UETO XXXII. — Številka 3 17. januarja 1980 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P .b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Veriagspostamt 9020 Klagenfurt Vida Rudolfova k Letu otroka stran 3 Odlikovanja Hartmanovi in Kuharju stran 5 Tekme za pokal Košute stran 8 V______________________J Cerkev-podružnico v Šentlovrencu so obnovili. Obnova se je osredotočila na slovenske napise. Napis „Bog jim daj večni mir in pokoj“ nad vrati na pokopališče so prav po barbarsko spraskali dol — in dovolj je bilo „obnove“. Tudi gradiščanski Hrvati iščejo pravico pred ustavnim sodiščem Gradiščanski Hrvati so se zaradi zakona o narodnih skupinah obrnili na ustavno sodišče. Pritožitelj je „Komitet za Prava Gradiščanskih Hrvata“. Neposredni povod in vzrok za pritožbo pa je odlok urada zveznega kanclerja, v katerem je bila prošnja „Komiteta za Prava Gradiščanskih Hrvata“ (predsednik Hubert Rešetarič) za subvencijo odklonjena. Gradiščanske Hrvate zastopa pred ustavnim sodiščem odvetnik dr. Anton Jelen, koroški Slovenec, ki živi na Dunaju. Ozadje tega primera: „Komitet Prava Gradiščanskih Hrvata“ je 2e enkrat uspešno zaprosil za subvencijo pri uradu zveznega kanclerja in tudi dobil vsoto 120.000 ši-Ungov. Pri odgovoru na prošnjo se je skliceval urad zveznega kanc-'erja na zakon o narodnih skupi-nah, ki določa, da je treba denar- _____________________________________________________________i Velesile: svetovni policaji? Mogoče smo za iluzijo revnejši, pa lahko postavimo zakonitosti. 1956 — 1958 — 197S. Skorajda bi lahko rekli, da Sovjetska zveza vsakih deset let zasede državo: Mad-žarsko, Češko, Afganistan ... Se-veda je bilo vsakokrat dovolj opra-vičil. Taka opravičila, kot smo jih Vaieni, denimo, tudi po čilskem Puču, ali vdoru Amerikancev v Vietnam. Vedno gre za neke višje cilje, ko je nekdo nekoga poklical na pomoč in še kaj. Kaj se gresta res obe sili svetovnega policaja, ki po mili volji odloča o usodah narodov, ljudi, in po svoje kroji zgodovino človeštva? V tej situaciji smo Avstrijci lahke srečni, da smo formalno nevtralna država, ki sicer ni otok blaženih, ampak ima le gotove sigurno-sti- Naš položaj pa tudi zahteva °d nas, da se ravno zaradi nevtralnosti zavzemamo za mir na svetu. °d Avstrije pa lahko zahtevamo, Ja svoje mirovne iniciative začne Pri svojih sosedih. Ko v teh dneh z zaskrbljenostjo zasledujemo bolezen jugoslovan-skega predsednika Tita, ki so ga v noči od sobote na nedeljo operirali v Kliničnem centru v Ljubljani, i® pred nami predvsem napeta nrednarodna situacija. Vprašamo Se’ kje je pieteta, kje je odgovornost dela avstrijskega tiska, ki iz bolezni velikega državnika dela sen-2acijei zaganja paniko. Škodovati hočejo Jugoslaviji, “kodujejo pa Avstriji. Ciljajo na so-Seda, zadeli pa bodo samega sebe. bolimo Titu čimprejšnjo ozdravitev. Borut Sommeregger ____________________________y no podpirati določene akcije, ki služijo ohranjevanju in varstvu neke manjšine. Neki drug odstavek pa pravi, da je možno denarno podpreti tudi manjšinsko organizacijo glede izpolnitve njenih nalog. V prvem odgovoru marca leta 1977 je urad zveznega kanclerja sprva še upal, da se bodo sestali manjšinski sosveti in da bodo z odobritvijo prošnje še nekaj časa počakali. Proti koncu leta 1977 pa so potem Hrvati le dobili svoj denar in sicer za izpolnjevanje nalog organizacije. Leta 1979 pa so ponovno zapro- sili za subvencijo ter v prošnji točno razlikovali med posameznimi akcijami ter med splošnim delovanjem. Tokrat je urad zveznega kanclerja prošnjo dvakrat odklonil — in sicer tako glede posameznih konkretnih akcij kakor tudi glede splošnega delovanja, češ da ni predvideno pospeševanje ne akcij ne delovanja organizacij. Gradiščanski Hrvati so se sedaj obrnili na ustavno sodišče in se pri tem sklicevali na 2. odstavek paragrafa 9 zakona o narodnih skupinah, kjer je rečeno, da je treba pospeševati določene a k -c i j e ; beseda „treba“ pomeni, da je pospeševanje obvezno in da ne zavisi od mile volje uradnika, ki se ukvarja s prošnjo — v nasprotju z odstavkom 4, kjer je možno pospeševati splošne naloge manjšinskih organizacij. Afganistan: vdor obsojen „Največja pustolovščina, v katero se je spustila Sovjetska zveza“ — tako ocenjuje vodja SRD Willy Brandt vdor sovjetskih čet v Afganistan, ki ga tudi drugod po vsem svetu ostro obsojajo, razen KPÖ: „Poseg ima samo defenzivni značaj,“ trdi njen šef Muhri. V Jugoslaviji zelo ostro obsojajo vdor in pri tem opozarjajo, da je vdor nova etapa hladne vojne med su-persilami ZDA in SZ, ki sta si očitno razdelili zemeljsko oblo v interesne sfere, zato pa je treba čimbolj podpirati tiste sile, ki zagovarjajo popuščanje napetosti po svetu. V Iranu je Ajatola Homeini ostro nastopil proti sovjetskemu ambasadorju v Mehiki, ki je Iranu ponudil „vojaško pomoč“. Homeini: „Zločinska Amerika in SZ morata vedeti, da se bomo z vsemi silami uprli kršitvi zemeljske celovitosti naše države.“ Diplomatični deba-kel je doživela Sovjetska zveza v skupščini Združenih narodov, ki je v resoluciji obsodila sovjetsko agresijo v Afganistanu. 104 držav je obsodilo vdor čet, med njimi tudi Avstrija in Jugoslavija, 18 držav se je glasu vzdržalo, med njimi Finska, Algerija, Sirija in Indija. Romunija, članica Varšavskega pakta, ki kot njena edina članica ni vkorakala 1968 v Češko, pri glasovanju sploh ni sodelovala. Za vdor so glasovali: Sovjetska zveza, Bjelorusija, Ukraina, Afganistan, Bolgarska, Madžarska, Češka, Poljska, NDR, Mongolija, Kuba, Etiopija, Južni Jemen, Angola, Mosam- bik, Laos, Vietnam in Grenada, (glej tudi str. 2). SIC - film o Selanih na univerzi Sinhronizirani film: „Vi, ki ostanete živi“, ki ga je napravil ob 35-letnici obglavljenja selskih žrtev Miha Zablatnik, produciral pa ga je Slovenski informacijski center (SIC), tudi na univerzi v Celovcu gani gledalce. Film je pretresljiv dokument trpljenja Selanov v dobi fašizma in ga je preteklo soboto predvajala na celovški univerzi vi-deo-skupina filozofskega instituta. Po filmu so se predvsem učitelji še dolgo pogovarjali z režiserjem Miho Zablatnikom, in predlagali, da se film kaže tudi na koroških šolah. S filmom povezana je tudi razstava, ki jo trenutno kažejo na univerzi. Pripravlja se tudi nova naklada SIC-dokumentacije „Sämtlich Slowenen“. Kot danes, četrtek, sporoča ORF, je državno tožilstvo zaplenilo po predlogu dr. Steinhau-serja, bivšega organizatorja blokade tovornjakov, dokumentacijsko delo „Desni ekstremizem v Avstriji“. Kot smo poročali, delo izčrpno analizira desne in neofašistične pojave v Avstriji. Knjiga je izšla pri Dokumentacijskem arhivu odporniškega gibanja, predgovor je napisal notranji minister Lane. Proč s slovenskim napisom: je to „obnovitev“ cerkve? Namesto da bi skrbno in vestno ohranjevala spomenike preteklosti — tudi slovenske preteklosti — je koroška filiala zveznega urada za spo- menike (Bundesdenkmalamt) hotela (fara Šenttomaž, občina Štalenska Podružnico v Šentlovrencu so sklenili restavrirati. Eno od prvih dejanj je bilo to, da so slovenski napis „Bog jim daj večni mir in pokoj“ nad vrati v pokopališče odstranili. Pa še kako: namesto da bi ga morda prebelili, če bi že hoteli, „olepšati“ pokopališki zid, — ne: slovenski napis so z nemško temeljitostjo popraskali dol, pobelili pa nič, tako da še danes grde luknje v sicer še dobro ohranjeni belini pričajo o tem edinstvenem aktu vandalizma — vse to pod očmi deželnega konzervatorja za Koroško. Samo da je slovenski napis bil odstranjen, pa je restavra- v cerkvi-podružnici v Šentlovrencu gora) uničiti sliko dveh svetnikov. cije bilo dovolj. Restavrirali pa so tudi notranjost cerkve. Pri tem so odkrili, da so v prezbiteriju pod ometom menda poznogotske freske, ki bi jih bilo treba spet spraviti na dan. Postopek odstranjevanja številnih plasti ometa in večkratnega pobeljenja je na splošno zelo komplicirana, zelo draga in zelo riskantna zadeva. Kajti nikoli od vsega začetka ni jasno, v kakšnem stanju bodo freske, koliko in na katerih mestih bodo manjkali važni deli fresk. Sploh pa od vsega začetka ni možno ugotoviti, (Nadaljevanje na 8. strani) V sredo so obiskali prostore Narodnega sveta, Krščanske kulturne zveze in Našega tednika udeleženci izobraževalnega tečaja v Tinjah. Na NSKS-u jih je pozdravil poslevodeči tajnik Franc Wedenig, ki jim je na kratko razložil tudi ustroj organizacije ter prikazal naloge slovenskih pisarn. Tajnik NSKS in glavni urednik NT Jože Wakounig pa je udeležencem razložil funkcijo Našega tednika. KMETIJSKO-GOSPODINJSKA STROKOVNA ŠOLA S PRAVICO JAVNOSTI V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejema za šolsko leto 1980/81 učenke v KMETIJSKO-GOSPODINJSKO STROKOVNO ŠOLO. Na šoli se poučuje v obeh deželnih jezikih. Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto (politehnični letnik). NAMEN ŠOLE je, učenkam poglobiti splošno izobrazbo dosedanjega šolanja; Usposobiti jih za samostojno vodstvo gospodinjstva, tudi kmečkega. Posebno važnost se polaga na spretnost v kuhanju, šivanju, gospodinjstvu in vzgoji v družini. POGOJ ZA SPREJEM je dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V slučaju, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. V danih pogojih dobijo učenke državno podporo! ZA ŠOLO SE LAHKO PRIJAVITE ŽE SEDAJ! Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole! 9100 Völkermarkt, Klosterstraße 2, tel. 0 42 32/796 politika/2 SPET O TALCIH Potem ko so ameriški talci v Teheranu zaradi dogodkov v sodenjem Afganistanu bili nekaj časa porinjeni v ozadje, je na problem opozoril varnostni svet, ko je spet glasoval o morebitnih sankcijah proti Iranu. Sovjetska zveza je tokrat vložila svoj veto z utemeljitvijo, da ugrabitev talcev ne ogroža svetovnega miru, pač pa da grozi nevarnost s strani ZDA. Združene države sedaj hočejo same z lastnimi akcijami prisiliti Iran na kolena. Nameravajo blokirati morska pota. — Medtem je Homeini obsodil sovjetske izjave o iranski prošnji za pomoč kot nesramno laž. BOJKOT OLIMPIADE Zaradi sovjetskega napada v Afganistanu namerava več držav bojkotirati olim-piado v Moskvi. Več kot dve tretjini Amerikancev se je izreklo za ta predlog. Tudi več kot 250 bivših političnih ujetnikov v Vzhodni Nemčiji je podpisalo skupno izjavo za bojkot z utemeljitvijo, da bi bile olimpijske igre v Moskvi perverzija olimpijske ideje, ker Sovjetska zveza vodi vojno. Vedno večkrat primerjajo igre v Moskvi z olimpijskimi igrami 1936 v Nemčiji, ki jih je takratni diktator Adolf Hitler spretno izrabil v propagandistične namene za svoj režim. INDIJA: TRDA ROKA S trdo roko je spet zavladala po 33 mesecih odsotnosti Indira Gandhi. Politiko trde roke je celo naznanila v svoji vladni izjavi, kjer je napovedala ponovno vzpostavitev reda in prava. To bi po besedah pravosodnega ministra izgledalo tako, da so takoj odpravili posebna sodišča, kjer naj bi se morala zagovarjati Indira Gandhi, njen skorumpiran sin ter drugi sodelavci zaradi izgredov v času zlorabe zasilne vlade med 1975 in 1977. V ostalem se hoče nova šefinja vlade zavzemati za gospodarsko sanacijo. Njen novi odnos do Sovjetske zveze je še neznan. RÖSCH: NI NEVARNOSTI Avstrijski obrambni minister Otto Rösch je izjavil, da položaj v Jugoslaviji ne pomeni nevarnosti za Avstrijo. On, Rösch, izključuje vojaško intervencijo Sovjetske zveze v Jugoslaviji po vzorcu Afangistana. V ostalem pa da je „primer Jugoslavija“ vključen v avstrijskem obrambnem konceptu. Kar zadene suverenost in nevtralnost avstrijskega zračnega prostora, je dejal Rösch, da je Avstrija zmožna le pogojno za protiukrepe. Glede morebitne „Polarke“, prekoračenje avstrijskega teritorija preko Češkoslovaške, je dejal, da obstojajo enostavnejše rešitve. VLADNA KLAVZURA Koroška je pogosto gostitelj vladnih klavzur: od četrtka naprej bo klavzura v Mallnitzu, kje bo finančni minister Androsch skušal dobiti dodatne dohodke? — Pri davku na mineralno olje ne, je izjavil, ker bi to otež-kočilo konkurenčnost avstrijskih produktov na narodnem in mednarodnem trgu. Na drugi strani pa bo narasla progresija pri plačah od pičlih 20.000 bruto naprej. Vsekakor pogumen korak, ker bo zajel predvsem tiste sloje, ki so se poklicno povzpeli in tudi do simpatije za Krei-skega. Predsednik sindikata Benya pa je dodatno predlagal obdavčitev obresti že pri viru. fS Ruska ruleta“ - pa še kaka Peter Lehner, režiser filma „Vas ob meji“, ki ga je ORF predvajal lani, je prejel prvo režijsko nagrado ORF-a. Film o južnoko-roški vasi „Selič“ in usodi njenih prebivalcev so posneli pretežno v Železni Kapli, intendant Wolf In der Maur je želel režiserju še nadalje mnogo poguma. Hkrati se je izvedelo, da pripravljajo 2. del tega filma, za katerega je napisal scenarij rojeni Korošec in sedaj na Dunaju živeči časnikar Thomas Pluch. Slika: prizor s snemanja. Varnostni svet je spet popoln. Za 15. člana, zastopnika Latinske Amerike, so izvolili v Generalni skupščini OZN Mehiko. Ne Kuba ne Kolumbija poprej nista dobili potrebne dvotretjinske večine glasov, kljub temu, da je Avstrija preskočila na kubansko stran. Po sovjetskem vdoru v Afganistan pa je število privržencev Kube tako padlo, da je Castrova država „prostovoljno“ odstopila. Vsekakor neuspeh za državo, ki je zaradi svoje prosovjetske politike izgubila precej ugleda med neuvrščenimi, čeprav je uradno njihova „voditeljica“, saj je bilo zadnje zasedanje neuvrščenih lansko leto v Havani. Razvoj v Iranu in sosednjem Afganistanu je odrinil v ozadje druga krizna območja, kot so bližnji vzhod, jugovzhodna Azija in juž- r Kaj nam bo prineslo leto 1980? Ali nam bo šlo bolje? Slabše? Ali bo več denarja v denarnici, ali pa manj? Glavno bo seveda zdravje. Vse ni odvisno samo od nas samih. Včasih naporno delamo, pa kljub temu ne dosežemo zaželenega uspeha. Dovolite, da Vas opozorim na nekaj sprememb, ki se tičejo v glavnem tudi našega človeka na južnem Koroškem. ® Ko boste začetek februarja sprejeli Vaš mesečni zaslužek za januar, boste opazili, da bo ta manjši za 0,5% kot v decembru. Zakaj? Vlada je povišala prispevek za penzije (Alterspension) za ta odstotek. Predsednik avstrijskih sindikatov Benya je sicer v nedeljski televizijski diskusiji menil, da se povišanje tega prispevka ne računa k temu, ali potem še ostane kaj realnega povišanja od plače ali ne. Ta prispevek je kot zavarovanje in ga je treba pač plačati. Občutili bomo povišanje vsekakor. S Cene bodo v letu 1980 narasle za poprečno 4 do 4,5%. Plače pa se bodo ravno za toliko dvignile ali pa za nekaj točk več. Če upoštevamo, da bomo dodatno od tega morali odšteti 0,5% za prispevek k penziji, se nam dejansko obeta znižanje naše življenjske ravni v primerjavi z letom 1979. Bencin se bo podražil na 9 do 10 šilingov. Varčevati bomo morali z energijo, ali pa bomo imeli manj denarja za druge nabave. # Brezposelnost bo nekoliko narasla na južnem Koroškem, ne bomo imeli dovolj kvalitetnih delovnih mest za našo doštudi-rajočo mladino. Rojstev je v TEDNIKOV KOMENTAR Leto 1980 in gospodarski pogled JOŽA HABERNIK TEDNIKOV KOMENTAR zadnjih letih mnogo manj kot prej. To že občutijo na ljudskih šoiah in bodo slej ko prej čutili na Slovenski gimnaziji. Treba bo vseh naporov, da bomo otroke naših staršev pritegnili v to našo ustanovo v Celovcu. Konkurenca drugih gimnazij je velika in ne gre, da bi starši sami nosili stroške za bivanje svojih otrok v Celovcu, ko se na drugi strani lahko zastonj vozijo v Velikovec in Beljak. Treba bo poskrbeti za izdatnejše podpore ali pa za dnevni prevoz, katerega stroške itak država krije. Tudi profesorji naj se zavedajo, da je treba nekaj prispevati za ohranitev njihovega delovnega mesta. Saj morajo starši, ki so po poklicu delavci, in ne zaslužijo veliko, plačevati za svoje 3 otroke samo za bivanje v domu čez 5000.— šilingov mesečno. Če pa bi šli otroci v gimnazijo v Velikovec, bi odpadel ta prispevek, pa vožnja bi bila zastonj. Teh staršev ne smemo pustiti samih pri njihovih problemih. @ Pri prodajanju blaga jugoslovanskim državljanom v Avstriji ali v Jugoslaviji moramo računati s tem, da bo v letu 1980 vrednost dinarja spet padla za kakih 15 do 20%. Tudi v letu 1979 je bilo tako. Naši trgovci tarnajo, da je dinar vsako leto manj vreden. Res, to drži. Toda ne brez pridržkov. Slovenci v Jugoslaviji so dobili leta 1979 poprečno povišanje mesečnih plač v višini 25%. Inflacija v tem letu pa je bila okoli 24%. Inflacijo so jim torej vrnili v denarnico. Pri nas pa je bilo poprečno povišanje plač v letu 1979 med 4,5%. Zaradi tega je gospodarsko samo logično, da je dinar padel za 20% (25% inflacije v Jugoslaviji minus 4 do 5% inflacije pri nas: ostane 20%). Če dinar ne bi bil padel, bi Jugoslovani v primerjavi z nami imeli za 20% večjo kupno moč. Kupna moč jugoslovanskih kupcev se torej ni zmanjšala. To dejstvo dokazujejo vse večji nakupi Jugoslovanov pri nas in pa tudi dejstvo, da vse več Jugoslovanov prihaja na Koroško na zimski dopust. Jugoslovanska vlada skuša vse, da bi omejila rast in stopnjo inflacije. Upam, da se ji bo to posrečilo. ® Še na eno dejstvo bi Vas rad opozoril. V zadnjem letu so na Afrika. Sovjetski napad na afganistansko suverenost pa utegne imeti še drugo dalekosežno sve-tovnopolitično posledico, saj je to prvi očitni spor med Sovjetsko zvezo in kako državo islamskega pasu. Je pa tudi po letu 1945 prvi vdor sovjetskih čet v državo, ki doslej ni bila del sovjetskega imperija. Razpravo o sovjetskem vdoru v Varnostnem svetu je SZ zavrla s svojim vetom, ni pa mogla preprečiti obravnave pred Generalno skupščino OZN. Nekatere države zagovarjajo sovjetski napad na Afganistan, nekatere druge omalovažujejo, ali pa celo krivdo za ta razvoj valijo na ZDA. Ostane pa dejstvo, da je vodstvo SZ poslalo svoje čete brez povabila afganske vlade; pri tem se je oprlo na medsebojno prija- koroški dnevniki mnogokrat pisali, kako slabo je z gospodarstvom v Jugoslaviji. Tam baje dela 50% podjetij z ogromnimi izgubami. Prvič to: Seveda so v Jugoslaviji tudi podjetja, ki delajo z izgubo. Taka podjetja imamo tudi pri nas in sicer taka, ki delajo z milijardo izgube letno; npr. podržavljena podjetja v Linzu, Judenburgu in Donawitzu (VÖEST). Pri tem torej ne velja kazati na druge. Drugič: Pri nas se le redko zve, če kdo bilancira z izgubo. Samo delniške družbe (AG) morajo namreč objaviti bilanco v časopisih. Vse druge bilance so bolj ali manj tajne; zanje zvejo samo finančni uradi in banke, ki pa so vezane na tajnost. O izgubah drugače izvemo samo, če gre kaka firma v izravnavo (Ausgleich) ali kon-kurz (stečaj). V Sloveniji pa je drugače. Vsa podjetja bilancirajo javno in se o vseh podjetjih ob koncu leta izkaže izguba ali ne. Tako nastaja vtis, da so izgube velike. Če bi pri nas vsa podjetja morala objaviti svoje bilance, bi najbrž tudi osupnili, ko bi izgube teh podjetij seštevali. Torej pri nas v tem oziru ni mnogo drugače. Takšna poročila so torej neobjektivna, če reporter ne pozna celega ozadja. Naši ljudje pa to kar brez prebave požrejo in verjamejo črkam. Bodite torej pri takih poročilih previdni! Vse najboljše v letu 1980 Vam želi Joža Habernik. teljsko pogodbo. Odnos velikih sil do suverenosti manjših in malih držav, njihovo krčevito ohranjanje oblastnih območij, spletkarjenje pa menjavanje in ustvarjanje novih zavezništev, seveda vse v znamenju ohranitve in utrditve svobode in napredka, so resna ogrozitev miru na svetu. Prizadeto od te svetovnopolitične rulete pa je navadno prebivalstvo. Afganistan spada med najrevnejše in najbolj zaostale države na svetu, lakota je stalni gost v kočah in šotorih. Domnevajo, da bo letos pobrala spet nekaj stotisoč žrtev. Strategom v moskovskem Kremlju gre seveda za „višje“ cilje. Kaj, če v boju za dosego teh ciljev umre nekaj milijonov ljudi. Nekaj podobnega velja tudi za Amerikance, za Kitajce, pa še za marsikoga, ki se čuti poklicanega, da vsili svetu odrešitev po svojem kopitu. j 100 šef pomoli Dne 14. marca 1980 bo obhajal Avstrijski rdeči križ 100-letnico. Zaradi tega se hoče ta človekoljubna organizacija predstaviti čim širšemu krogu ljudi, da bi spoznali njeno delovanje, njen ustroj, pa tudi njene težave, npr. denarne. Bralce bo gotovo zanimalo, kako so urejeni prevoz bolnikov, zdravstvena in socialna služba, krvodajalske centrale, centrala za iskanje pogrešanih, pomoč v katastrofah in Mladinski rdeči križ; zanimiv bo zagotovo tudi zgodovinski pregled. Danes objavljamo prispevek o skladišču za zdravila na Dunaju. V pisarni skladišča za zdravila v Bräuhausgasse v 5. dunajskem okraju hranijo in razstavljajo svojevrstne in po svoje izredno zgovorne dokaze hvaležnosti prizadetih iz najrazličnejših krajev sveta. Od pisem, fotografij otrok, ki so prišli na svet s pomočjo zdravil, ki so priplavala z Dunaja, povabil na krstitje pa do 40 cm dolgega noža plemenskega poglavarja iz afriškega Zaira; dokazano je, da so s tem nožem predniki sedanjega poglavarja sekali svojim sovražnikom glave ... Vodja biroja, mag. Herbert Hčller (54 let), pravi, da bi moral potovati celo leto po svetu, če bi se hotel odzvati vsem tem vabilom. A glavno je, da so pomagali ljudem. Skladišče za zdravila je nastalo leta 1958; zbrali so zdra- (Dalje na 8. strani) Leto otroka le IZZIV ? Novinarka mariborskega „Večera“ Dragica Mordej je prejšnji teden objavila daljši pogovor s predsednico Skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Vido Rudolfovo. Vida Rudolfova, ki je delegat UNESCO govori o preteklem letu, ki je bil posvečen otroku. Čeprav se je omejila na slovenske oziroma jugoslovanske razmere, imajo izjave splošno veljavnost. Zato del pogovora ponatiskujemo. Otvoritev otroškega vrtca v Šentprimožu Vse lanskoletne akcije, namenjene otrokom, vsa naša dejanja, s katerimi smo želeli izboljšati našim otrokom otroštvo, in posebej seveda vse, kar se je storilo za druge otroke po svetu, smo naslavljali na mednarodno Leto otroka. Ob koncu tega dokaj plodnega obdobja je prav, da pogledamo, kaj smo storili za otroke. Ker pa vse te številne lepe besede kajpak ne bodo rešile problemov, ki se nas na tem področju še kar naprej držijo, bi radi spregovorili predvsem o pomanjkljivostih, ki so v osnovi zavrle nekatere lepe namere. Po 79. letu ostaja še milijone nerešenih problemov, ki jih ne moremo in ne smemo odlagati, ker nam otroci rastejo kot konoplja. Kaj je v 80. letu naša glavna skrb? Vida Rudolf: „Naša družba je danes dovolj bogata, da lahko zadosti potrebam svojih otrok. Mednarodno Leto otroka, ki smo ga pri nas, menim dovolj delovno obeležili, pa je v resnici pomenilo predvsem opomin. Opomin vsem o vsem tistem, česar v vsakdanjem življenju nočemo videti, vendar pa je za otrokovo srečo odločilnega pomena. In če je bilo prejšnje leto zgolj velik opomin, nas čaka pravo delo šele v 80. letu. Vsakemu delavcu in občanu mora zlesti pod kožo dejstvo, da so te naloge neodložljive, da s skrbjo za otroke že posegamo v novo tisočletje. Danes namreč vzgajamo otroke, ki bodo v naslednjem tisočletju nosilci razvoja neke družbe in ne nazadnje bodo to tudi ljudje, ki bodo krojili našo starost.“ Torej bi naj bilo 80. leto leto peskovnikov, gugalnic, igrišč, leto tistih drobnih, vendar tako pomembnih reči, leto, v katerem se bomo še naprej trudili zagotoviti enake pogoje za razvoj vsem našim otrokom? „Da ne bo naš pogovor spet le izbir želja, povejmo stvari nekoliko drugače. Res so današnji otroci prikrajšani za najosnovnejše pogoje za igro — zlasti mestni so priklenjeni na beton, pločevino in njim često nenaklonjeno okolje. Vendar razen tarnanja ne storimo veliko. Cas je, da končno ugotovimo, da skrb za otroka ni več državna stvar, marveč družbena. To pa pomeni, naša, torej mora vsakdo izmed nas nekaj storiti, da bodo otroci dobili to, kar potrebujejo.“ NI ZGOLJ DENAR TISTO!... Vendar je često tisto, kar otroci potrebujejo, silno poceni. Včasih zadostuje le dobra volja in še malo denarja, da bi otroke osrečili. „Tako je. Toda lažje kot nekaj storiti, je lepo govoriti. Polni smo lepih besed o skrbi za otroka. Dejanja pa zahtevajo naše delo in organiziranost. Ce bi le hoteli, bi lahko s skromnimi sredstvi rešili osnovne probleme, hišni sveti in krajevne skupnosti bi morali postati središče naših dejanj.“ V hišnih svetih in v krajevnih skupnostih se zbirajo danes ljudje, ki prevečkrat ne čutijo več z otroci. Zato jim pomenijo otroška igrišča, vrtci, ali tudi samo peskovnik, predvsem nepotrebni vrišč, pred katerim se je potrebno ubraniti. Ali tudi zato nimajo naši otroci osnovnih pogojev za zdravo otroštvo? „Tudi zato, tudi zaradi naše sebičnosti. Proti njej pa smo nemočni vse dotlej, dokler se ji ne bodo postavili na rob starši sami. Naj se vendar organizirajo v hišnih svetih, krajevnih skupnostih, naj se odločno spoprimejo s konformizmom.“ Glas tistih, ki sem jih imela v mislih poprej, pa bo tako dolgo močnejši, dokler tudi v družbenih in drugih planih ne bo očitno, da je skrb za otroke naša osnovna dolžnost in naloga, ki je ne smemo odložiti za nekaj let. Poglejte, poznam „novo“ naselje v Ljubljani z nekaj tisoč mladimi družinami, ki so ga načrtovali tako, da je predvidena izgradnja otroškega igrišča potem, ko bo zgrajen zadnji stanovanjski blok. „To so vprašanja, ki sodijo na dnevni red sestankov v krajevni skupnosti. Razčistiti jih je potrebno skupaj z načrtovalci, pri čemer je dolžna pomagati tudi občina oziroma njeni organi. Očitno gre tudi za malomarnost staršev. Zakaj v tolikih letih vendar ne zbero nekaj denarja, postavijo gugalnico, ki jo lahko naredijo sami, naredijo peskovnik in vanj nasujejo pesek?“ Najbrž zato, ker v hišnih sve- tih in krajevnih skupnostih nimajo dovolj besede, ker se ubadajo z eksistenčnimi problemi in se ne utegnejo udeleževati sestankov, ker so na delovnih mestih v letih, ko morajo dati največ od sebe in ker tisti, ki so že zunaj teh let, ne odločajo v prid mladih družin. „Zato pa morajo biti pozorni tedaj, ko se sprejemajo delovni programi njihove krajevne skupnosti ali temeljne organizacije, pa še zlasti sedaj pred novim srednjeročnim obdobjem. V vse te programe mora priti besedilo, da ima razvoj družbene skrbi za otroke prednost. Izbojevati moramo bitko, v kateri se naj drobni, sebični interesi posameznikov umaknejo interesu otrok. Sicer bomo vzgojili agresivne ljudi. Torej moramo zastaviti delo v vsakdanjih medsebojni odnosih v ožjih skupnostih družbe, pokazati moramo na sebičnost nekaterih brez uvidevnosti, osveščati ljudi. V tem smislu je bilo 79. leto šele uvertura v prvo dejanje opere. Mislim, da nam je skozi vse te akcije postalo jasno, da moramo vsi, prav vsi ustvarjati ugodne pogoje za zdravo rast otrok in še zdaleč ne zgolj tisti, ki se z otroki poklicno ukvarja- jo. Zato pa tudi drži trditev, da so otroci največja žrtev uspehov ali neuspehov neke družbe.“ BREZ PREDPISI 210 PRIREDITEV Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da menda ni bilo še akcije, ki bi tako široko posegla v življenje vsake krajevne skupnosti, vsake institucije. „Največji uspeh te akcije je poleg osveščanja ljudi o otrokovih potrebah predvsem ta, da so vse republike pokukale v svojo zadnjo krajevno skupnost in ugotovile, kaj je za otroke storjenega in kaj je potrebno storiti. Vse to so nato zapisale v svoje nove načrte in ti bodo gotovo dovolj tehtni in dovolj konkretni. Sicer pa smo pripravili tudi vprašalnik o akcijah v Letu otroka Krajevne skupnosti in občine so nanj pravočas- no odgovorile, podatki pa pravijo, da je v Sloveniji 41 občin pripravilo sto deset akcij, v njih pa je sodelovalo kar 60.245 ljudi. imeli so tudi 210 prireditev s 27 tisoč sodelujočimi, skratka, v naši republiki ni bilo ne občine ne krajevne skupnosti, v kateri ne bi imeli vsaj ene prireditve ali akcije, posvečene mednarodnemu Letu otroka. To ocenjujemo za velik uspeh še posebej zato, ker ni nihče z ničemer predpisoval, da naj bi vsak nekaj pripravil.“ Kaj smo v teh akcijah storili? „Gradili smo igrišča, nove vrtce, v njih smo izboljšali jedilnike oziroma jih še bolj pri- lagodili potrebam otroškega organizma, v vzgojne programe vrtcev smo vključevali tudi otroke, ki sicer ne obiskujejo vrtcev, otroške bolnišnice so postale prijetnejše, v celjski porodnišnici so skozi tako akcijo prišli do inkubatorjev, nekaj je bilo storjenega za izgradnjo otroških počitniških domov, tudi šola v naravi sodi v sklop teh akcij, potem so tu razne zbiralne akcije, pa tiste preko časnikov in revij. Dohodki od prireditev so bili vselej namenjeni za neke trajne stvari.“ UMETNIKI SE VKLJUČIJO „Posebej naj omenim umetniške ustvarjalce, katerih delo je bilo izrazito obrnjeno k našim najmlajšim. Toliko gledaliških predstav, pa razstav in drugega nismo imeli še nobeno leto doslej. Za vsem, kar sem na kratko naštela, ali omenila zgolj v številkah, stoji delo.“ Katera teh akcij pa je po vašem mnenju požela največjo zmago za otroke? „Jaz sem posebej ponosna na dogovor, ki ga je prinesel celjski sejem otroških igrač in opreme. Na njem smo se namreč z gospodarsko zbornico Jugoslavije zmenili, da bomo v 80. letu sklenili samoupravni sporazum z vsemi proizvajalci otroške opreme o tem, kaj morajo vsebovati proizvodni programi otroške opreme, da bi bila le-ta takšna, kakršno otrok potrebuje. Tu je menda posebej pomemben naš prvi korak, s katerim vplivamo na proizvodnjo. Kot enega takih prvih korakov naj omenim še letošnjo novost v Sloveniji — uvedbo standardnega zavitka za novorojenca. Tudi pri njem smo se s proizvajalcem dogovarjali v proizvodnji za otroke. Upam, da bo tako delo postalo praksa. In ko smo takole ugotavljali na vseh področjih, kaj našim otrokom še manjka, smo med drugim ugotovili, da v vsej poplavi otroških slikanic že mnogo let niso izšle nobene uspavanke. Zato so ustvarjalci brž pohiteli in izdali, mislim da zelo dobro zbirko uspavank Biba-buba-baja.“ Opravili smo inventure, sedaj pa se moramo lotiti dela. Tudi kot starši in kot krajani. Otroški dan v Šmarjeti 8. PLES DANICE Prireditelj: SRD „Danica“ v Šentvidu Kraj: pri Voglu v Šentprimožu Čas: sobota, 2. 2. 1980, s pričetkom ob 19.30 uri SMUČARSKI TEČAJ Prireditelj: Slovenska športna zveza Kraj: zimsko-športni center „Hochpustertal“ na Južnem Tirolskem Čas: od 10. do 16. februarja 1980 Interesenti naj se javijo do 30. januarja 1980, tako, da prenakažejo prijavnino v znesku 500.— šil. na konto Slovenske športne zveze (2911) pri Posojilnici Celovec (44 78030) Katoliška prosveta v Smarjeti v Rožu vabi na KULTURNI POPOLDAN ki bo v nedeljo, 20. 1. 1980, ob 14. uri v farni dvorani v Smarjeti v Rožu. Nastopajo: „Oder mladje“ Koroške dijaške zveze v Celovcu z igro „ČUDEŽNI PISALNI STROJČEK“ in „Lutke mladje“ Koroške dijaške zveze v Celovcu z lutkovno predstavo „LISICA TATICA IN MOJCA POKRAJCULJA“ SAK-PLES Prireditelj: Slovenski atletski klub v Celovcu Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Čas: sobota, 19. 1. 1980, ob 20. uri Za ples igra ansambel „Obirkvintet“ PREDSTAVITEV MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA „SRCE“ IZ DOBRLE VASI V NOVIH NOŠAH Prireja: SRD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: kulturni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 27. 1. 1980, ob 14.30 Sodelujejo: MPZ „Srce“ iz Dobrle vasi Dekliški zbor iz Dobrle vasi „Mladi mi“ Folklorna skupina SRD „Srce“ LISICA TATICA IN MOJCA POKRAJCULJA Prireditelj: SRD „Radiše“ na Ra-dišah Kraj: kulturni dom na Radišah čas: nedelja, 20. 1. 1980, ob 11. uri (po maši) Gostujejo: Lutke mladje Koroške dijaške zveze Drama španskega pisatelja Pedero Calderon Dela Barca „STANOVITNI PRINC“ Prireditelj: SRD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu Kraj: farna dvorana v Šentjakobu v Rožu Čas: nedelja, 27. 1. 1980, ob 19.30 ŠPORTNO DRUŠTVO ZAHOMC prireja v soboto, 19. 1. 1980, ob 13.30 na 30-metrski skakalnici v Zahomcu KOROŠKO PRVENSTVO SOLARJEV v nedeljo, 20. 1. 1980, ob 13.30 KOROŠKO PRVENSTVO MLADINCEV, JUNIORJEV IN ČLANOV ter XXVI. MEDNARODNE SKOKE ZA ZILJSKI POKAL na 60-metrski skakalnici. Ob tej priliki bo tudi ponovitev razstave „25 let SD Zahomc“ in sicer v soboto, 19. 1. 1980, od 10.00 do 18.00, in v nedeljo, 20. 1. 1980, od 10.00 do 18.00 v avli ljudske šole v Zahomcu. SANKAŠKA TEKMA Prireditelj: SRD „Obir“ na Obirskem Čas: nedelja, 20. 1. 1980 Proga: pri Rtaču na Obirskem Razdelitev štartnih številk od 9.30 do 10.30 pri Kovaču na Obirskem Start: ob 11. uri ž v Rožu: farna kronika Leto dni kar hitro mine in že smo se spet prekoračili v novo. Naše misEi se vračajo nazaj in sodijo čez dobro in slabo, kar se je s starim letom izgubilo v nič. Veliko se je tudi storilo ali spremenilo v naši fari, kar je vidnega in nas toži, pa je tudi v ponos in veselje. Začnimo torej pri naših najmlajših. Rodili so se in bili tudi krščeni v naši farni cerkvi štirje otroci, fant in tri deklice, vsi iz Šentjanža, dal Bog, da bi se razvijali v dobre farane in bili v veselje materam in očetom. Umrli so tudi štirje farani. Kot prva se je poslovila od nas Neža Kröpfl, ki je dosegla lepo starost 87 let, zadnja leta je zelo trpela zaradi poapnenja možganskih mišic. Kot starosta naše fare je rajni Neži sledil Martin Durnig, živel je pri Gašparju v Podsinji vasi in umrl v 92. letu starosti. Ob koncu leta pa je šla po zasluženo plačilo v večnost Lucija Malle, pd. Mihovcova Lucija, tudi iz Podsinje vasi. V 81. letu starosti se je poslovila od nas, bila je zadnja iz verne in narodoljubne družine. Med božičnimi prazniki pa je ležal na mrtvaškem odru Georg Singer, naš dolgoletni organist in cerkveni pevec. Težka bolezen, ki ji ni bil več kos, ga je spravila v prerani grob. V 69. letu starosti smo ga v Zakamnu pri Vetrinju, dne 27. decembra 1979, položili v družinsko grobišče. Imel je veliko pogrebcev. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom šolskega ravnatelja Eriha Užnika, se je z lepimi žalostinkami poslovil od zvestega organista. Na novo popravljenih orglah je rajnemu zaigral v slovo prof. dr. Anton Peinig iz Sveč. Bog daj našim rajnim večni mir in pokoj! Ker smo že pri mrtvih, naj tudi sporočimo, da smo dobili za našo faro tudi novo mrtvašnico. Pustil jo je pozidati na stroške občine naš župan Otmar Baurecht. Ta naša mrtvašnica je res lepa in nekaj zelo koristnega za sedanji čas. Dne 2. decembra 1979 po maši jo je naš župnik Franc Hudi blagoslovil, gospod župan pa jo je v lepem nagovoru predal svojemu namenu. Kot prvo smo položili na mrtvaški oder v to novo mrtvašnico Mihov-covo Lucijo, kot prvega moškega pa našega organista Georga Singerja. Dal Bog, da bi ta naša mrt- 26. decembra je domače društvo v Selah uprizorilo igro „Begunka“. Na sliki: igralci z režiserjem J. Matkom. Gospodarski pogovori Ker je poročilo o gospodarskih pogovorih v Velikovcu delno nejasno — in so meni podtaknjene izjave, je potrebna poprava. O davčnih zadevah sledeče: Predlagal sem, naj se podjetjem v obmejnem pasu pomaga predvsem z davčnimi olajšavami na ta način, da bi ostal nedvignjen donos podjetja (nichtentnommener Gewinn) davka prost, ter da bi se pri izračunanju investicijskega sklada (Rücklage) prišteli tudi obresti v isti višini kot za izračunanje obrtnega davka. Vse to ima namen, da bi prišli podjetniki do lastnih obratnih sredstev. Predčasni odpisi so le prehodna pomoč, ki ne zadostuje. Nadaljnji predlog: naj bi pripadel davek 2% (LSST.) od vseh plač občini, v kateri plačojemalec stanuje, — na ta način bi občine okraja Velikovec dobile letno okrog 14 milijonov šilingov dodatnega davka, ki ga sedaj dobijo občine industrijskih centrov. Ako delamo v ORF-u reklamo, moramo plačati občini Celovec 20°/o oglasnega davka — ti zneski znašajo stotisoče šilingov letno. Tudi ti zneski bi morali pripasti občini, kjer ima podjetje sedež. Celovčani bi gotovo ne bili pripravljeni plačevati 20% od reklame Velikovcu — ako bi bila radio-postaja v Velikovcu. Da naj vrne država del reklamnih stroškov, je bil prispevek mojega soseda v dvorani. Kar se tiče turizma je sledeče: Odločiti se moramo, kateri kraji so za turizem in kateri za industrijo — oboje je mogoče le, ako je industrija takšna, ki ne onemogoča razvoj turizma. Lepo in zelo ugodno bi bilo — ako bi imeli takšno industrijo, ki bi zaposlila domačine osem ali devet mesecev in isti ljudje bi imeli v glavni sezoni — lepši zaslužek v turističnih obratih, namesto da bi morali v glavni sezoni zaposliti inozemce. Vsekakor nudi naša lepa pokrajina — skoraj še nepokvarjena — možnost za zdrav dopust, medtem ko drugi kraji tega nimajo in se tam industrija lažje razvija. Prodajati moramo, kar imamo in to za nas najbolj ugodno, namesto da stremimo po produktih, ki jutri ne bodo več vnovčljivi. Podjetniki predstavljajo v Avstriji le 4% od vsega prebivalstva, vendar zaposlujejo dve tretjini Avstrijcev. Obstoj privatnih podjetij je garancija, da gre vsem dobro, da je svoboda dela. Za obstoj podjetij je potreben lastni kapital, katerega tvorijo donosi podjetja, vendar ti donosi, ki so predpogoj za obstoj in zaposlitev večine Avstrijcev, so previsoko obdavčeni in sicer dvakrat, brez da bi imel podjetnik od tega obdavčenega dohodka korist. Subvencije so kot kri, ki se daje bolniku; vendar človek more živeti in biti produktiven le tedaj, ako njegovo telo samo producira dosti krvi — oziroma podjetje kapital, ki mora ostati v telesu. Tega dejstva se niti vsi podjetniki ne zavedajo, kaj šele ostali ljudje — izjemoma strokovnjaki. Eden takšnih je univerzitetni docent dr. Klose, ki je naše želje in predloge nesel na višje instance na Dunaju. Dr. Jausz pa je pritrdil, da se mora važnost podjetnikov bolj publicitirati. Zanimivo je bilo na tem srečanju v Velikovcu, da je ugleden Velikovčan javno priznal, da so Slovenci — kupci iz Jugoslavije važni gospodarski faktor. Ter da je za našo gospodarstvo dobro, da so Karavanke odprta meja. Kdaj bodo Velikovčani tudi za nas koroške Slovence imeli odprta vrata — za kulturne prireditve? F. Rutar vašnica ne sprejemala mlade farane, ampak le tiste, ki so zreli za večnost. Lepo smo prenovili tudi našo zakristijo, ki je bila popravila že zelo potrebna in je stala seveda tudi dosti denarja. Začeli smo tudi s prenovitvijo naših grobov na pokopališču, popravili smo naše orgle in harmonij, da se bo našim pevcem lažje godilo pri vajah in cerkvenem petju. Ljudje se kar čudijo, od kod toliko denarja. Zahvaliti se moramo v prvi vrsti našim dobrotnikom, ki toliko darujejo, nato našemu župniku Francu Hudlu, ki tako spretno vodi finance, nazadnje še našim mnogim faranom, ki se radi in brezplačno stavijo delu. Na čelu vseh pa seveda našemu mežnarju, Francu Jenkotu, katerega delo in požrtvovalnost se ne da popisati. Jenkotu, kot tudi Šlemčevi materi, ki toliko žrtvujeta v prid naši farni cerkvi, najlepša hvala. Tudi izvencerkveno je naša fara zelo razgibana, imamo športno društvo, ki zelo napreduje, radi se smučamo in tudi sankamo, škoda, da nam zima tako nadleguje s snegom. Tudi pridno delamo, če je treba, popravljamo naše domove, ali zidamo nove hiše. Sredi lanskega leta je začela z zidavo lastnega doma tudi Šlemčeva Nani, dosedaj je bila še bolj Celovčan- ka, ker pač hodi tam v službo. Duh in srce pa jo vežeta nazaj v Šentjanž. Veseli nas, ker jo zelo potrebujemo. Tudi Bavantov Toni si zida novo domovanje. Tam bo imel prostora dovolj in si bo lahko pomnožil svojo družino. Cilli Bliim si je tudi povečala svojo hišo, tako da bo prostora za več družin. Tudi Willi Moschitz se je okorajžil in si postavlja lep in prostoren domek, kakor tudi Ožbavtov Repi na Rutah in Jakličev Toni v Podsinji vasi. Našteli bi jih pa seveda še več. V času dvajsetih let se je v naši fari spremenilo toliko, da malo kje, gremo za svetom, ki danes nudi ljudem boljši življenjski standard, če ga znajo uporabiti. Med Šentjanžem in Svetno vasjo se koplje velika gramozna jama, ki bo v teku osmih let zajela 14 hektarjev rodovitnega polja. Ko bo ta zemeljska blaginja (pesek) izčrpan, bo nastalo jezero, ki bo menda privabilo v našo občino več letoviščarjev. Čeravno so prebivalci obmejnih vasi v veliki večini glasovali proti, se je občina zmenila za ja. Polje adnes najbrž nima več vrednosti, vse drugo je več, saj se za živeti dobi vse v veletrgovinah. Tega mnenja so danes žalibog — tudi najbolj pametni ljudje. J. P. @ PLIBERK Tovarna rokavic in trgovina športnega orodja „TOPšPORT" v Pliberku je od 26. do 29. decembra 1979 priredila na Golici (Koralpe) brezplačen smučarski tečaj. Okoli 27 smučarjev in ljubiteljev tega zimskega športa se je poslužilo izredne ponudbe. Kajti oba učitelja, Janko Malle in Marjan Velik, sta brezplačno pomagala, da so tudi začetniki z veseljem stopili na smuči in da na večer v avtobusu, ki je vozil tečajnike, ni zmanjkalo „mornvaja“. Posebno razveseljivo pa je, da se nikomur ni pripetilo kaj hudega, samo nekaj modrih lis na izpostavljenih delih telesa je pri nekaterih dalj časa obujalo „boleče“ spomine na tečaj. Soglasno mnenje vseh udeležencev pa je, da naj se taki tečaji tudi v bodoče organizirajo. • VRBA Občinska seja Zastopnik EL Vrba, Herman Mačnik, je na začetku seje stavil županu vprašanje, kaj namerava občina podvzeti proti motenju miru v Pulpačah zaradi motokrosistov. Poleti, ko so gostje v občini, je bil mir, sedaj pa, ko gostov ni več, se podijo prijatelji tega športa zopet po bregu blizu Pulpač in motijo mir. Zato je slovenski mandatar tudi vprašal, ali domač človek nima istih pravic kot gost. Župan je povedal, da je vso stvar predal žandarmeriji in da se bo ponovno pozanimal pri eksekutivi, zakaj sedaj ni miru. Letos v sezoni bodo trgovine zaradi poletnega časa odprte do 20. ure. Proračun je bil soglasno sprejet. Prav tako soglasno je sprejela občina poroštvo za kredit, ki ga bo dobila cestna zadruga na Gozda-njah za izgradnjo ceste med Te-panom in Črešnjo vasjo. Na začetku seje pa je župan Petritsch predal umetniku-slikarju dr. Ernstu Graefu častni prstan občine Vrbe. Občinski svet je soglasno sklenil to podelitev. ® ŠENTPRIMOŽ Namesto tradicionalnega novoletnega koncerta pevskega društva je SPD „Danica“ povabilo v goste mlado igralsko skupino iz Sio-venjega Plajberka. Plajberžani so predstavili Nušičevo komedijo „Navaden človek“. Dvorana pri Voglu je bila polna, polni pričakovanja pa so gledalci sledili igri. Čeprav je vmes naenkrat zmanjkalo luči, dobrega razpoloženja tako pri igralcih kot pri gledalcih ni motilo. Mladi igralci iz Plajberka so svoje vloge odlično igrali. Ponovno so dokazali, da dobro zbrana vsebina in v redu zaigrana stvar napolnita dvorane. Njim samim pa bo tudi v zadoščenje, ko vidijo, da njihov trud in njihova korajža nista zaman. Občinstvo se je igralcem, ki jih je na začetku pozdravil in predstavil predsednik „Danice“, Stanko Wakounig, zahvalilo in oddolžilo z bučnim aplavzom. • DOBRLA VAS Z igro „Gospod mora biti!“ se je v nedeljo, 6. januarja 1980, v kulturnem domu v Dobrli vasi predstavila mladina iz šentlipša. S to igro so gledalce popeljali nazaj v komaj pretekle čase, ko so mnoge naše matere njih sinove po končanih latinskih šolah silile v bogoslovje. Vloge so bile dobro razdeljene in ker so se igralci v svoje vloge dobro vživeli ter jih tudi dobro znali, so bili v stanu zelo doživeto igrati. Ne bi hoteli dvigati nobenega igralca, ker bi s tem delali krivico drugemu. Vsi so bili dobri! Vsak na svoj način. Polna dvorana je z živahnim ploskanjem potrdila, da je z podano igro bila zadovoljna in, da požrtvovalnost, ki so jo igralci pokazali pri obisku vaj, ni bila zaman. Obema režiserjema je treba čestitati. Ne sme se prezreti tudi dekliški kvartet, ki je ob spremljavi kitare lepo zapel nekaj božičnih pesmi. Gotovo dekleta znajo tudi narodne pesmi in veseli bi bili, če bi Dobrolčane enkrat razveselile tudi s temi. Mogoče prihodnjič kot oktet? Odlikovanje kulfurnikoma Na V. konferenci je Zveza kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS) podelila 43 „odličij Svobode“ — najvišjih priznanj za dolgoletno prizadevno kvalitetno in uspešno vodstveno delovanje v ljubiteljskih kulturnih krogih, ki uživa med amaterji velik ugled. Na omenjeni konferenci, ki je bila 24. 12. 1979, je prejemnike odličij nagovoril predsednik ZKOS Jože Humer in poudaril, da je to priznanje tistim, ki „na svojih plečih nosijo skupen tovor organizacijskih del, ki s svojimi rokami oblikujejo izpovedno moč ljubiteljskih ustvarjalcev, takih, ki s svojo vero v poslanstvo kulture ožar-jajo duha drugim.“ Med prejemniki sta tudi naša rojaka Peter Kuhar in Milka Hartman. V utemeljitvi za spre- jem nagrade je za Petra Kuharja zapisano, da je že 15 let predsednik SPD „Zarja“ v Železni Kapli in da aktivno sodeluje v domači Posojilnici in je tudi tajnik Zveze koroških partizanov. V utemeljitvi za Milko Hartmanovo je zapisano: Kot prosvetna delavka je že pred vojno vodila razne gospodinjske in druge tečaje ter sodelovala pri pevskih zborih in igralskih skupinah. V času fa- šizma so jo preganjali. Po osvoboditvi je svoje delo nadaljevala in se posvetila literarnemu delu, saj je danes znana koroška pesnica in skladateljica slovenskih pesmi in napevov. Kot upokojenka še vedno deluje z otroci, katerim s svojim znanjem pomaga pri ohranjanju materinega jezika. Obema nagrajencema čestita tudi uredništvo NT! Matija Wrolich umrl Na Sveti dan je v Podgorjah umrl Matija Wrolich, pd. Mežnar, v Podgorjah. Rajni Matija Wrolich se je rodil 21. februarja 1891 pri Kranjcu na Rutah v družini, kjer je bilo 7 otrok — trije fantje in štiri dekleta. Po prvi svetovni vojni je Matija prevzel Mežnarjevo kmetijo v Podgorjah in se oženil s Terezijo Ra-musch, ki mu je umrla 5. septembra 1951. Vse življenje je skrbel za svojo družino, posebno pri srcu pa mu je bila romarska cerkev v Podgorjah. Že leta 1926 je bil predlagan za cerkvenega ključarja in je ta posel opravljal vestno vse svoje življenje. Njegov ugled so potrdili tudi farani, ko so ga izvolili v farni svet, za svoje delo pa je dobil tudi priznanje škofije. Zavedal se je tudi, da je sin slovenskega na- roda in se živo zanimal in spremljal narodno-politično dogajanje. Ob težki izgubi Mežnarjevega ateja izreka njegovim trem otrokom Narodni svet iskreno sožalje! Četrtek, 17. 1. 1980, od 14. do 17. ure VZGOJA IN NEGA SADNEGA DREVJA sajenje, obrezovanje, gnojenje, škropljenje, obiranje, sorte — zlasti jablan z barvnimi dia-pozitivi Predavatelj: inž. V. Benedičič Petek, 18. 1. 1980, ob 14. uri sobota, 19. 1. 1980, ob 17. uri IZOBRAŽEVALNI DNEVI ZA ŽENE IN MATERE „Otrok — njegov položaj v družini in družbi“, slov. Referentinja: dr. Marija Kržič, Trst-Ljubljana Sobota, 19. 1. 1980, ob 15. uri ponedeljek, 21. 1. 1980, ob 7. uri DNEVI ZBRANOSTI ZA MATURANTINJE IN MATURANTE, slov . „Pravi trenutek“ Voditelj: p. Ivan Antolič, Ptuj Torek, 22. 1. 1980, ob 19. uri 1. POGOVORNI POPOLDAN Ml ZA VAS Vsak je tudi svojih pravic kovač! Galicija: županov „občinski lisi" razburja duhove Glavna točka petkove občinske seje je bil redni proračun, ki znaša 5.9S3.0G0.— šilingov. Že takoj na začetku diskusije se je razvnela diskusija zaradi manjše postavke pri najemnini. Župan Wutte (ÖVP) je argumentiral tako, da sedaj še nihče ne ve, koiiko L o občina res dobila iz najemnin. Isto je bilo tudi pri pregledovanju mesa. Nihče ne more točno oceniti, koliko bo kolin v občini in zato je za leto 1980 v ta namen kar 13.000 manj dodeljenih. Člen 7 avstrijske državne pogodbe nam zasigura dvojezične topografske napise. Čeprav je člen 7 ustavni zakon, se za njegovo izpolnitev država ne briga bog ve kaj. Imeti pravico pa ne pomeni samo čakati na izpolnitev, temveč dovoljuje tudi izkoriščanje. Tako je izkoristilo člen 7 že nekaj koroških Slovencev, ko so na svoje hiše pritrdili dvojezične hišne napise. Tudi to je izpolnjevanje člena 7. Vendar večina hiš dvojezičnih hišnih napisov še nima. Rad vam posredujem za nabavno ceno dvojezični napis za vašo hišo. Naslovite vaše naročilo z navedbo imena vaše vasi v obeh jezikih in hišno številko na naslov: Naš tednik, Viktrin- ger Ring 26, 9020 Celovec, znak: Mi za vas. NOVA MITNINA ZA MALE TOVORNJAKE: Tauernautobahn AG je določila posebno ugodnost za male tovornjake (do 3,5 t, vozniški izpit S). Posamične karte veljajo še napre', kakor za tovornjake z maks. 3 osmi, 300.— šilingov. Karte za 10 voženj pa so znižane na ceno za osebne avtomobile, na 1000.— šilingov. Karta za 10 voženj za tovornjake z maks. 3 osmi znaša 2400.— šilingov, posamična karta za osebne avtomobile pa 200.— šilingov. Zastopnik EL, Jože Urank, je povedal, da se more zgoditi, da bo morala občina skleniti zopet ogromen dodaten proračun. Proračun, ki bo gotovo šel v gališke kanale kot eden izmed najbolj previdnih, je bil soglasno sprejet. Vse frakcije so prikazale voljo do skupnega sodelovanja v prid občanom. Vredna, da se vsaj omeni, je zadevščina z „občinskim listom“. Uraden naslov je „Informationen der Gemeinde Galli-zien“. Seveda je samo nemški, čeprav tudi slepec zapazi, da znajo Galičani oba jezika. In ta informacija, ki zanjo odgovarja župan Wutte, je bila povod diskusiji, katera frakcija da je prej stavila predlog, da se naj bivšemu županu Krajgerju podeli častno občanstvo. Socialistična frakcija, iz katere je izhajal bivši župan, je ta predlog reklamirala zase, župan (ÖVP) pa je trdil, da je to že v svojem prvem govoru kot župan jasno potrdil. Iz diskusije se je izcimilo to, da so šii gledat v sejni protokol, kjer pa ne stoji, katera frakcija da je stavila ta predlog. K listu še nekaj: Iz impresuma je razvidno, da je izdajatelj občina Galicija. Ko pa bralec prebira in lista, pa ne zasledi nikjer slovenske besede. Tu se stavi vprašanje, ali slovenski mandatar ni bil pripravljen sodelovati ali pa se ga k sodelovanju niti ni povabilo. Ker pa je tudi on zvedel, da ta list „eksistira“, šele tedaj, ko ga je že držal v rokah, bo držala druga verzija. „Zakaj kristjani verujejo?“, slov. Vodja: Jože Kopeinig Ponedeljek, 21. 1. 1980, ob 19.30 FORUM ZA PRAVNA VPRAŠANJA, slov. „Aktualna finančna in davčna vprašanja“ Referent: Anton Olip, Finančni urad Celovec Družini Draga in Renate Druš-kovič se je rodila hčerkica Rada. Čestitamo koroškemu rojaku — slikarju, mladi mamici želimo veliko zdravja! Dešice: Svoje študije na dunajski univerzi je zaključil Folti Sima. Magistru nacionalne ekonomije iskrene čestitke. 100 let pomoči (Nadaljevanje z 2. strani) vila, ki so preostala od pomoči Madžarski po uporu leta 1956. Zdaj imajo tam kakih 20 ton zdravil, čez 3000 vrst od „ABCD-in“-na do „zymafluor“-ja proti kariesu). Sodelavci morajo seveda ne-prenehno paziti, katerim zdravilom je potekel rok trajanja, morajo torej nabavljati nova, ki ustrezajo sodobni medicinski znanosti, predvsem pa morajo skrbeti za primerno skladiščenje zdravil. Preden odpošljejo kako pošiljko zdravil, kot pred kratkim v jugovzhodno Azijo, morajo pregledati vsak zavojček. „Glavni dobavitelji“ so zdravniki, pa tudi farmacevtska industrija se zdaj pa zdaj izkaže s kakim darilom. Skladišče oddaja zdravila seveda zastonj. Zaradi tega se mora boriti Rdeči križ s hudimi denarnimi problemi, ker pač skladiščenje požira velike denarce. J TRGOVSKO PODJETJE Ninama LJUBLJANA n. soi. o. VSE ZA DOM IN DRUŽINO V VELEBLAGOVNICAH TRGOVSKEGA PODJETJA N A M A V TOZD TOZD • VELEBLAGOVNICA, Ljubljana n. sol. o. • VELEBLAGOVNICA, Škofja Loka, Cerkno n. sol. o. • VELEBLAGOVNICA, Kočevje n. sol. o. © VELEBLAGOVNICA, Velenje n. sol. o. © VELEBLAGOVNICA, Slovenj Gradec n. sol. o. © VELEBLAGOVNICA, Ravne na Koroškem n. sol. o. © VELEBLAGOVNICA, Žalec n. sol. o. VSEM KUPCEM TOSTRAN IN ONSTRAN MEJE ŽELIMO SREČNO NOVO LETO IN SE ZA NAKUP ŠE VNAPREJ PRIPOROČAMO! BEKANNTMACHUNG Der Bundesminister für Handel, Gewerbe und Industrie hat mit Verordnung Zhl. 36.902/20-III-7/79 vom 21. Dezember 1979 die Kärntner Elektrizitäts-Aktiengesellschaft ermächtigt, für Stromlieferungen und damit zusammenhängende Nebenleistungen, die ab 1. Jänner 1980 erfolgen, einen Zuschlag von 6 Prozent auf die sich aufgrund der genehmigten Tarife und Preise laut Preisbescheid vom 31. März 1978 Zhl. 36.913/3-111-7/78 jeweils ergebenden Rechnungssummen vorzunehmen. Für die Abrechnungsperioden, die den Wirksamkeitsbeginn der Verordnung überschneiden, z. B. Dezember 1979/ Jänner 1980 werden Strommengen, die teils vor und teils nach dem 1. Jänner 1980 bezogen wurden, taganteilig mit und ohne dem Zuschlag von 6 Prozent entsprechend dem Zeitpunkt der Zählerablesung abgerechnet. Wir bitten um gefällige Kenntnisnahme. KÄRNTNER ELEKTRIZITÄTS-AKTIENGESELLSCHAFT Par dni pred Božičem je začel padati sneg v takšnih kosmičih, da so otroci našega juga gledali ta „beli čudež“ bolj s strahom kot pa z veseljem. Starejšim so se gube skrbi globlje zarezale v čelo, ker vedeli so dobro, da to prinaša zastoj v prometu in povišanje cen kurivu. Jaz pa sem žvižgal in pel. Vkljub strogi pripravnosti lil. armije sem dobil 48-urni dopust za obisk brata v Zemunu in se pripravil nanj. Prišel je 24. december in z njim burja, katera je prinesla zamete. Vlak, ki bi me moral odpeljati proti Zemunu, je imel sedem ur zamude in zaskrbelo me je, kako bom sploh ponoči prišel na 1 km oddaljeno železniško postajo vsled zametov in pa ker postrežčki sank sploh imeli niso. Dal sem povelje vojaku, da pride eno uro pred prihodom vlaka po moje stvari, pa ga ni bilo, kar me je začudilo. Zmeraj je bil točen, ta pot je na mojo nesrečo imel smolo. Na potu iz kasarne proti mojemu stanovanju v tisti snežni burji in zametih je zdrknil skozi neko okno v klet in si spah-nil nogo. Ko sem se vrnil, sem ga našel v bolnišnici, vsega obupanega, ker me je pustil nehote na cedilu. Kaj sem hotel, oprtal sem kovček na ramo in šel peš proti postaji. Skozi mesto je še nekako šlo, ali nazaj je burja tako brila, da sem jo dobesedno oral s prsmi in se kobacal ven iz zametov, ki so ponekod bili do podpazduhe visoki. Videl pravzaprav nisem nič. V ogromni daljavi — tako se mi je zdelo — je brlelo par lučk na kolodvoru in to me je vleklo naprej ob misli, da bi se vrnil. Bil sem komaj še kakih 50 korakov od postaje, ko sem zaslišal sopihanje prihajajočega vlaka. Navkreber je šlo in burja je čez kolena visoko nabrisala snega po poti. Utrujen sem že bil do obupa in obstal z mislijo: Saj je vse zaman, ne ujameš vlaka! Zaženi kovček vstran! Mogoče se ti posreči, če tako olajšan pohitiš. 2e sem hotel sneti kovček z rame, ko zaslišim tako ljubi in znani mamin šepet: „Kaj ne boš odnesel bratu materine dušice? Ljubček, ne omaguj! Zapoj in ujel boš vlak še ob pravem času!“ Matere ni bilo nikjer tu blizu in tudi nje šepeta ne. Le burja je žvižgala in brnela skozi telefonske žice, kar mi je prineslo gornji privid in spomnilo na mamino navado, da si je s pesmijo vedrila križe in težave življenja. Začel sem peti in lezti navkreber in šlo je, vsaj zdelo se mi je tako, z večjo naglico naprej. Vlak se je že začel premikati, ko sem prisopihal na postajo; v zadnjem hipu sem ujel zadnji vagon, kjer je sprevodnik osuplo gledal v snežnega vojaka, ki je hitel odpirati kovček, da si z materino dušico (žganjem, v katerega je namočena nana — imenovana tudi materina dušica) priveže svojo dušo. Tudi sprevodnik se je ni branil, izdal mi karto in s toplo zahvalo odšel. Ura na beograjski postaji je kazala 23.30, ko smo prišli tja. Vlak za Zemun je čakal in prestopil sem takoj, veseleč se, da bom za Berite in širite „nt“ polnočnico še pravočasen. Ko sem prišel v Zemun, ni bilo na postaji nobenega izvoščka niti nosača. Prometnik mi prijazno svetuje, da pustim kovček na postaji in grem peš v mesto. Zahvalil sem se mu, vzel kovček in jo potihoma žvižgajoč in pojoč božične pesmi mahal proti bratovemu stanovanju. Znana košava je brila, da se mi je ivje kar vidoma povečavalo na ovratniku; a ker mi je pihala v hrbet in zametov ni bilo, je šlo hitreje naprej. Polnočnice je že zdavnaj bilo. konec in vse hiše so bile že v temi; le ko sem se približal bratovi hiši, sem videl brlečo luč. Pritisnil sem na zvonec. Sunil sem v vrata in odprla so se. Aha, pričakujejo me, sem zadovoljno zamomljal in vstopil. Tiho sem odprl vrata bratove sobe. Hripav glas se oglasi: „Vedel sem, da boš prišel.“ „Za božjo voljo, kaj pa je s te- boj?“ sem skrbeče vprašal pri-stopivši k postelji. „O, nič posebno hudega! Obisk gospodične ,f!u‘ sem dobi! in, ker zdravnik pravi, da je to težji slučaj, moram biti v postelji,“ odgovori brat in si tesneje ovije vrat s šalom. Namesto odgovora sem tudi jaz pošteno kihnil. „Aha, si že na potu, da tudi ti ujameš tega šmenta,“ je zatarnal brat. „Kolikor srčno rad vidim, da sva skupaj, vendar bi želel zaradi tvoje varnosti, da te ni tukaj.“ „Beži no, saj nisem napravljen iz mikve, ampak iz ilovice, za katero pravi Kneipp, da je zdravilna,“ sem se mu nasmejal. „Zakaj pa potem kihaš?“ „Tudi ti bi, če bi ti kožo zašopal znoj, a obleko premočil sneg, kot se je to zgodilo meni, ko sem od stanovanja do postaje plužil gaz s težkim tovorom,“ sem mu odgovoril in se spomnil materine dušice ter se spravil odpirati kovček. „Kaj pa prenašaš s seboj?“ je brat radoveden. „Vse sorte domačega žganja in raznih priboljškov! Iz vojašnice sem odhajal, kot da grem res prav domov. Zato sem se tudi tako otovoril. Tu je na primer klopotača-klekovača, ki jo je ata tako zelo rad imel, ker mu je staro kri pognala po žilah, da je kar klopotalo po njih. Ajvar je za mamino srčno hibo, ki je niti ni imela.“ „Kot vidim, tudi na materino dušico nisi pozabil,“ me je brat prekinil. „To bo nekaj za mamo sestrinega moža, saj se bo kar gladila po trebuhu, ki jo bo pila; jeziček pa se ji bo vrtil kot klopotec.“ Medtem sem jaz odprl steklenico in napravil nekaj dobrih požirkov. „Ti, ali ne bi bilo dobro, da tudi jaz en kozarček popijem?“ se oglasi brat, ko sem se zadovoljno oddahnil. „Tu imaš, kar zvrni ga, saj nima kosti!“ Brat je kmalu začutil kot nekakšno olajšanje in predlagal, da si napraviva šumadijski čaj. Prižgal sem elektriko in skuhal lonček materine dušice z medom. Ugasil sem elektriko in ostala sva v prijetni svetlobi lučk na malem božičnem dreveščku. Obujala sva spomine otroških dni pa do zadnjega Božiča, ki sva ga obhajala skupaj z domačimi in se prijetno okrepčavala. Šele proti jutru sva se spravila spat srečna in zadovoljna. Ob 11. uri dopoldne sva šla nato k sv. maši. Po maši so naju obstopili znanci s čestitanjem. Čudili so se bratu, da je tako hitro ozdravel. Ta pa je vsem veselo pravil, da ga je pozdravila materina dušica. Da je rekel nanovača, bi vedeli, da je to žganje, tako pa so mislili na materino dušo — njeno molitev. Mali družbi sem pripovedoval NAMESTO KOMENTARJA: Srečajo se Amerikanec, Anglež in Rus pa se pogovarjajo o tem in drugem. Tudi na dopust v tujini nanese pogovor in prevozna sredstva. Amerikanec pravi: „Doma v Ameriki se vozim s fordom, če pa se peljem v tujino, vzamem Cadillac.“ Anglež pravi: „Doma se vozim z austinom, v tujino pa se peljem z rolls royceom.“ Rus nekaj časa molči, potem pa se odreže: „Doma z žigulijem, v tujino s tankom.“ doživljaj na potu in pri spominjanju maminega šepeta se je neka študentka obrnila k meni, rekoč: „Nekaj mi pravi, da je to moral biti zares šepet vaše mame, ki je zmeraj v mislih pri vaju dveh. Pa četudi recimo, da ni, potem pa je Bog zaradi vaše dobre navade, prinesti svojcem kaj posebnega iz mesta, v katerem živite — poslal bratu ozdravljenje in tako vama obema prijetne praznike.“ Vračala sva se proti domu. Košava je potihnila in sonce je z udobno toplino še bolj povečalo najino praznično razpoloženje, ki je plapolalo v najinih srcih, ki sta peli zahvalo resnični materi in dušici, katere molitev k Materi božji nama je prinesla lepo, četudi kratko praznovanje rojstva njenega Deteta. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Zrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. r--------------* Valentin Polanšek V Križ s križi ______________J Potrebne deske je narezal dobri sosed iz Prisoja. Le nekaj pomoči je očim potreboval pri postavitvi ostrešja. Sosedov znanec rudar je bil na voljo. Babica in mati sta poslužili z dninami les in drugo pomoč. Očim je znal tudi zidati. Za temelje hleva je navlačil iz bližnjih gozdov kamenja. Očim je bil sicer majhne postave, a nekak vseznaš od čevljar-jenja do kuhanja oglarskih kop, od rudarja do dr-varjenja, pa še kaj. V novem hlevu je gojil tudi dijak takrat svoje zajce, mama pa jagnici, ki sta dobili razigrane mladiče, babica pa je pomnoževala svojo prašičjorejo. Na pašo pa je sedaj tudi očim sam rad gonil svojo lastno kravo. Sedaj je tudi mirne duše lahko spregovoril s kmeti o molznosti in drugih odlikah svoje posesti. Babica pa o svojih pujskih pri znankah. Hlev je bil za kočarje tolikšnega pomena, da so začeli marsikateri načrt kovati za bodočnost: Ko bodo teleta prodali... Ko bo več prekanjenca skozi vse leto ... Ko bodo na jesenski semenj odgnali ovco ali obe ... Ko bo fante prodal rejenega zajca kakšni tržanski ženski. .. Kje je vse to? Sedaj stoji tukaj pred požganico dijak. Pred njim joka mama. Ob strani molči občinski tajnik. Sosedov ati pohrkava zadaj. Požganica je v nebo vpijoče morišče. Dijak je otrpnel. S pogledom je begal proti bajti, ki stoji kakih trideset korakov vzhodno od požga-nice. Lepa shojena, široka steza je povezovala kdaj obe poslopji. Zdaj ni bil skidan sneg. Okovanih vojaških čevljev sledi so parale zimsko belino, kjer je kdaj bila široka gaz, ko so še ljudje tukaj prebivali. Zdaj pa je ta grda, oblastna sled kot očitna rana sredi nedolžne snežne barve. Kot rana velike krivice! Rana, ki niti krvaveti ne more ob tolikšni grozi... Mladi človek se ni in ni mogel znajti v kruti sedanjosti. Misli so mu uhajale kot razigrane snežinke proti smrekovim in borovim deblom, skozi bližino lesov in preko grude, drage nekdanje domače grude, preko rojstne grude, ki se vtisne v neizbrisno vsebino v človekovo dušo . . . Zamotal je svoje poglede med češplje. Predobro jih je poznal. O vsakem drevesu bi vedel povedati nekaj. Od trenutka do trenutka se poživlja spet spominov s tako nenadoma spet najdenim krajem svojega otroštva: Tukaj ob plotu so radi ponoči obirali vasovalci češplje, ko so bili na poti iz Prisoja ali obratno. Tale stara jablana ržišnica je bila zame vselej previsoka. Nisem se upal nanjo zlesti. Kako sem opazoval neko jesen na njej polha. Sprva sem mislil, da je veverica. Čudil sem se in se norčeval iz nje, češ veverica, zmotila si se, to ni oreh menda si slepa. Šele babica je rešila uganko s polhom, a odgnati ga nisva marala, ker sem ga prvič videl. Za bajto na ravninci stoji lepo raščena mlada češplja. Ta je bila moja. Na to sem lezel jeseni vsak dan in otipaval, kateri sadež bo prvi zrel. Spodaj pod bajto pa so stala tri starejša drevesa, ki so molila težko obložene veje ponavadi kar k lini na podstrešje, kjer sem jih lahko obiral. Češpelj smo imeli, niti vsaka kmetija ni štela toliko dreves. Jalovih sploh ni bilo. Morda res zato, ker smo jih vsako zimo tudi ošapali. Seveda je očim skrbel tudi zanje. Vsako suho vejico je vigredi odstranil, vsak mah oddrgal, pozimi pa otrešal debeli sneg, da ni kaj polomil, ha, sredi noči so naši vstajali in otrešali češplje, če je prav na debelo snežilo, jeseni pa so težko obložene veje skrbno podpirali na razne načine. Mamin jok je iztrgal dijaka iz presvetlih spominov. Sedanjost je bila nekaj nedoumljivega, krutega in uničujočega vsega svetlega v sleherni človekovi duši. . . Na žalostnem kraju poleg starodavne vegaste bajte stojijo štirje prišleci. Kdo bo stopil prvi naprej? Vsi so od grozne tihote prizadeti. Še se vsi zagledajo proti zapuščeni bajti. V zadregi. V duševni stiski. Slutnja jih premore, da je to groze dan, ki ga nihče ne bo pozabil. . . (Dalje prihodnjič) Zakaj kristjani verujejo? Kako lahko sodelujete? % ogledate si oddaje po televiziji 9 berete spremno knjigo # se udeležite skupinskega sestanka • poslušate radijske oddaje (vsako nedeljo v slovenski oddaji celovškega radia „duhovni nagovor“ ob 7.05 ÖR). TELEVIZIJSKE ODDAJE 9 Vsak petek, ob 18. uri v FS 2 9 1- ponovitev vsako nedeljo, ob 12.30 uri v FS 1. 9 2. ponovitev vsak ponedeljek, ob 9.30 v FS 1. Skupinski sestanki Povsod, kjer se bo za tečaj zanimalo vsaj 10 ljudi, bo Katoliška prosveta organizirala sestanke — krožke, kjer bo možnost, da se o tem, kar ste videli in brali, pogovorite in izmenjate mnenja. „Na zelenem bregu Save“ — 50-minutni film ORF-a z „Jane-som“ Kalškom ter njegovim sek-stetom, s folklorno skupino France Marolt itd. naj bi zabaval avstrijske gledalce konec tedna. Mene vsekakor ni in tudi nobenega od številnih rojakov, ki sem jih vprašal za mnenje o tem filmu. Koroški Slovenci se borimo na kulturnem in političnem področju proti pogradišča-njenju našega vprašanja in naše identitete. Zaenkrat še količkaj uspešno. Gradiščanske Hrvate namreč od Heinza Con-radsa navzdol skušajo prikazati zgolj kot neke vrste folklorni relikt, eksotičen, v pisanih barvah, ki ga je treba ob gradiščanskih vinih, ob golažu ter ob štorkljah, ob tamburicah ter ob ciganski eksotiki fotografi- V _____ rati kakor tudi lipicance na Dunaju ter čiste glasovčke Sän-gerknabov. Doslej se nobena ustanova, ki se imenuje kulturna, s koroškimi Slovenci ni upala kaj takega početi. Oddaja v petek je bila na tem področju pionir, akoravno s slabim prizvokom: toliko klišejev, toliko kiča spraviti v eno samo oddajo je res edinstvena storitev. Zato tudi razumem, da so za ta film potrebovali kar tri tedne, kljub slabo kaširanem play-backu. Zabavno vrednost te oddaje je stopnjevala večkrat še neprostovoljna komika. Poznam zabavne oddaje, ki kljub dobri in izvirni zabavi nudijo vsaj trohnico osnovne informacije o kraju in ljudeh, ki jih kaže film. Zadnja pesem „Das gibt’s nur bei uns in Ober-krain“ pa je bila celo neokusen posmeh takim prizadevanjem. Cui bono — komu je koristila oddaja? ORF-u ni bila v čast, ni koristila Slovencem ne tu ne onstran meje. Kvečjemu indu- striji gramofonskih plošč. Morda je to tudi nekaj. * „Ö-Frei“ je bil prvi zasebni oddajnik z rednimi oddajami v Avstriji. Ker vlada v tej državi še vedno monopol glede razširjenja novic preko zračnih valov, se je pričel lov na ta oddajnik ki je bil nameščen v Gradcu ter mobilno oddajal z vedno drugih mest. Redne oddaje so potem privedle do tega, kar je od vsega začetka bilo neizogibno: oddajnik so odkrili. „Deset pred deseto“ v torek je potem prinesla to vest, kakor bi odkrili in našli „državnega sovražnika številka 1“. V stanovanju, kjer je bil nameščen oddajnik, da so odkrili levičarsko gradivo, pred leti pa da je strmoglavil odtod neki šolar, napolnjen z mamili. Manjkalo je le, da bi ORF sporočil, da so našli v stanovanju tudi brzostrelke, pa bi bil lastnik stanovanja polnovreden terorist. Za prihodnji teden opozarjam: ORF-stereo-koncert je skoraj vedno uspešna spojitev prednosti radia in televizije, ko Ö 1 nudi stereo-ton k televizijski sliki. Tokrat: Mendelssohn-Bartholdy. Nedelja, 11.15 FS 1, Ö 1. Ljubitelij kvalitetnih kriminalk pridejo ta teden vsaj dvakrat na svoj račun: v nedeljo, ob 20.15 v FS 1 celo z literarno podlago. Film so posneli po romanu Hei-mito von Dodererja in bolj prikazuje razvoj osebe privatnega razjasnjevalca umora. — V sredo, prav tako ob 20.15 v FS 1 pa kriminalka po romanu Agathe Christie. * V torek pa prvi del „Gospoda Qualtingerja“, novejših satir tega igralca. do sobote, 26. januarja 1 NEDELJA, 20. januarja: 11.00 Za začetek — 11.15 Stereo-koncert ORF — 12.25 Zakaj kristjani verujejo (3) — 14.40 Ne igraj se z ljubeznijo (ameriški film) — 16.30 Volkovi — 17.15 Čebelica Maja — 17.40 Za lahko noč ■— 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — ekstra — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Umor, ki ga vsakdo zagreši — 21.55 Poročila. PONEDELJEK, 21. januarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Zakaj kristjani verujejo (3) — 10.00 Šolska TV: Angleščina — 10.30 Ne igraj se z ljubeznijo — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Wombljevi — 17.30 Lassie — 17.55 Za 'ahko noč — 18.00 Živali pod vročim soncem — 18.25 ORF danes — 18.30 M, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 šport ob ponedeljkih — 21.05 Tri an-Seli za Charlieja — 21.50 Večerni šport. TOREK, 22. januarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina za začetn.ke — 10.00 Šolska TV: Nova matematika — 10.30 Platinska tolpa — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z mišjo — 1T55 Za lahko noč — 18.00 Fay — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prizma — 21.00 Fantazija — 21.50 Videoteka: Hudičev otok. SREDA, 23. januarja: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Dežela in ljudje — 10-00 Šolska TV: Tako je v industrijskem podjetju — 10.30 Brigadoon — 17-00 Telegram — 17.25 Rdeči avto-bus — 17.55 za lahko noč — 18.00 Fustolovščine ob Rdečem morju — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Odhod iz Paddingtona ob 16.50 21.40 Evropsko prvenstvo v umet- dostnem drsanju. Četrtek, 24. januarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 šolska TV: Obraz stoletij — 10.30 Od-h°d iz Paddingtona ob 16.50 — 17.25 Ante — 17.55 za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki 7" 19.30 Čas v sliki — 20.15 Obtožu-JerT1: Emile Zola in zadeva Dreyfus (2) -— 21.15 Argumenti — 22.15 Večer-ni šport. pETEK, 25. januarja: 9.00 Am, dam, °es —- 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV: Renesansa — 10.30 TV kuhinja 10.55 Klub seniorjev — 11.35 Imam dva očeta in dve materi — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Ura za igranje — 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Šov z lutkami — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.20 Panorama — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio: Kje so meje znanosti. SOBOTA, 26. januarja: 9.25 Megeve: Veleslalom, ženske (1. serija) — 11.25 Veleslalom, ženske (2. serija) — 12.25 Chamonix: Smuk, moški — 13.55 Kolesarski čez drn in strn (svetovno prvenstvo amaterjev) — 17.00 Jolly-box — 17.30 Obalni pirati — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva X sedem — 18.25 Dober večer... Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Wencke, Udo in modri diamant —• 21.35 Šport —■ 23.25 Poročila. NEDELJA, 2C. jsnuarja: S.40 Wengen: Slalom, moški (1. serija) — 11.25 Badgastein: Smuk, ženske — 12.55 Slalom, moški (2. serija) — 14.00 Moj-strovski slalom (Wengen) ■— 16.25 ORF danes — 16.30 Rose in njeni možje — 17.20 La tendre ennemie (komedija) — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 TV dnevnik — 20.15 Briga-doon — 22.00 Šport — 22.15 Colum-bo. PONEDELJEK, 21. januarja: 10.55 Badgastein: Slalom, ženske (1. serija) NEDELJA, 20. januarja: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 21. januarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik in šport — Pevci-solisti. TOREK, 22. januarja: 09.30—10.00 Za našo vas — 14.10—15.00 Koroški obzornik in šport — Otroci, poslušajte! — Mlada grla (mladinski zbori). SREDA, 23. januarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet. — 12.55 Slalom, ženske (2. serija) —- 18.00 Angleščina — 18.30 Mojstri od jutri — 18.55 Svetopisemski kviz — 19.00 Znanje danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Rose in njeni možje (3) — 21.05 Zdravje — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Moč moških je potrpljenje žensk . TOREK, 22. januarja: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 O opicah in ljudeh — 19.15 Nova — 19.30 čas v sliki — 20.15 Rdeče-belo-rdeči kviz — 21.03 Gospod Qualtinger — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 23. januarja: 18.00 Francoščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe Central — 21.00 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Luči varieteja. ČETRTEK, 24. januarja: 18.00 Ruščina — 18.30 Poti k umetnosti — 19.25 Galerija — 10.30 Čas v sliki — 20.15 Dalli, dalli — 21.50 Deset pred deseto — 22.10 Club 2. PETEK, 25. januarja: 17.30 Šolska TV: Rembrandt — grafično delo — 18.00 Zakaj kristjani verujejo — 18.30 Orientacija — 18.55 Svetopisemski kviz — 19.00 Vi želite — mi zaigramo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „Sveti svet inc. — Disneyevo mesto“ — 21.00 Rubens — slikar in diplomat (1) — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Rojstva prepovedana. SOBOTA, 26. januarja: 15.30 Svetovno prvenstvo v plesu na ledu — 17.00 Potovanje Charlesa Darwina (3) — 18.00 Dva X sedem — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ombudsmana — 20.15 Ljubkovanje (Arthur Schnitzler) — 21.50 Vprašanja kristjana — 21.55 Mastno za ušesi. ČETRTEK, 24. januarja: 14.10—15.00 Koroški obzornik in šport — Družinski magazin. PETEK, 25. januarja: 09.15—09.30 R. Vouk: O besednih družinah (šolska radijska oddaja za šolarje od 3. do 8. šolske stopnje) — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Domača imena v Bro-deh — Veselo naokrog. SOBOTA, 26. januarja: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 20. januarja: 7.45 Poročila — 7.50 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Jožeta Krežeta — 8.20 Dediščina za prihodnost, dokumentarni film — 9.15 Čebelica Maja, serijska oddaja — 9.40 Wengen: Slalom za moške, prenos — Približno 11.05 Dis-neyev svet — 11.50 Mozaik — 11.55 Ljudje in zemlja — 12.55 Wengen: Slalom za moške, prenos — Približno 14.00 TV kažipot — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 S. Pavič: Vroči veter, nadaljevanka — 21.05 Nasprotniki ali partnerji, oddaja iz cikla: Svet na razpotju, ZRN — 22.05 Risanka — 22.10 Športni pregled — 22.40 V znamenju. PONEDELJEK, 21. januarja: 10.00 TV v šoli: Gledališče, Boj za obstanek, Čričkov album, Naši kraji — 12.40 TV v šoli: Sestra in brat, Klub mladih tehnikov — 16.20 Kmetijska oddaja — 17.20 Poročila — 17.25 Vrtec na obisku: Veselo na delo — 17.40 Veleslalom za moške, filmski pregled iz Adel-bodna — 18.05 Ljudska ustvarjalnost v Srbiji — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 L. Ristič: Goran, drama — 21.10 Kulturne diagonale — 21.50 V znamenju. TOREK, 22. januarja: 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Boj za obstanek, V avtobusu, čričkov album, Bačka — 12.35 TV v šoli: Dnevnik 10, Zgodbe iz narave — 17.15 Poročila — 17.20 Jakec in čarobna lučka, otroška serija — 17.35 Pisani svet — 18.05 „Starogradske pesmi“ — 18.35 Obzornik — 18.45 Po sledeh napredka — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Aktualna oddaja — 21.15 H. Fallada: Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka — 22.10 V znamenju — 22.25 Nenavadni poklic: Milko Sparemblek, glasbena oddaja. SREDA, 23. januarja: 9.55 do 11.30 in 12.55 do 14.20 Slalom za ženske, prenos iz Maribora — 16.20 Slalom za ženske, posnetek iz Maribora — 17.20 Poročila — 17.25 Z besedo in sliko — V. Brest: Čarovnik Ujtata, 3. del — 17.45 Pionirji fotografije, serijska oddaja — 18.10 Mednarodno tekmovanje violinistov „Fritz Kreisler“ na Dunaju, 2. del — 18.45 Obzornik — 19.00 Ne prezirte — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Dosje 51, francoski film — 21.45 Miniature: Adriana Maraž — 22.05 V znamenju — 22.20 Evropsko drsalno prvenstvo v Göte-borgu, posnetek tekmovanja parov. ČETRTEK, 24. januarja: 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek, Nov plašč, Violina, Mačva — 12.30 TV v šoli: Musical, Ali ste vedeli — 17.05 Poročila — 17.10 Življenje na zemlji, angleška dokumentarna serija — 18.00 Kurir Goce Delčeva, nadaljevanka — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi, športna oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Tretja razsežnost — 21.35 Odprto za ustvarjalnost — 22.05 V znamenju — 22.20 Göteborg: Evropsko drsalno prvenstvo, prenos tekmovanja moških. NEDELJA, 20. januarja: 16.05 Nedelj-ne serija — 20.50 Včeraj, danes, jutri 20.00 Konj, moj prijatelj, dokumentarna serija — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Celovečerni film. PONEDELJEK, 21. januarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Gledališče strička Branina — 18.00 Pravljica — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena medigra — 18.50 Športna oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 TV drama — 21.20 Glasbeni trenutek — 21.25 Panorama — 22.10 TV dnevnik — 22.25 Glasbena oddaja. TOREK, 22. januarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Pionirski TV studio — 18.15 Nove knjige — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Ženska danes, dokumentarna serija — 22.00 Poezija. SREDA, 23. januarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena oddaja -— 19.30 TV dnevnik — 20.00 Göteborg: Evropsko drsalno prvenstvo, prenos tekmovanja parov. ČETRTEK, 24. januarja: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.15 Znanost — 18.45 Humoristični klub — 19.30 TV dnevnik — 20.00 3-2-1 ... gremo — 23.00 Včeraj, danes, jutri. PETEK, 25. januarja: 16.55 Obzorja, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Družbena tema — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Göteborg: Evropsko drsalno prvenstvo, prenos tekmovanja plesnih parov. rm noš tednik Odstranitev slovenskega napisa ■ je to .obnovitev cerkve'? (Nadaljevanje s 1. strani) kakšne vrednosti bodo te umetnine. Za koroškega deželnega konservatorja dr. Hartwagnerja je bilo od vsega začetka jasno: slika Sv. Urbana in Sv. Lovrenca iz 19. stoletja z napisom v slovenščini je umetniško nepomembna, zato jo je treba žrtvovati, samo da bodo prišle na dan poznogotske freske pod njo. Le-te so po mnenju koroškega deželnega konservatorja umetniško pomembne. Vse to je pisal Hartwagner farnemu uradu v Šentto-mažu, ne da bi navedel besede utemeljitve za svoje vrednotenje, kaj še, da bi se posluževal znanstvene terminologije ali celo znanstveno utemeljil svoj namen. Odstranitev slovenskega napisa bi celo smela požreti lepo vsoto denarja, ki ga je Hartwagner v imenu zveznega urada za spomenike tudi zagotovil. Slovenski verniki v fari so se uprli proti načrtu uničevanja teh zgodovinskih in umetniških vrednot. Ustmeno in pismeno so se obrnili na župnega upravitelja, naj $tori vse, da bi se preprečila odstranitev slike s slovenskim napisom, ki jo je leta 1889 naslikal Jakob Brollo. V pismu je rečeno, da so gotske freske v cerkvi proste v obsegu, ki zadostuje za umetniško-zgodo-vinsko dokumentacijo. Če bi nadaljevali z odkrivanjem in s tem uničili sliko s slovenskim napisom („Za tri dni boš za menoj prišel“), bi to bilo nesmiselno dejanje, ki ga je mogoče imenovati le napad na zgodovinsko identiteto slovenskih faranov. Dr. Katja Sturm-Schnabl, ki je napisala to pismo, nadaljuje: „Umetnostna zgodovina kot znanost je danes zdavnaj že tako daleč, da ne uničuje na slepo novejše namesto .starejše1 umetnine. Saj je treba ohraniti tudi zgodovinsko nepretrgan razvoj, kontinuiteto. Danes vsak resen znanstvenik ne le obžaluje tistih časov, ko so klasični arheologi na slepo uničevali zelo dragocene bizantinske kulturne vrednote, samo da bi spravili na dan .starejše“, klasične spomenike, temveč znanstveniki smatrajo tako postopanje kot brutalen vandalizem. — V tem primeru pa gre dodatno za poizkus, da bi uničili identiteto, značilnost tistih faranov, ki še danes hočejo ostati Slovenci, ki se še danes upajo biti Slovenci in ki so zvesti svojemu materinemu jeziku in kulturi.“ Ob koncu opozarja dr. Katja Sturm-Schnabl, da bo našla sredstva in poti, da bo informirala o tem tudi Svetega očeta, ki sam dobro ve, kaj pomeni narodno in versko zatiranje in ki bo znal dobro doumeti, za kaj gre določenim ljudem pri uničevanju slovenskih napisov. Temu mnenju se je pridružil tudi šef avstrijskega spomeniškega urada in Hartwagnerjev predstojnik dr. Thalhammer, ki ga je zastopnik NT vprašal na tiskovni konferenci, kako je s takimi umetninami. Kmet Anton Sturm iz Svinče vasi, ki se prav tako bori za ohranitev slovenskega napisa, je zabeležil delen uspeh: slika z napisom je ostala ohranjena. Glede umetniške vrednosti fresk, ki so jih spravili na dan, pa gredo mnenja prav tako narazen. Sedaj se bo obrnil na deželnega konservatorja, da bodo restavrirali tudi napis nad vrati na pokopališče, da bo vsakogar sprejel „Bog jim daj večni mir in pokoj!“ Thalhammer: „Prednost ima tista umetnina, ki je na vrhu." Koroški Hartwagner, ki je sam bil navzoč, je molčal k izvajanjem svojega predstojnika. Sport1 V Selah tekmovanje za pokal Košute Med koroškimi alpinisti se je razpasla razvada, da za tekme oddajo prijavnice, a na tekme pa zvezdnikov potem ni. Funkcionarji se trudijo, ko pa pride dan tekme, jih ni. Kljub odsotnosti Morgen-sterna in Platzerja vendar lahko rečemo, da je bilo tudi 11. tekmovanje za pokal Košute, ki ga vsako leto prireja športno društvo DSG Sele, popoln uspeh. Vodstvo tekmovanja (mag. Ivan Olip in sekcijski vodja Hanzi Oraže ter Feliks Ogris) je preskrbelo za brezhibno organizacijo tekme. 145 tekmovalcev iz 33 društev iz vse Koroške se je prijavilo in tekmovalo na progi, ki jo je nadziral Tomi Roblek, kurz pa sta potegnila Egon Hauer in Hanzi Oraže. Tekmovalcem iz Koroške se je pridružilo še 19 gostov iz Slovenije. Z organizacijo in izvedbo tekme niso bili zadovoljni samo znani smučarji, med katerimi so bili Ulrike Ortner, Andreja Schweighofer, Gudrun Solle, Andreja Wilhelmer in Edith Wächter; pri moških tudi avstrijski prvak Dieter Lauseg- ger in Roman Rupp, ampak tudi predsednik Koroške smučarske zveze Alex Preschan in znani as Sepp Ortner. REZULTATI: Ženska mladina I: 1. Andreja Schweighofer (SVV) 94.03, 2. Gudrun Solle (SC Šmohor) 94.47, 3. Andreja Wilhelmer (SC Šmohor) 94.97. — Mladina II: 1. Edith Wächter (SVV) 93.20, 2. Andreja Hartl (SC Eitweg) 101.41, 3. Veronika Schabus (SVV) 101.82. — Ženske: 1. Polena Oblak (Jug) 92.56, 2. Alenka Kolenc (Jug) 94.53. Mladina I: 1. Roman Rupp (SC Eitweg) 84.59, 2. Aleksander Baro-nig (Union Celovec) 90.49, 3. Ger-not Morgenfurt (SV Weißensee) 91.70. — Mladina II: 1. Johan Reich-hold (SV Flattach) 82.87, 2. Dieter Podjuna: sankanje izpod Sv. Heme Zima je, zrak in narava dišita po snegu. Dovolj ga je! V vasi Podjuni so ga zato do dobrega izkoristili. Minulo nedeljo je priredilo tamkajšnjo slovensko športno društvo „Peca“ (ustanovljeno konec leta 1979), sankarške tekme izpod Sv. Heme. Na približno 1000 metrov dolgi, razmeroma hitri ter dobro pripravljeni progi, se je pomerilo in borilo okoli 60 tekmovalk in tekmovalcev, za najboljši čas dneva. Malce strmi zadnji del poti ali proge je bil nekoliko težaven, saj so številni skoki „pre-rukali“ tega ali drugega tekmovalca. Tekmovalo se je v petih razredih, kjer so zasluženo zmagali: V ženski skupini do 16 let je premagala domačinka Rosi Be-netik Marico Smrtnik in Veroniko Poderšnik, obe iz Obirskega. V skupini žensk od 16. leta naprej je postala Anita Kordež tretja, druga je bila Regina Smrtnik, prva in zmagovalka pa Inge Karničar. V tretjem razredu je bil na tretjem mestu Joži Karničar, drugi Hanzi Smrtnik, prvi, kot že prejšnje leto pa Stanko Hader-lap. V skupini moških nad 35 let je bil tretji Albert Smrečnik, drugi je postal Feliks Haderlap, Laussegger (SV Baško jezero) 85.33, 3. Robert Jakocer 86.71. — Splošni razred: 1. Primus Wohlmut (SHS Bistrica ob Dravi) 84.58, 2. Franc Bacher (SC Flattach) 86.83, 3. Miljan Velič (Jug) 86.90. zmagovalec v tej skupini pa je bil Johan Poberšnik. Najboljši dneva pa je postal Milan Hribar s časom 2.21.10, drugi v isti skupini Danijel Brum-nik s časom 2.21.72, tretji pa Jože Karničar s časom 2.22.78 (vsi trije Obirčani). Po tekmi so nagradili zmagovalce vseh razredov v vaški gostilni, pd. Štefan, z dragocenimi „vrči“ (pokali); tako, da so bili zares vsi zadovoljni, eni z prečudovitimi nagradami, drugi pa z rujnim „štarcem“ (vinom). Posebna hvala naj velja še slovenski športni zvezi, ki je skrbno poskrbela za točno merjenje časa. Prepričani smo, da se boste naslednjega sankarškega tekmovanja v Podjuni zanesljivo udeležili tudi Vi, vas pričakujemo! Rudi Benetik, Podjuna Društveno prvenstvo DSG Sele: sekcija smučanje V nedeljo, dne 30. decembra 1979, je imelo športno društvo DSG Sele svojo vsakoletno društveno prvenstvo v smučanju. Ob sijajnem vremenu se je zbralo na Pušelčovem pobočju 140 tekmovalcev športnega društva Sele, selskih prijateljev narave, iz Šentjanža ter iz Trbovelj iz sosednje Slovenije. S tem je smučarska sekcija DSG Sele vrnila Trbovljčanom povabilo na smučarsko prvenstvo; leta 1978 so namreč povabili Trbovljčani Selane na njihovo društveno prvenstvo in jih tam toplo sprejeli in jih pogostili. Poleg tekmovalcev pa se je zbrala še vrsta drugih smučarjev in gledalcev, tako da je na smučarski progi kar mrgolelo. Pred sijajno kuliso Košute in ob perfektni organizaciji se je začelo društveno prvenstvo. Začeli so otroci, ki so imeli poprej cel teden smučarski tečaj. Prvi trije pri dekletih: Spa- rouz Margot, Ogris Danijela, Mak Tanja. Fantje: Mak Mario, Ogris Peter, Oraže Ahim. Otroci I: Jagoutz Hansi, Dov-jak Helmut, Certov Fabian. Šolarji I: Pristovnik Pepi, Už-nik Kristijan. Šolarji II: Dovjak Herbert, Oraže Milan, Certov Daniel. Šolarce: Olip Doroteja, Jug Germana, Oraže Zalka. Mladinke I: Dovjak Sonja, Oraže Lidia, Olip Klaudija. Mladinke II: Dovjak Veronika, Oraže Elsi, Oraže Marti. Mladinci I: Prvak; Oraže Werner, Ogris Walter. Mladinci II: Certov Pepi, Ogris Otto. Splošni razred: Oraže Tomi, Dovjak Nanti, Mak Flori. Towrenkl: Oraže Tomi, Raku-schek Willi, Olip Nanti. Stari: Oraže Maks, Mak Fridi, Oraže Johan. Najboljši dneva: Stoklas Uroš, Trbovlje, 43.27.