St. 2 O. PoStnlna plačana v gotovini. V Utibllani, dne 13. marca 1923. laskata vsako sredo fn petek. leto V. Glasil® vvSamostoIira kmetijske stranke za Slovenijo eei®leta® . • « « » soittletno . . . • . Posamezna Številka . Haročiiina & i. •••*•« .••».a ©i® 20°— .«»«..»...».. Dia i8*-™> f SCmet pomagal §1 sam« In s^ale stališče v držaji uravnaj si sam S j laserati* • 1 mm inserataega stolpiča stane sat oradae ra*g!as« »............. , , Ola Qr9» reklame pa dogovora Uredili it vo In apravaiitvo lista ie v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, ▼ hiši „£konoma". Naša zgodovinska naloga. — Klerikalni očitki. — Impertinentne iaži demokratov. — Prof. Sušnik naj nas toži! — Delavcem! — Zavednost zmaguje. — Minister Zupanič. — Polomije klerikalcev. — Div-jaštvo Orlov. — Zakaj? — Tožba Ažmana. — Nova laž prof. Sušnika — Kako so zapravili klerikalci avtonomijo. — Kmetu. — Klerikalci in kmetje. — Komunisti rešili vero iz nevanosti. — Kakšni so radikalni kandidati. — Radikalna laž, — Triumf SKS v Novim mestu. izide volitev sporočite nemudoma na naslov: Samostojna Ljubljana. Stroške poravnamo. ii ■ ............. ...............m,............................ mu....................b 1i.—lami—m Naša zgodovinska naSoga. Ko oddaja katerikoli naš nasprotnik svojo krogljico v skrinjico svoje stranke, tedaj ne vrši drugo, ko svojo strankarsko dolžnost. Drugače je to pri nas. Ko oddaja kmet svojo krogljico v kmetsko skrinjico, tedaj vrši naravnost zgodovinsko nalogo, ker tedaj dovršu-je oni veliki proces, da postavlja po steS&mski — kmetsko vlado. Najprej so vladali plemiči, potem meščani in nakonec pride do vlade najmočnejši in najštevilnejši stan — kmetski stan. To je zgodovinska resnica človeškega razvoja. Kdor bo volil v kmetsko skrinjico, ta je razumel zgodovino, kdor ne bo tega storil, ta se bo pregrešil do potomcev. Ta zgodovinska resnica, da pride po plemiški in meščanski vladi kmetska vlada, velja za vse narode, najbolj pa za Jugoslavijo. V naši državi je kmetska vlada naravnost rešitev. Samo poglejte okoli sebe in spoznali boste to takoj. Tako polno narav nega bogastva ie v naši zemlji, da se le malokatera država jaore meriti z nami In kako živimo V In zakaj živimo tako slabo? Ker vlada v državi korupcija, ker se zapravlja državno imetje, ker se premalo dela, ker se premalo varčuj?, ker si poštenja. Vse sloje je zajela korupcija, kmet je še nad njo. Vse stranke zapravljajo državno imetje, kmet se ga še ni doteknil. Povsodi se pozna slabejša kakovost Izdelkov od predvojnih, le kmetski pridelki so enakovredni mirnodobnim. Vse zapravlja in razsipava denar, da mesta glasno tožijo o pomanjkanju (denarja, le kmetske hiše varčujejo Z denarjem in so zadnji up hranilnic. In ko zmaguje nad mesti izprijenost — vlada na dežeii še stara poštenost. Vse zdravje naroda, vse njegove sile so danes osredotočene v kmetu. Če dvignemo te sile, da njihov sveti duh prečisti vso gnilobo našega na- rodnega življenja, potem smo rešili državo, potem smo za večno utrdili našo svobodo. Če pa se oprime degeneracija mest tudi kmeta in to se nedvotnljivo zgodi, če se kmet poda meščanskim geslom, če se izneveri svoji sveti kmetski misli, potem je konec naše nacionalne svobode zapečaten! Samo kmet more rešiti problem narodnega ujedinjenja! Ko bo združen hrvaški, srbski in slovenski kmet v zemljoradničkem bloku, tedaj je Jugoslavija šele ustvarjena in obenem nepremagljiva sila. Samo kmet mora čisto pomesti * vsemi bankokrati, z vsemi korupcioni-sti, z vsemi paraziti Krnet ni soudeležen pri nobeni vladajoči šajki, kmet more in hoče zato pomesti z vsemi Pošteno je kmetsko delo, zato hoče kmet, da imej pošteno delo tudi pošteno plačilo. Uradniško vprašanje bo rešil samo kmet, s tem da bo nagradil zmožne in nagnal nezmožne! Poštenje kmeta le zadnja rešitev Jugoslavije, kmetska vlada edin up pravita patriotov. Glejte Bolgarsko, glejte Češko, gbj-te tudi Rusijo ia povsodi je edin up dr-žave — kmet! Bolgarski kmet je to svojo zgodovinsko nalogo že spoznal uresničil je to svojo narododrešujočo nalogo češki kmet, spoznava to svojo visoko misijo tudi ruski kmet, ali je mar ne bo spoznal po volji silni, po močeh krepki, po zdravju neizčrpni jugoslovenski kmeti Da! Tudi on jo spoznava, tudi on Šolsko vprašanih. Nikjer nismo Slovenci dosegli takega napredka ko na šolskem polju. Dočim smo imeli pred vojno le eno meščansko šolo, jo imamo danes v vsakem okraju. In dobili smo tehniko, univerzo in vse polno drugih strokovnih šol. Vseeno so klerikalci nezadovoljni s sedanjim šolstvom in to zaradi duha, ki da vlada v njih. Vse slovensko ljudstvo ve, da je danes v šolah prav isti duh, ko pred vojno, ko so imeli klerikalci prav vso moč, kvečjem, da uče danes kateheti ve-ronauk slabše ko nekdaj. Če pa pretakajo klerikalci solze zaradi ljubljanske univerze, potem pa to ni drugo ko hinavščina, zakaj oni so bili tisti, ki so požrli vse« učillskl fond. Bolnice. Državne podpore bolnicam so določene po proračunu Iz leta 1920, Ker so med tem cene živilom in vsemu drugemu silno narastle, primanjkuje veuno denarja. Zato je bila nevarnost, da bodo morali bojnice zapreti in to bi se tudi zgodilo, da ni nastopil z vso odločnostjo tov. Pucelj, ld ie zagrozil z demisijo in dejal: »Zaprite vse univerze, vsa zabavišča, vsa gledališča — toda niti ena bolnica se ne sme zapreti!« In v resnici se tudi nobena ni zaprla. Še pred kratkim je dosegel tov. Drofenik nov, velik kredit za bolnice v Sloveniji, dočim pa klerikalni poslanci niso dosegli drugo, ko da so kričali. Od vpitja pa še noben jesl-har ni bil sit. Klerikalni režim vislic pa najlepše osvetljuje Zaloška cesta, ko so dali streljati v ljudi in pa slavno dejanje ministra Korošca, ko je odpustil vse železničarje, ki so stavkali. Pa v preganjanju nasprotnika so bili klerikalci vedno veliki Kaža fltriniifift ia at Krnirtiglftm žrugt m Ka SUieniccs ia asaa rta t Obrtniki, naša moS in dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizaciji" vše^a obrfniSkega slanu. Vranglovci, Idrila In invalidi. Vranglovci so prišli v Jugoslavijo, ko še ni imela SKS niti enega ministra. Njihov prihod gre tudi na račun klerikalcev. Idrija je bila izgubljena, ker se je Korošec uprl Wilsonovl črti. Invalidi pa nikoli niso bili tako pitani z obljubami in tako slabo podpirani t denarjem, ko tedaj, ko je bil Korošec na vladi. Bilo bi pa tudi polovico invalidov manj, če ne bi klerikalci tako hujskall na vojno. Ameriško posojilo. Vsako investicijsko posojilo Je koristno, če je dobro uporabljeno. Posojilo, ki je namenjeno gradnji železnic je zato dobro. Večina skupščine je bila za posojilo in zato bi bilo to posojilo sklenjeno, pa če bi rekli poslanci SKS da ali ne. Zgodovinska zasluga poslancev SKS je, da so za Slovenijo izbili Iz tega posojila 4 milijone dolarjev in osigurali tri proge: Kočevje—Vr-bovsko, St. Janž—Sevnica in Prekmursko železnico. Demokrati so se hoteli zadovoljiti le s Prekmursko, klerikalci pa so poslali v boj — atka, ki je zahteval železnico na Horjul. . Mi smo nekaj dosegli, klerikalci pa so prinesli — prazne besede. Ce te teknejo njihovim backom, naj le še volijo klerikalne poslance. Pribiti je treba, da so klerikalci našim v železniškem vprašanju nasprotovali, ker Hm je bila strankarska korist več, ko vsenarodna stvar. Tudi iz tega se vidi, koliko je vreden njih krik po avtonomiji. Sviniene In druge korupcije. Pri svinčeni aferi so klerikalci zaslužili težke milijone, ker so prejemali 20 odstotkov od prodanega svinca. Komisija za stvarno demobiliza-cijo, Vrstovškove bane, Remčev avtomobil, sekretarka - pometačica itd. so naslovi ostalih brezštevilnih klerikalnih korupcijskih afer. Klerikalci in radikali. Kar so v Srbiji radikali, to so v Sloveniji klerikalci. Radikali so ve- lesrbi, klerikalci pa veleslovencl. Obe stranki sta imeli nekoč zasluge. danes pa sta obe zgnili v korupciji. Razlika je samo ta, da so radikalom ostali stari in preizkušeni politiki, klerikalci pa imajo same pritlikavce. Nobeno čudo ni zato, če se radikali s klerikalci tako razumejo in če še danes Korošec vidi vso rešitev le v Protiču in če je Jankovič prijatelj orlov. Gliha vkup Štriha, zato je vse klerikalno grmenje proti radikalom laž. Klerikalci ln komunisti- Na Ruskem so komunisti vero skoraj čisto zatrli. Na Kranjskem pa so komunisti rešili vero Iz nevarnosti. Pri vseh prejšnjih volitvah je bila vera v nevarnosti. Danes nI več. Zakaj? Ker je dne 3. decembra 1922 volil ljubljanski škof komuniste !n ker so to storili vsi ljubljanski duhovniki. Klerikalci In republika. Če govore klerikalci z republikancem, potem so republikanci. Ce govore s kraljem so monarhistl. Obenem kriče proti kraljevini ln prejemajo od kralja odlikovanja. Celo tako nesramni so, da bo javno proglasili, da mora biti vsak klerikalec monarhih ali republikanec. i kajpada t Samo da je klerikalec, pa je vse dobro. > - Delo klerikalnih poslancev. Razven v hujskaštvu, obrekovanju in laganju ne boste tega dela našli nikjer. V resnici edina rešitev, da bi klerikalni poslanci kaj storili, bi bila obvezna dolžnost dela. Bojimo se pa, da bi morali potem klerikalne poslance od te dolžnosti oprostiti, kajti za vsako resno delo so popolnoma nezmožni. Se duhovnikom niso znali priskrbeti zvišane plače in vendar bi brez dela duhovnikov že davno klerikalce vrag odnesel. Včasih zaidejo, kakor se vidi backi tudi med duhov- nike, kajti drugače se ti pač ne bi vlekli tako za to koruptno in fali-rano SLS. Klerikalni laii*uspehi. V eselesarski škandal knjigi se potem gostobesedno opisuje, kaj da so klerikalni poslanci dosegli. Resnica pa pravi sledeče: V ustavotvorno skupščino so šli in Izjavljali, da ne bodo niti prisegli kralju niti priznali poslovnik. Oboje so storili, ker drugače ne bi dobili dnevnic. Potem so rekli, da zapuste zbornico, ker je bila ustava sprejeta. Res so jo zapustili — toda preje še potegnili dnevnice za mesec dni v naprej in nato mesec dni lenarili. Poslovnik je določil s kako večino mora biti sprejeta ustava. Ta poslovnik je pomagal izdelati dr. Korošec. Torej so nas prodali klerikalci. Ko je bil poslovnik že sprejet, šele potem so se vršile volitve ln zato more samo eselesarski lažnik govoriti, da so njegovim hibam krivi naši poslanci. Povišek eksistenčnega minimuma so dosegli naši poslanci in ne klerikalci. Ravno Ista je resnica z oprostitvijo letnika 1898. Klerikalci in davki. Vsi dosedanji davki so bili sklenjeni, ko je bil Korošec na vladi. Ko smo bili mi v vladi, ni bil niti en davek povišan. 20 odstotni odtegljaj pri žigosanju bankovcev bi se moral že davno povrniti, če bi bil Korošec kaj vreden. Tako pa moramo mi popravljati tudi to njegovo napako. Krona je bila zamenjana v razmerju 4 : 1 s privoljenjem klerikalcev, ki so za to dobili tri ministre. Naši fanti in klerikalci. Zakon, s katerim je bilo sklenjeno, da se srbski vojni zakon raztegne na Slovenijo in vsled katerega morajo služiti naši fantje v Mace-doniji, je bil izdelan pod Korošcem. Vsled klerikalnega hujskaštva se še danes potikala stotine naših fantov po tujini, na stotine pa jih je že bilo obsojenih. Niti enkrat ni klerikalni poslanec obiskal naše fante v njih garnlzljah. Naši poslanci pa opetovano. Samo eno skrb so imeli klerikalci, da berejo fanti »Domoljuba«. Te skrbi pa mi v resnici nismo imeli. Klerikalci in volns. Večjih hujskačev na vojno še nikoli nI bilo kakor so bili klerikalci leta 1914. Danes govore seveda drugače. Zakriti bi hoteli svoj greh iz leta 1914. Kdor ne zna misliti, pri tem bodo imeli uspeh. Kraljeva civilna lista. Tudi klerikalci so bili za povišek kraljeve civilne liste, protestirali so samo proti temu, ker Jim niso radi-kalci svojega predloga že preje sporočili. Sicer pa eno v prevdarek: Avstrijski cesar je bil silen bogataš, in plačeval ni nobenih davkov in klerikalni poslanci so glasovali za to, da je imel letno 18 milijonov zlatih kron (po kurzu 360 milijonov kron) plače. Danes pa se zgražajo! Hinavci! Klerikalci In kmetie. Samo eni točki knjige moramo še posvetiti svojo pozornost, to je klerikalni ljubezni do kmeta. V svoji škandalozni brošuri pišejo, kaj da bodo vse storili za kmeta. Mesto da obljubujejo, mar bi že to takrat storili, ko so bili na vladi! Kaka pa je klerikalna ljubezen do kmeta v dejanjih, naj pričajo sledeča dejstva: Prepovedali so klanje teht. Prepovedali so Izvoz živine. Posl. Dulibič je zahteval rekvi-zicijo poljskih pridelkov. Goljufali so kmeta In Istočasno zahtevali prepoved ln dovolitev izvoza živine. Iz vseh boljših volilnih okrajev so kmete izrinili ln jim prepustili le ostanke. Prepovedali so izvoz konj. Z nastopom proti Izvozu svinj so samo letos oškodovali slovenskega kmeta za težke milijone. Razbili so kmetsko skupnost. Za Izvoz vina na Češko so zamudili edino mogočo priliko. Nasprotniki proste žganjekuhe so. Nobene kmetijske šole niso osnovali. Proti agrarni reformi so. Nobenega zavarovanja za kmetske delavce niso izvedli. Za hmeljarstvo niso storili ničesar! Za planšarstvo se niso niti brigali! Za železnice se niti zmenili niso! itd. Itd. Vedno so poznali le eno skrb, to je: svojo stranko in svoj žep. O čem pa brošura molči: O Koroščevih modrčkih, o koroškem kočijažu, o Zaloški cesti, o raztegnitvi srbskega vojnega zakona, o obsodbah »Slovenca«, o pokopani avtonomiji Kranjske, o ženevskem paktu, o Izgubljeni Koroški in izgubljeni Primorski itd. Zakaj to? Ker so to grehi klerikalcev. Resnično tovariši. Le po delih sodite klerikalce in zato dne 18. marca vsi krogljlco V KMETSKO SKRINJICO, ki je na Kranjskem DRUGA, na Štajerskem pa ČETRTA. Izdajalci. V težko mukapolno borbo smo vstopili, ko smo šli v volilni boj sami, proti vsem in za vse ljudstvo. Kdor ni nravno trden, ta je seveda v tem boju podlegel vabam nasprotnikov. Tako sta se našla v naših vrstah dva slabotneža, ki sta zaradi osebnih koristi in častihlepnosti izdala kmetsko misel in prešla med njene sovražnike. Filip Jurkovič je postal radlkalec, Franc Kene pa klerikalec. S tem sta za SKS in za vse pristaše kmetske misli — umrla. Njih spomin ie pokopan v sramoti. Slabo listje je odpadlo, še večja bo krasota našega večno zelenega drevesa! Odpadlo listje pa bo zgnilo, poteptano od ljudi zvestobe. Naš odgovor profesorju Prof. Sušnika nismo samo pozvali, da se izjavi, temveč da vloži tudi tožbo proti nam, ker mu očitamo, da se je zlagal, če je trdil, da je on dosegel oprostitev letnika 1898. In Izjavili smo dalje, da pisec našega poziva prevzema vso odgovornost, da bomo ml povedali njegovo ime in da bo on nastopil pred sodiščem dokaz resnice. V nedeljskem »Slovencu« je prof. Sušnlk vendarle odgovoril in Izjavil, da je trdil In da trdi. da je on dosegel oprostitev letnika 1898. Na to Izjavljamo še enkrat, da se je prof. Sušnik zlagal in pozivljemo ga še enkrat, da nas toži. Ravno tako trdimo, da nima prof. Sušnik prav nobenih zaslug, da so bile za kmetovalca dosežene olajšave pri plačevanju trošarine na vino, (da smo mi trdili, da davka na vino ni, je prof. Sušnikova izmišljotina) in trdimo končno, da iiina prof. Sušnik in vsa njegova klerikalna stranka prav nobenih zaslug za oprostitev kmetovalca in malega obrtnika od poslovnega davka. Vse, kar je bilo doseženo, je bilo doseženo edinole od poslancev SK3. Gosp. prof. Sušnik naj nas raje toži, mesto da ponavlja laži in veže otrobe po »Slovencu«. Uredništvo »Kmetijskega lista.« Zavednost zmaguje. Bogata na shodih je bila prete-čena nedelja. Ni bilo skoraj občine, ki nI videla ta dan kakega shoda, ni bilo pa skoraj tudi občine, ki ni videla klerikalnega divjaštva pijanih orlov in pobesnelih marinaric. Tako so vsaj tudi klerikalni pristaši na lastne oči spoznali, kako malo je pri srcu narodnost oni stranki, ki hoče, da Ima nad verskim mišljenjem ljudstva popolen monopol Mi smo na potek zadnje predvolilne nedelje zadovoljni in zremo na njo s ponosom. Kjerkoli smo nastopali mi, povsod so bili naši pristaši primer treznosti. Kjerkoli so nastopili naši govorniki, povsodi je bila prepričujoča sila njih govora najmočnejša. Skratka. Dokazali smo, da je slovensko kmetsko ljudstvo zrelo in da mora zato priti vlada v njegove roke. Shod SKS v Boh. Bistrici. Na Javnem trgu je imel tovariš Pucelj ob 11. uri dopoldne velik shod. Nad 300 ljudi je bilo na shodu, ki je potekel v najlepšem redu. Na koncu je hotel motiti shod naduči-telj Silvester, ki se je v ta namen petkrat krepčal ln ki je zato delal kosneje tako neslane in nečedne dovtipe ,da je moral pobegniti. Ljudstvo se je zgražalo nad njegovim ponašanjem. Značilno je> da je imel ob 7. uri shod v Boh. Bistrici Jan, katerega se je pa udeležilo le 62 ljudi. To pove vse. Shod v Srednji vasi. Popoldne je imel tov. Pucelj velik in zelo lepo uspeli shod v Srednji vasi. Za zabavo so skrbeli narodni socijallsti. Iskrena hvala jim! Shod v Gorjah. V klerikalni ln socialistični trdnjavi, kar je bilo dosedaj Gorje, je imel tov. K o m a n dobro uspeli shod. Klerikalci so ga hoteli seveda motiti, toda njegove prepričujoče besede so imele popolen uspeh. Ko je hotel govoriti nek klerikalec, bivši pristaš vseh strank, mu je ljudstvo zabranilo vsako besedo. Po govoru tov. Komana se je shod mirno zaključil. Shod v Stari Loki. Ob šestih zvečer je imel tovariš A ž m a n shod v Stari Loki. Na shodu je nastopil pijani načelnik Orlov s svojo tolpo, da bi shod na vsak način preprečil. Naš shod se je seveda vseeno vršil in ko so bili odstranjeni kričači, v najlepšem redu. Shoda v Selcah nad škofjo Loko se je udeležilo nad 150 ljudi. Shod je imel popolen uspeh. Govoril je tovariš A ž m a n. Shod v Studencu. Krasno uspel shod, ki sta ga imela tov. Rajar in Zupančič. SKS zmaguje. Boštanj. Naša trdnjava se je zopet' Izkazala. Shod SKS združil ves Boštanj. Govora tov. Rajarja in Zupančiča z navdušenjem sprejeta. Ježlca. Pod vodstvom 14 klerikalnih akademikov so skušali klerikalci naš shod razbiti. Po dveurnem govoru tov. Marušiča in po govoru tov. D o I n i č a r j a pa Je bil njihov odpor popolnoma zlomljen. Tudi na shodu navzoči Peričevci so morali utihniti. Najmočnejša je naša misel. SKS zmaguje. Devica Marija v Polju. Naš sestanek uspel popolnoma in med največjim navdušenjem. Govoril je tov. Remžgar. Po shodu so naši tovariši odšli na klerikalni shod, ki sta ga imela atek in Gosar. Oba sta doživela popolno polomijo. Med viharno veselostjo smo Izvedeli, da je bil tudi Gosaf »šušter«, kar se mu še sedaj v politiki prav dobro pozna. Shod v Pišecah. Na shod je prignal znani Podvin-ski svojo klerikalno tolpo. Doživel pa je vsled energičnega nastopa tov. Ureka popolen neuspeh. Tov. Mr-moija je s svojim govorom popolnoma prodrl. Ne bodo šnopsarji ubili kmetske misli. Dobrova. V znaku alkohola in pijanih orlov se je vršil tu shod. Vse se je glasno zgražalo nad klerikalno podivjanostjo in SLS je izgubila zadnje poštene ljudi. Radovljica. Velik shod SKS je bil tu v pondeljek. Na shodu je nastopil tudi klerikalni specijalist za razbijanje shodov, bivši jurist Čampa, ki je hote! shod na vsak način razbiti. Namera se mu ni posrečila. Shod se je vseeno vršil in se ga je udeležilo nad 200 ljudi. Govora tov. Rajarja in Ažmana sta bila z navdušeniem sprejeta. Poskrbeli pa bomo, da bo kričač Čampa v zaporu premišljeval, če se splača biti klerikalni razbljač shodov. Veržej. Dne 7. marca imel tu tovariš M r m o 1 j a uspešen shod. Čeprav so ga hoteli klerikalci razbiti. Št. Jur ob Taboru. Ob krasni udeležbi Je bil tu v nedeljo velik shod SKS, k! so se ga udeležili tudi klerikalci. Ti so stavili razna vprašanja, na katera so prejeli taka pojasnila, da so stali osramočeni sredi dvorane. Grajska vas. Popoldne je bil dobro obiskan shod SKS, ki je v moralnem oziru pomenil veliko zmago SKS. Klerikalci so bili poparjeni. Zmaga kan* didata Pikla je zagotovljena. Šmihel pri Novem mestu. Impozanten shod SKS. Govorih tov. Kosmač, Globelnlk in O g r i č. Istočasno sklican shod klerikalcev se vsled neudeležbe sploh vršiti ni mogel. Bela Cerkev. Shod so hotele motiti podivjane klerikalne babnice in fantalini, pa so imeli smolo. Tov. Ogrič je z lahkoto zlomil njih odpor in shod je končal z zmago SKS. Borba. Tedaj, oh, tedaj so živeli« veselo so rajali, peli, ko v gradu gospod Je živel, ko valpetov bič Je še peli Tedaj smo mi bili v oblast^ na nas so slonele vse časti. Tedaj smo Imeli vso mofl od lepih palač pa do koči In kmeta smo v rokah hndt ter zanjga posebno skrbeii, — imel. da bi malo krvi, ker to ga na uzdi drži! Zato pa bil kmet je pohleven, saj bil siromašen in reven, ko bil bi pa kmetič bogat, postal bi ohol ln robati In tega smo vedno se bali, zato smo ga v šaha držali, m In dobro je bilo za nas, — takrat Je bil pač zlati Čas! Sedaj pa oči kmet odpira, se v našo komando zadir«, sedaj ne zaupa več nam, komando imel bi rad sam. Sedaj po postavi naj novi, bodimo ml hlapci njegovi, on pa — nekdanji ovčar —-nad nami naj bil bi glavar. In zdaj Je začelo nam presti kmet hoče nam stol izpodnesti. Če tu bomo šteli za nič, vse vkup naj vzame hudič. A kmetski nakani se opreme* za sredstva izdatna še vemo za vere in bere obstoj — Poženemo narod, na boji In čujte — že boben ropoče do zadnje, pozabljene koče; Kristjani, kristjani na dan, gosposki, da rešite stani In orli, -— ponižne orlice Pa mlade in stare ženice Že stopajo vse na nogč, Da naša se moč spet podpre! -- »In čujte, — že sveti misijoni Gromi jo kot sami kanoni! — Tam vera — le pesek v oči, — Politika — ta jih skrbi! Tam delajo le propagando Za sveto, duhovsko komando Ter kmeta potiskajo v strah. Da klone pred klerom v prah! Tako zdaj kmetiče lovijo In revčke uboge slepijo, Da pojdejo za nje v boj. Za svete komande obstoj! > Komanda, — to njih je načeto. Za kar naj se puli krdelo, Omejnih, revnih ovčic, Možičkov in brumnih ženici — A kmetje, ki glave imajo* Gosposke zvijače poznajo^ Na Kmanice jim ne gredic* Pokoncf držijo glavo. Ter vejo, da boj ni za vefo, -Gre Je za komando in bero, Ore samo za farovški bič, Ki kmeta bi spravil pod nič! Zato pa se hrabro borijo, — Boga ln pa vero častijo, — Pod bič pa zdaj nočejo več, — Ker bič — nekrščanska je reč! < Gospodje zato se jezijo In s prižnice strašno gromijo, — A ne pa za vere obstoj, Za čast in komando je boj! OJ, dragi, krščanski vi kmeti, -Ki veste, kako je po sveti. Pač kroglico sedaj !e za se, — In ne za gospode, — več ue! Gospodje, vi ste posvečeni. Nastavljeni in pa plaččni Za duše le, — cerkev, altar. — ! Za kar pa zdaj malo vaui uiar! ^omu^ajaio ee ob vsaki arUiki tiatovpftga atola uSamnatmae fcmitiiataa Jtoo^fl ......................."""I J"■.....f'»I Zakaj zdaj od vere bežite ,t Ter le po posvetnem stremite? Resnična pobožnost — kje je? Rok6, kar rok6 na srce!-- Gospodje, — molitev je vaia, — Politika bodi pa naša! Hodimo zdaj vsaki svoj tir, — Potem pa med nami bo miri In kmetje res bomo veseli, Z gospodi na miru živeli, — — A kroglico zdaj pač za se, — V naslado gospodom pa nel Martin Krpan s Kozjanskih hribov. Wro f^^o Bo" 'imiafci le kmetica MTzi v^t«TSKS1 mniim Volilna borba. Delavci! Poteg kmetskega stanu je deTav-«kJ stan najštevilnejši in najpomembnejši. Ker je bB delavski stan vrhu tega dobro organiziran, si je znatno Izboljšal svoj položaj in Igral tudi že važno vlogo. Od konca 1. 1920. dalje pa vidimo, da zgublja delavski stan pridobitev za pridobitev. Zakaj? — Ker je tako (razcepljen, ko noben drugI stan. In zakaj Je tako razcepljen? Ali niso temu krivi delavski voditelji, ki se medsebojno prepirajo mesto da bi delali! Naj vse to delavci dobro prevda-rijo, ker čas hiti ln zveza delavskih ln kmetskih zadrug postaja; že nujnosti Minister Zupanič. NI naša navada, da bi se borili s političnimi mrtveci, kar je danes že minister Zupanič, vseeno moramo z ozirom na njegov slaboten odgovor-Ček v »Jutranjih Novostih«, povedati na kratko svoje mnenje. Mesto da »Jutranje Novosti« na nekvalificiran način napadajo moža, ki je za-IhiŽen, bi bilo morda bolje, če bi pojasnile nek, za ministra Zupaniča prav nič časten nastop med njim in nekim Žurnalistom, aH pa bi povedale, kako je postal gospod Zupanič le po dovtipu tov. Puclja minister. Toda dne 18. marca se nehajo VSi taki djovtipi! Zakaj? Srbski komunisti ne smejo nastopiti pri volitvah, in kdor agitlra *a svojo idejo, pride v težke ječe ta Kallmegdanu. Slovenski komunisti pa smejo nemoteno kandidirati, ker jim je radikalni minister VujičiC to Izrecno dovolil. Katerih misel je višja in čistejša? Nova laž prof. Sušnlka. Po deželi govori prof. Sušnik, da je prejel tov. Majcen pol milijona kron, ker je glasoval za ustavo. Tako abotno laž more govoriti v resnici le klerikalni poslanec, ld misli, da je poslanska imuniteta samo plašč za obrekovanje. Zapomnite si, gospod profesor! Poslanci so Imuni le zato, da varujejo ljudske pravice, ne pa da kradejo bližnjemu čast. PašK o slovenskih radikalih. Nihče ni slovenske radikale tako dobro in nazorno ocenil, ko stari Pa-šič. ' Toliko hrupa so delali naši radikali s prihodom Pašiča, tako reklamo so delali z njegovo osebo — toda nakrat pride vest, da Pafiča ne bo v LJubljano. V resnici prav Ima Pašič, ko je dejal, da slovenski radikalci oisč> vredni niti pol shoda. Demokratski panrttet. Demokrati so Izdali v lažnivi skrbi za kmeta, v resnici pa v stotim za svoj mandatek, pamflet, v katerem dolže tov. Drofenika. da je ftpvzročil za kmete nov davek. Odgovarjamo čisto kratka / Po naši zaslugi bo tudi kmetski delavec zavarovan na starost, proti boleznim in nezgodam, prispevke za zavarovanje pa ne bo plačeval kmetski posestnik, temveč dr* lava. Vse, kar trde demokrati, je navaden volilen manever! Pozor, živinorejci! osr. gosp. zadruga v Ljubljani, dobavlja seno, ovseno tn pšenično slamo. Dobava takojšna, oddaja samo cele vagone (približno 5000 kg). Kdor želi naročiti, naj se oglasi čimpreje pri „EKONOM", Kolodvorska ulica 7. TrSumpf SKS v Movem mestu. Na vsak način so hoteli klerikalci razbiti naš velik shod pod milim nebom v Novem mestu, ki je bit v pondeljek. Pa so se enkrat temeljito urezali. Naši pristaši so nastopili odločno in vsakega kričača neusmiljeno pognali s shoda. Radeščka pa so vsled njegovega divjaštva nagrabili orožniki. Udeležba na shodu je bila velikanska. Ko so bili motilci odstranjeni, se je izvršil shod v najlepšem redu, Govorili so tovariši Pucelj, Kline, Mrmolja in OgriČ. Novomeški shod je bil pravi tri-Lurtf za SKS. Po vsem Novem mestu je vla-j dalo vsled popolnega poraza klerikalcev velikansko navdušenje. I SKS zmaguje! Empertinenlne Kaži demokratov. Nedeljsko »Jutro« je priobčilo proti nam članek, ki je pač u ni kuni v slovenski žurnalistiki. Da bi v kratkem članku bila nakopičena taka kopa laži, kakor je v »Jutrovetn«, tega resnično ne zmore niti »Slovenski Gospodar«. Da pa naši bralci vidijo, kakih laži so zmožni »državotvorni« demokrati, ker jim grozi pri volitvah popolen polom, pa ponatiskujemo »Jutro v« članek v celoti, pa. čeprav imamo le malo prostora. •»M*... ',«"• »Jutrov« članek se glasi: »Nelojalna borba SKS. SKS se jezi, da jo kritikujerno. A vse njeno početje izziva. L. 1920. ustanovljena od demokratov in po njih navodilih in z njih denarjem je prvič prelomila pismeno pogodbo z JDS. V skupščini so njeni poslanci šli z vele-agrarci. Lani je SKS na Štajerskem za oblastne volitve, ki se je tedaj z njimi računalo, sklenila z JDS pismeno pogodbo, dva tedna pozneje je podpise utajila. Za neki gospodarski zavod je hil sklenjen pismen sporazum: SKS je z njim izvablia demokratskim zavodoft) pooblastila, na občnem zboru pa prelomila pogodbo in preglasovala demokrate. Dasi z demokrati v vladi, je za občinske volitve v Ljubljani v odločilnem hipu izdala oklic proti njim. Ves čas je na deželi napadala demokrate in jim branila, da se tam organizirajo. Za te volitve je JDS v kljub tem slabim izkušnjam storila vse, da se ustanovi »napredni blok«, zahtevajoč pri tem le en mandat — SKS je ošabno odklonila, češ da je »stanovska« stranka. Obenem je širila laž, da demokrati ne postavijo kandidatov, ln njen vodja je v Rakeku dejal, da obstoji »tajen« sporazum, da bodo demokrati volili SKS. Pismena ponudba JDS za napredni blok je bila z zasmehpm odklonjena. Agitacija je dobila nalog, ako se kriti-kuje prejšnja vlada, vse dobro pripisati g. Puclju, vse slabo pa da so zakrivili demokrati. Napadani od kmetov zaradi odklonitve naprednega bloka, so se začeli gospodje okoli SKS izgovarjati) z lažjo, da je dr. Žerjav kapitalist in advokat; obenem pa so stavili na listo ve-lekapitalista industrijca Geza Hartner-Ja (Madžara!). Uradnika, ki kandidira na Štajerskem na naši listi, so hoteli dat! suspendirati, obenem so širili laž, da je lista zato neveljavna. Sploh vsa volilna akcija SKS je sezidana na ideji: vzeti demokratom, kar zmanjka SKS vsled njene lenobe na drugi strani, in uničiti demokratsko stranko v Sloveniji. Nato ne moremo drugače kot reagirati, sodbo pa z mirno vestjo prepuščamo javnosti. Vsa odgovornost zadene ne kmete, ampak voditelje SKS. Ti so zavedli stranko v draginjski tabor, ti so odgovorni za dveletno brezdelnost!« Neresnica je, da se te najmanj jezimo, ker nas kritikujejo demokrati Nasprotno smo v »Kmetijskem listu« že opetovano izjavili, da ni za nas boljše reklame, ko če nas napadajo demokrati. Nastopili smo le proti načinu demokratskega boja, ki je korupten, lažniv ln hinavski in v katerem se zlorablja učiteljstvo, sokolstvo in napredna misel in v katerem se klerikalcem popolnoma prizanaša. SKS tri bila ustanovljena 1. 1920., temveč I. 1919. to sicer od kmetov samih. Da so ustanovili demokrati SKS, je že dokazana laž. Laž Je dalje, da bi bila SKS vodena od demokratov in vzdrževana od njih. Vsaj Izhaja vsa jeza demokratov ravno iz tega, ker niso mogli postati naši vodilni možje. Tisti denar pa, ki so ga prejeli v volilne svr-he nekateri naši pristaši, ne SKS, pa sploh ni bil last demokratov in je dan po posredovanju dr. Žerjava z Izrecnim povdarkom, da ne veže stranke v prav nobeni politični ali kakršnakoli drugI zadevi. Laž je, da je SKS prelomila kake pogodbe. Marala bi najprej kako tako skleniti. Pogodbo pa je načelstvo SKS popolnoma odbilo in to sta sporočila dr. Žerjavu tov. Pucelj in Mrmolja. Ce želi »Jutro«, priobčimo tudi ves pogovor, ki se je tedaj vršit med dr. Žerjavom in našima tovarišema in ki je za dr. Žerjava zelo žalostno končal. Laž je, da je lani SKS za oblasta ne volitve sklenila z demokrati pismeno pogodbo. Res pa je, da je dr. Kukovec dva naša tovariša ujel s tem, da jim je enostransko poročal, da pa je načelstvo SKS vsak sporazum odbilo. Impertinentna laž je zato, da. hi SKS svoje podpise utajila, ker jih sploh nikoli dala ni. Dva tovariša pri nas nista stranka. To je le pri demokratih mogoče, kjer sta dr. Kukovec m dr. Žerjav vsa stranka. Falotska pa je laž, da ie bil za neki gospodarski zavod (Zveza slovenskih zadrug) sklenjen pismen sporazum. Res je le, da bi kmalu nagega tovariša z vedoma napačno podanimi informacijami zapeljali, da bi se vsedel na demokratski lažniv lim m da bi potem demokrati v zadružni organizaciji uganjali -še naprej bankarsko politiko. Tedaj so odfrčali demokratom zadružni milijoni — in od tod njih Jeza. Laž je, da smo na občnem zboru prelomili kako pogodbo. Res pa je, da so demokrati hoteli z izmišljeno pogodbo rešiti svoj položaj. Res je, da smo demokrate, pravilneje mladine preglasovati in na to svojo zmago smo še vedno ponosni. Res je dalje, da si je hotel Ribnikar uzurpirati predsedniško mesto in da je nastopal na tako nekvalificiran način, da ga je takoj po občnem zboru izključilo nadzorstvo iz načeistva in sicer soglasno, tudi z demokratičnimi glasovi. Rečemo končno še to: Je sicer že dolgo od tega, kar se Je vršil občni zbor, toda ne tako dolgo, da bi trava že zarasla one škandale, ki so jih zagrešili mladini ob priliki tega občnega zbora. Še vedno moremo postreči z vsemi podrobnostmi. Laž je, da smo v Ljubljani izdali pri zadnjih volitvah oklic proti demokratom, temveč izdali smo ga le proti klerikalni komunistični zmagi in če hočete — proti miadinom. Da bi mladini poslušali naš klic, bi bil danes v Ljubljani napredni župan. Toda stranka ihn Je bila več ko napredna misel in zato so do zadnjega sleparili ljudi s svojo »zmago«. V resnici niso v resni tekmi prišli niti v poštev. Laž je, da smo mi na deželi bra-i niti demokratom, da se organizirajo.' Res pa je, da so bili demokrati stare lenobe, ki so poznale deželo le pred volitvami. Tedaj pa je pač prekasno. Demokrate pa smo celo pozivali, da delajo na deželi in nikdar jim nismo nasprotovali, ker smo itak znali, da so tako. slabotni, da je vsak boj proti njim luksus. Laž je, da je storila demokratska stranka vse za ustvaritev naprednega bloka. V »Kmetijskem listu« smo natančno razložili pogoje za ustvaritev takega bloka, toda prejeli nismo niti odgovora. Laž je, da je zahtevata demokratska stranka le enega poslanca. Res pa Je, da je zahtevala mandat za dir. Žerjava, dr. Kukovca, Kuharja in Rebeka. Res je dalje, da so smatrali de-jnokrati kot. predpogoj vsakega bloka izvolitev dr. Žerjava in dr. Ku-| kovca in da na druge osebe sploh ; pristali niso, ker sta dr. Žerjav in dr. ! Kukovec — stranka. SKS ni nikdar širita laži, da de-j mokrati ne postavijo kandidatov, j ReS pa je, da so bili demokrati ogor-I čeni, ko je »Kmetijski list«, ki je glasilo SKS, pisal, da bodo demokrati šteti glasove. Res je dalje, da so demokrati v Brežicah lagali, da mi ne postavimo liste. Laž je, da je dejal naš »vodja« v Rakeku, da bodo po tajnem sporaz-umu volili demokrati SKS. Res pa je, da je dejal naš »vodja«, da so v "Radovljici izjavili nekateri demo-' krati, da bodo volili SKS, ker nima demokratska stranka prav nobenih izgledov na uspeh. Res je, da je bita pismena ponudba odklonjena in sicer ona d//. Kukovca, ki je zahteval, da bodi na Štajerskem nosila napredne tiste Kilhar (demokrat) te da mora biti zasiguraaa izvolitev Kukovca in Rebeka. Ostalo, da imamo lahko ml. Samo ta smešna pismena ponudba je bila z zasmehom odklonjena, pa nobena druga. Laž jeV' da so dobili naši agitatorji nalog hvaliti le uspehe Puclja, demokratskih pa tajiti. Še pred tednom dni smo v »Kmetijskem listu« zapisali, da je imel tudi dr. Žerjav zaslugo za dosego državne podpore v znesku 800.000 kron. Ali pa naj rečemo, da so demokrati dosegli izvoz živine, ko se stalno bore proti njemu? Ali naj rečemo, da so demokrati pomagali doseči zvezo Slovenije z morjem, ker je prof. Relsner pozvan, da podpira našo zahtevo tudi v demokratskem klubu, to gladko odklonit! Laž je, da smo bili od kmetov napadeni, ker kmo odklonili napredni blok. Nasprotno, vsak zaveden kmet je naravnost z veseljem pozdravil naš korak. Dr. Žerjava nismo odklonili ne zaradi advokatstva in ne zaradi kapitalizma. temveč zato, ker je kot. okrajni kandidat popolnoma nemogoč. Laž je, da smo hoteli dati kakega uradnika suspendirati, ker je kandidat na demokratski listi, temveč ugotovili smo le, da je njegova kandidatura po volilnem redu nemogoča. In to vzdržujemo. Smešnost prve vrste je. če piše »Jutro«, da hočemo priti kvišku z demokratskimi glasovi. Ne, tako skromni pa nismo, da bi nam bil nedosežen količnik zadosti. Mi hočemo zmagati in zato gremo po glasove tja, kjer jih Je kaj dobiti, ne pa tja, kjer jih nič ni. Končno pri bijemo še eno neumno infamnost. »Jutro« piše, vsega tega pa niso krivi, kmetje, temveč le voditelji. Ali bi hoteli zasejati med pristaši SKS nezaupanje do njihovih voditeljev? No, ta manever se Vami bo zlasti temeljito ponesrečil! Kolikor trditev, toliko laži, toliko impertinenc! Želimo dober tek tistemu demokratu. ku bo te eselesarske metode demokratov volil in oddal svoj glas za pogubljeno stvar — v korist klerikalcem. ................... ................. ............ Tožba tov. Mmana. V soboto se Je vršila pred radovljiškim sodiščem zaradi tožbe tov. Ažmana in posestnikov Zwara ter Langusa proti klerikalcu Iskri, ki je dejal, da so bili obtožltelji avstrijski konfidenti. Obtoženca je zastopal znani dr. Natlačen, ki je nastopil dokaz resnice. Kot prvi je bH zaprisežen orož-niški poročnik Alojzij Rovšek, ki je bil vso vojno okrajni orožniški skažmiojster v Radovljici. Rovšek je izpovedal: V splošnem more določno Izjaviti da liste konfidentov sploh bilo ni. Sestavil pa je ob izbruhu vojne z Italijo seznam mož, ki bi hoteli braniti deželo pred lastnim vpadom. Od teh mož pa se je zahtevala le možatost ln poštenost, politično prepričanje pa je bilo stranskega pomena. Tozadevno je opozoril Rovšek tov. Až* mana, da bi rabili v slučaju italijanskega vpada ljudi, ki bi mogli biti vodniki. Samo na to stvar Je bil Ažman soglasen. Z Ažmanom je Rovšek mnogo občeval in spoznal, da je Ažman vedno bolj odločno proti Avstr® fn da je za vseslovanstvo. Nobene ovadbe ni Ažman nikoli vložil. ~ Posebnih ovaduhov (konfidentov) pa sploh rabili niso, ker so se ovaduhi sami javljali v taki množini, da sO jih morali odklanjati. Druga priča, Ivan Rakovšček. bivši orožniški postajenačehilk na Bledu, je izpovedal, da je vpisoval posameznike v listo konfidentov, ne da bi jih vprašal, če s tem soglašajo. Zato je po preobratu vedno vsakogar ščitil, če je bil obdolžen konfidentstva. Da zavlečejo klerikalci svojo obsodbo preko volitev, so predlagali nove priče in zato je bila razprava preložena. Gotovo pa je že sedaj, da je tovariš Ažman čist in da bodo vsi še bridko obžalovali, če so se dali zapeljati od klerikalcev, kajti brezobzirno vsakogar bo nagnal tov. Ažman pred sodišče.. Pripravite se, g. dr. Kulovec! Kmetu. Kmet sitt Se med klerikalce, Ter še tišči med liberalce, pa se prodaja socijalistoin in tudi samim komunistom. mminni i! ; .n p Vsi ti pomagati mu uho ko«» in vlečejo ga vsi za no« ter ga smeje Izrabljajo, v zahvalo nanj pozabljajo, tako da revnt naš težak ostal do zdaj Je siromak. Krojač drži s krojačem, kovač pa gre s kovačem, še ovca z ovco skup tišči, samo pri kmetu tega ni. Moj ljubi kmet, odpri glavo, trpin trpinu daj roko ter složno spravi v kmečke vrste se in videl boš da vsi spoštovali bodo te. Moj krnet ne »Ji več pod frak, talar, premoti naj noben te več slepar. Na samostojno voli — kmečko stran, da tudi- Tebi šine lepši dap! Martin Krpan s Kozjanskih hribov. Pokrajinske vesti. (Kar dobre volje smo bili v nedeljo dopoldne), ko smo brali v. vseh ljubljanskih dnevnikih davje izpade proti nam, kot odgovor na na3a odkritja. Smo vas dobro zadeli gospodje, kajneda in sedaj divjate v onemogli -jezi. Prav tako! Upamo, da bomo še dostikrat povod k razburjenju in da bomo še dostikrat imeli to zadoS&snJe, da sm6 dobro to točno povedali resnico. (Dr. Gregor Žerjav) raapoiilja volilcem po deželi svojo sliko z litografi-ranlm pozivom, da nal vsi delujejo za JDS. Kakor ie dobro, da vidijo volil« dr. Žerjava vsaj na sliki ko ga na shodih ne morejo, tako pa Je poziv agitacije za JDS, posebno s svojim koncem napačen. Konec poziva se namreč glasi, da z JDS stoji in pade napredna ideja na Slovenskem. Da bi ta stala tMi tako slabih nogah, res nl$mo mislili. (Politični sleparji prve vrste), so naši radikali V radikalnih »Jutranjih Norostih« se silno zavzemajo za Primorce, v radikalni »NaM Vasi« pa se JIM otepajo z vsemi štirimi. Sramota za vsakega Primorca, ki bi bil sredstvo dobičkarskim radikalom. (»Naša Vas«) se imenuje radlkalski tednfic za Štajersko. Koliko je vredna ta cunja* kaže najlepše dejstvo, da so naslov ukradli Novačanu. Že naslov fi* -sta je tatinski in samo to dejstvo pove dovolj. Da bo pa karakterlracija te cunje popolna povemo, da Je radikalna »Naša Vas« gJasiio plačancev ln da Jo zato vsakomur Ie v čast, že je od tega tatinskega lista napade«. Vidi se, da Je tov. Urek mož na pravem mestu, da ga je napadla »Naša Vas«. (Razpisano Je mesto) za likvidator^ ja umrle narodno radikalne stranke. Ponudbe je poslati ua prepirajoči se odbor za velikožnpanska mesta v Sloveniji Prosilci ki so obredli Že vse politična stranke imajo prednost - (Kako se faizlliclra) izpovedba priče je pokazal »Slovenec« s svojim poroči« lom o tožbi Ažmana. Upamo, da bo Kat. tiskovno društvo zmožnega »Slo-venfiavega« poročevalca primerno nagradilo za njegov klasičen falzlfikat. TO. Žužek), klerikalni agitator je iz-ua ,1 novo slovensko politično kurio-ziteto. Po tej iznajdbi ne bo treba več doprinesti dokaza resnice, temveč ga samo napovedati. Novo iznajdbo je kupil dr. Natlačen, kot stalni kazenski zagovornik »Slovenca«. Žallbože pa »e pri Pucljevih tožbah še ne bp mogel uporabiti. (»Jutranjim Novostim«.) Ker se gospodje zanimajo za zlate ure, jim sporočamo, , da ja prejel tov. dr. Maru-šič ne satno zlato uro t verižico, temveč tudi zlat nožiček, svinčnik in težko srebrno dozo od »Slovenske Narodne Zveze« v Ameriki v priznanje njegovih zaslug za nacionalno idejo v Sev. Ameriki. Velezaslužnl gospod Zupanič žal takega priznanja ni dobil. O 10.000 dolarjih pa se bo govorilo Se na drugem mestu. (Da potolažijo sebe), pišejo demokrati o naših neuspehih. Naj Jim bo blagoslovljeno njih otročje veselje, da na tako zavisten način služijo napredni ideji. _ • Raznoterosti, (Lakota v Dalmaciji) Minule dni se ie podal odbor splitskih meščanov v 25 vasi in Je podal na to poročilo, iz katerega posnemamo,, sledeče: V 850 hišah so našli popolno revščino, glad in od skrajnosti onemogle ljudi Neki otrok 7 let je obhodil 20 km in prosjačil za kruh, da ga ponese domov. VnekihiŠi je grizlo petletno dete zadnji koruzni storž. Bolniki so ležali na goli slami. Nad 70 odstotkov ni Že od Božiča okusila niti koruze in so se krmili s travo in korenjem. V Splitu se je ustanovil odbor, da pomaga tem revežem in tirdi v Zagrebu se snuje podobna organizacija. (Izseljevanje v Ameriko.) Tekom meseca januarja je prišlo iz Jugoslavije v Ameriko te 300 priseljencev. Kakor znano, znaša dovoljeno število za jugoslovanske izseljence 6426. Od teh ie prišlo do zdaj v Ameriko" 6274. Ko bo polno, bo ustavljeno vsako nadaljnje izseljevanje do konca junija t. 1. (Smrtna nesreča.) Posestnik France Hudobivrrk na Bregu pri Nasovčah je minule dneve sekal v gozdu smreko, ki je padla tako naglo, da se ni mogel več umakniti. Odpeljali so ga takoj v bo Inico, kjer je pa kmalu izdihnil. (Sin ub!l c četa, mater in samega sebe sodil.) V vasici Tominje blizu Ilirske Bistrice se je vrši'a te dni strašna rocbinrlca tragedija. V hiši posestnika Ja^odnika je bil med sinom in očetom vsak dan hujši prepir, tako da £ta si že grozila s sekirami v roki. Minuli ted^n pa je skril sin sodček slivovke v seno, a ko so prišli finančni stražniki v hišo, je očh sina ovadil in ta le moral plačati 5000 lir globe. Vsled tega je nastal v hiši znova hud prepir, v katerega se je vmešala tudi mati. Med prepirom je zagrabil sin sekiro in ubil očota in mater. Bil je strahovit prizor, cela hiša polna krvi, razkosane lobanje, vmes vpitje otrok, ki so b li pri tem strašnem klanju navzoči. Sin ubijalec pa Je zbežal. Našli so ga pozneje — obešenega. (Kdaj bo človeški konec?) Neki angleški učenjak trdi, da bo v 500 do 600 letih zmanjkalo na zemlji surovin, posebno premoga in bo vsled tega v tisti dobi človeštvo pričelo izumirati. (V pjanosti ubil svojo ženo.) Pred tremi meseci je ubil postajenačeinik v Ladimirovcih Josip Selman svojo ženo. Ker se je izkazalo, da je izvršil svoje dejanje v pijanosti, mu je prisodila osješka porota ie 10 meseccv težke ječe. (Grof Albert Tiiecco de Seneto) se je izdajal v Beogradu za zastopnika reznih velikih italijanskih podjetij in je ogoljufal razne trgovce, hotelirje in privatnike za lepo svoto denarja. Koneč-no je prišel v zapor, kjer se je izkazalo, da se piše gospod grof po domače Strasnov. (Kdor ima sorodnike v Ameriki,) a le med vojno zgubil i njimi vsako zvezo ter ne ve njihovega naslova, naj se obrne na Jugoslovanski urad inozemske izvestiteijske službe: Foreigne Language Information Service, Jugo-slav Bureau 119, W. 41. Streb New-york City N. 7. (V zaporu sa zadušil.) Minulo soboto se je vračal čevljar Jošar v Doljni Lendavi nekoliko vinjen domov. Ker je bil preglasen so ga odvedli v občinski zapor. Drugo jutro so ga našit mrtvega. Slama se je bila vnela in dim jc zadušil nesrečneža. Dognalo pa se ]e tudi, da je moral biti pokojnik še popre je napaden, ker je imel na glavi rano in mu je manjkalo 3000 dinarjev in dva prstana. Jošar je bil v Lendavi kot velik Saljivec splošno priljubljen. Turški PavliNa, Nekoč je imel Nasradin-hodža opravke na strehi svoje hiše, a med delom se mu izpodrsne in pade na tla. Na njegovo vpitje pritečejo takoj sosedje in ga vprašajo: »Kaj ti je, si se kaj poškodoval?« A Nasradin-hodža jim hitro odgovori: »Kaj stojite tu in me vprašujete? Kdor hoče vedeti, naj gre sam na streho, pa naj sam pade doli!« Nekoč se Je vračal Nasradin-hodža Iz dolgega pota pa je bil zelo žejen. Spotoma zapazi studenec, a cev je bila s čepom zagvozdena. Silno žejen vode, iztrga Nasradln- hodža hitro čep in voda se udere z vso silo skozi cev in ga vsega premoči. Nasradin-hodža se razjezi in reče: »Ce bi bil ti kak pameten stvor, bi te ne zabili s takim čepom«. Nekega dne gre Nasradin-hodža na trg, kupi zelje, ga stlači v svoje bi-sage, si jih priveze na hrbet in zajaše svojega osla. Ko jaha proti aomu, mu reče nekdo: »Boter, zakaj ne privežeš bisags na sedlo?« Nasradin-hodža mu odvrne: »Pa čemu bi ta uboga žival toliko nosiia?« __ Nekoč je izgubil Nasradin-hodža svoj nož, oziroma mislil je, da ga je izgubil. Ker je ravno isti dan kup!l moko, reče sam pri sebi: »Nemara mi je padel nož v vrečo, kjer je moka« in odnese vrečo z moko na streho svoje hiše, izprazni vrečo, a noža ne najde. Pihal pa je močan veter in raznese! vso moko, a o nožu ni duha ne sluha. »Morebiti pS le v žepu«, pomisli na to, in ko seže z roko v žep, eva najde nož. Nekega dne sedi Nasradin hodža križem rok, pa se priplazi neki lopov, mu ukrade večji kos sira in zbeži, oa pa za njim. Nasradin hodža beži za lo* povom, dokler ga ne izgubi izpred oči, pa se vrne ves spehon in sede zrap ven nekega studenca. Ljudje so ga pa videli in ga prašajo^ čemu tam sedi in česa čaka, ko je tat vendar zbežal v nasprotno smer. A oa jim odgovori: »Hiter je, pa ml je ušel in nisem ga mogel dohiteti. A k sreči je moj sir nekoliko slan, in kadar ga bo pojedel, mora umreti od žeje, aH pa bo moral priti sem k studencu, da se vode napije, pa ga bom zgrabil.« Družba ^ILIRIJA4, Ljubljana, Kralja Petra trg it 8 tetefon-it 220. Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa. ČUDILI se turii Vi | bodele nizkim ce nam. po katerih se prodaje sukno, volno, platno. I cefir, mo-drovina, hlačevina, . robci in \ ploh vsa | raanufak-turna roba v veletrgovini R. Stcrmecki, Celje, katera dobiva stnlno velikanske pošiljatve robe direktno iz prvih svetovnih tovarn. Vinogradniki pozor! Na nrodai imam leno na suho ceplje ne trte najbolj rodovitnih vrst kakor tudi večjo množino necepljene bele šmarniee in več tisoč vkoreninienih (klučev) divjak Rip - Portalis in GOthe št 9. Cena po dogovoru. Kdor želi res lepo in dobro blago naj se obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na Fr. Slodnjak, trtnar. Sir. Lovrenc v SI. sor. p. 3urslnci. Za pismen odgovor priložite znam e. TRGOVINA sena. slame, drv, ^ krompirja, sadja " fn vseh drugih deželnih pridelkov Andrel Oset, Maribor, Aleksandrova c St. 57: telefon tt. 88. Redni bnovoinl In požtn! parnlki Is Amsterdama in Cherbcursa v Južno Ameriko, Ulo de 3aneiro. Santos, Kontevideo In v Buenos Alres. Vsa potrebna pojasnila daje: Kraljevski Holandski Lloyd. s Slavni zastopnik sa 3ugoslavl!o: : 22 mmiuniLL. um B-testa it 33. Brzojavni naslov: Realloyd Zagreb. Telefon 24-65. ,Ekonom' osrednja gospodarsko zsdrup LJubljana Kolodvorska ulica št. 7 ima v zalogi: drobno morsko sol v vrečah 50—80 kg, debelo morsko sol v vrečah 50—80 kg, lepo suho zdravo koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko, ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg, sladkor v kockah po 25 in po 50 kg, milo za pranje, p