovan za korarja v Piranu.
—	„Narod" od 9. t. m. omenja Terlepo-vega dopisa v zadnjem „Slovencu", pa še vedno
r; bil° «■ * -0 * "M
« H
naj a p eden se je tiskal, ni bral. Mi se po- tudi ljubljanske delavce že hujskal, je bi 4. robnikov nismo čisto nič bali, marveč smo bili t. m. zarad šuntanja in raz aljenja vojaš ine zadovoljni, da se enkrat porotnikom da prilika od berolinske sodnije za 19 mesecev v ječo I
............a. i _ ___]: bn I nKunion
obsojen.
č. g
. . r. i e
6- julija. piačano.
pokazati, ali naše ljudstvo res tako sodi, kakor državni pravnik, ki je „Slovencau že tolikokrat, včasih prav zarad malekostnih reči zasegel.
— Iz Cola nad Vipavo, Ljubezen otrok, spoštovanje starišev, brato-Ijubje prijateljev — trojni ginjeni pogrebci spremljevali so v skupni žalosti gosp. Valentina Bernot-a, poštenega eolskega učitelja, 4. dne t. m. k slednjemu pokoju do hladnega groba.
Zvest v spolnjevanji svojega poklica si je bil ranjki, ki je mladino žlahnil, pridobil tudi srca vrlih srenjčanov. Bolehnemu dalj časa, mu
Listnica opravništva.
J. B., dzh. v B.: za 3/41. vse plačano. I M. L., kapi. v Sp. J. : za celo leto |
Č. g. Fr. St. v P.: Redko kdaj tako zgodaj ■ pride, da bi Vam zamogli postreči. Kar se naročnine tiče, je že dobro tako. Naj bi pa tudi tega ne bilo, bi ga Vam bili vse eno pošiljali. Tedaj j zarad tega bodite le brez skrbi.
(1357 gl.), — 3- Mart- Fiš-evo iz Pc
_ 3. Jan. Primec-ovo iz II
g].) _ 3. Jan. Podlipee-evo iz Studenca (130
Eksekutivne dražbe.
15. julija. 3. Fr. Novak ovo iz Velike Račne
OH.U HliUMVUjv«..--------------------„	•	1(1357 gl.), -
previdnost božja ni dala upanja okrevati dolge ^626 gl _ bolezni; marveč ga je poklicala vdanega v|„,v — 3., voljo božjo iz doline solza v boljše življenj
Slovesno-mili pokop pa je bi dokaz, kal priljubljen je bil vrli učitelj vsem, kterih za-r B^a"*c"i8*40~gi.)7"UJ 3. Iv. Garbajs-ovo iz upanje o izrejiin podučevanji mladine je tam-1Podgoric (1784 gi.), — 2. Marije Selan-ove «a-kai užival Ginljivo je bilo videti, kako je puščnina, vse v Ljubljani.— 3. Jan. Ogmek-ovo šolska mladina jikaje^ovala po blagem svo- L P^l (400 -	^ J. ;
jem vodniku, kako sta si brisala oče IU ,mf11	- 2. Mat. Rane-tovo iz Dragodanj (1657'
hvaležne solze po blagotvornem učemku, kako I ]} y Rranji _ 2 Fr Klemenčič-evo (I750gi.) so prijatelji njegovi premišljevaje mu vošili|v Krškem. mir in pokoj h koncu trudapolnega delovanja na gomili!
O žalostni prizor, koliko misli nam zbujaš posebno dandanes v svojem hladno-zem-
skem podnožji!
Pokop je vodil z drugimi tremi gg. duhovniki iz Cola, Vrhpolja in Vipave, še c. k. okrajni nadzornik g. Luka Hiti, ki se je v preginljivem govoru pokojnega, častno, bratov
.	• • * T» ____3__Inl i« konln/rn/
Mesta:	8 o ! c »m h I	Rži	Ječmena	2 p 0	Turšice	Ajde		Prosa	9 v m| e o m
v Ljubljani	1 ! 3.20! 2.10:		1.50	1 1.30	I 1 ! 2.30 2.40 2.40				2.50
v Kranji	-	—	—		—	1	—	-	—
v Loki	3.80 2.80				2.80 2.85,			2.90 j	—
v Novomestu	3.60l3.00		2.10	1.40	2.70 2.60, 2.451				2.80
v Sodražici	4.35 2.60		2.20	—	2.80,		—	2.50	—
v Mariboru	3.70,	2.65	2.25	1.80;	2.70 2.251 2 30				—
v Ptuju	3.60	2.69	2.25	t.76	2.60		2 25	2.60(	—
v Celji	3.50.	2.25	2.20	1.10	2.50'		2.80	2.20	—
v Celovca	3.75	2.56	2.66	1.48	2.70		2.40	—	—
v Trstu	3.80, 2.15		—	—	2.63		—	—	—
v Zagrebu		—	—	—	—		—	—	—
v Siseku									
v Varaždinu	3.41	2.66	2.00	1.72	2 67		2.50	—	—
na Dunaju	346 2.55		1,75	1.20	2.301		—	—	—
v Peštu	3.50	2.65 -		1.40	2.15		—	—	—
v Pragi	3.65,	3.05	2.33	1 90	—		—	—	—
v Gradcu	4.26	2.76 —		1.55	2.5u|		—	—	—
		Tržna cena:							
	'5	s b			[S		s b o		
Reči	v Ljublja	i c > 0 Z >	:5* s trn * ►	iS 0 •J >	ts h o 02 >		■o a s ►	v Celju	v Ptnju
Masla funt	0.40	0.45		0.52	0.40		—	—	—
Špeha „	0.44	0.44		—	0.44		0.40	0.44	0.40
Leče mernik	: 3.30	_	—	—			—	—	-
Krompirja „	j 1.50	_	—	i ~	1.20		1.50	l.OO	1.26
Fižola „	1 3.25	3.0C	—	—	3.30		—	—	
Sena cent	1.00	1.11	1.4C	1.00	0.80		1.50	l.K	2 00
Sem. detelja,,							—	—	1 ~
Ptešiči cent	—	—	I —	—			—		!
Govedine funt	0.30	0.26 -		—			0.28	0.2f	i' 0.30
Teletioe ,,	0.31	0.30; —		—			0 2f	0.3(	0-26
Jajc za 10 kr.	7	6	—		6		—	—	
Denarstvene cene.
9. julija.
Državni fondi. 5*/0 avstrijska papirna renta . . .
1 t V Trstu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po
41-45 eld., sladkor 20-21 gld., kava Rio 46-60. Java po 64 gl., rajž 10-12 gld. c*nt. Petrolej 10-12 gold. cent.
_i_i_i .m n n i.......* *........* *
5% renta v srebru Srečke (loži) 1854. 1.
1860. L. celi. , 1860. 1., petinke Premijski listi 1864. 1., . . .
Zemljiščine odveznice. preginljivem govoru ^RUjucg«,	------ .	>
sko krščansko spominjal. Povdarjal je hvaležno I J^^e, koroške 'in primorske po 5%
zdatno podporo in darežljivost, ktero je tamo-jogerske po 5"/. ......
šnji župnik, č. g. Janez Janša v vsakem oziru	* */•' '
prijateljsko in blage volje bolnemu ranjkemu^
spolnoval. Bog mu povrni'
Sedmogradske po 5*/,
Delnice (akcije). Nacijonalne banke . . .
uurai. uvp	r---------_ ■	---
Ako ne dvomimo, da vtisek o posebnih M
I Kreditne Tržaške
I n I Budenske I Salmove j Palffi-jeve
slučajih mladini nepozabljiv ostane, bode tudi to gotovo dolgo pomnila.
Učitelji - tovariši - iz cele vipavske doline pa so peli lepi nagrobnici, kakor tudi pri cerkvenem opravilu. Pokojnemu pošteiyaku, vrlemu prijatelju učiteljsva zakličemo žalo-glasno v slovo: „Zemlja Ti lahka!"
IzLašič 6. julija. Tukajšnja nasamna|GW^e podružnica s. Roka je bila te dni oropana Tolovaji so vrata ulomili in nadjali se ugrabiti kdo ve kako bogat plen; a prevarili so ^ se. Pušica, ktero so razbili, je bila ravnokar Napo]eonsd-0I izpraznjena. Da bi pa njihov prav po libe-1 Srebro izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Kreditne akcije .... Nižoavstr. eskomptne družbe Anglo-avstr. banke . • • Srečke (loži).
St. Genois	,,
VVindischgriitz -ove ,) Waldstein -ove d
po 100 gld. 100 ,, 50 „ 40 gld. 40 „ 40 „ 40 „ 40 „ 20 „ 40 „
a.	v,
k.	d.
t»	»
a.	v.
n	n
ii	ii
n	n
n	n
>i	ii
n	n
Denar. 70.40 75.30 99.75 110.25 111.50 133.—
93.50 86.60 76.60 78.-73.60
983 116.25
225.— 870. 151 25
157.25 106.— 62.— 22.— 31.— 23.50 26.-22.60 18.— 22.50
Srebro in zlato.
Blago. "70.50 76.40 100.25 110.75 115.60 133.50
94.-
77.—
78.— 74.-
985 116.75 225.25 880,— 151.75
157.75 106.50 63.-
23.— 32.50
24.— 26 50 23.-19.— 23.-
Najlepši, najcenejši iz železa vliti
1 i
5.31 5.34 8.02 'A 8.91 104.75 105.—
s p o ni i nj k i
(m on um en ti), križi za altarje in velik __križi za pokopališča, ___
izgotovl eni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno n» zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni. ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — m^sto kamenitih) edino le pri
C. HI. Poblsch-n,
meše. trgovcu z železjem in lastniku privilegije
na Dminji (Wien, HKhringstrasse Nr. 7 in njegovi 'zalogi križev lauf tler Mchmelz) nasproti vhodu pokopališča -
in se pošiljajo na vse kraje. GrobDi napi«i se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče- Ti valeev ali z zlato pisavo ali pa z izbuknjeno vlilimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo zahteva, brez odloga pošljejo.
___	(9—17)	j
Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.