n novoles v. novoles 26. oktober 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Dne 3. 10. 1979 je bila seja zbora združenega dela občinske skupščine Novo mesto. Na dnevnem redu so bile tudi nekatere zelo pomembne točke, zato bomo skuša li v strnjeni obliki podati bistvo teh zadev. Preden pa bomo poskušali prikazati bistvene zadeve še nekaj besed o glasilu „Odločajmo”. Že v uvodu 1. številke tega glasila je pojasnjeno, zakaj glasilo, kakšen namen ima itd. S stališča naše delovne organizacije in verjetno vseh OZD je tak način obveščanja, o dogajanjih v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, v tem trenutku res najboljši. Želimo si, da bi vsi delavci prebrali glasilo (tudi vse naslednje številke) in da bi delegacije resnično dobile mnenje svoje baze ter da bi se vsi aktiv no vključili v samoupravno odločanje v skupščini občine, interesne skupnosti, tako kot to delamo že na svojem delavskem svetu, delovni skupini ali podobno. V samem glasilu „Odločajmo” ni bil objavljen osnutek smernic za pripravo družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981—85 zato nekaj več o tem. V tem osnutku so Naše iskrene čestitke ob občinskem prazniku 29. oktobru — kemično farmacevtska - del elektronske — lesna v okviru surovinskih možnosti Naše delegacije so na seji zborq združenega dela postavile vprašanje, na kakšen način so bile določene prioritete oz. kateri kriteriji so oblikovali kriterije. Natančnih odgovorov nismo dobili. Smernice so načeloma opredelile tudi celotno sfero infrastrukture (c este, železnice vodovodno omrežje itd.) in celotno sfero družbenih dejavnosti, o čemer pa bomo še posebej seznanjeni, ko bodo smernice posredovale interesne skupnosti. Rast družbenega proizvoda v občini Novo mesto v pretežni smeri sloni na novih investicijah Krke in IMV-ja. Zbor je poslal smernice v javno razpravo, zato je prav, da v vseh TOZD naše DO, ki imajo sedež v občini Novo mesto ter strokovne službe DSSS opravijo naslednje aktivnosti: 1. ) temeljito proučijo osnutek smernic 2. ) izdelajo svojo analizo možnosti razvoja 1981—85 3. ) svoje pripombe posredujejo izvršnemu svetu Sob Rok je 31. 10. 1979. Ostalo gradivo, ki je bilo na seji sprejeto, kot je bilo objavljeno v glasilu „Odločajmo”, razen odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture, ki ga je izvršni svet umaknil z dnevnega reda. Naše bralce pa želimo opozoriti še na članek, ki ga objavljamo pod naslovom „O smernicah razvoja družbenih dejavnosti”, v katerih si lahko prečitajo nekaj več o tej tematiki. opredeljeni predvsem naslednji cilji razvoja: — preusmeritev in prestrukturiranje gospodarstva v proizvodnjo in storitve, ki so razvojno in tehnološko intenzivne — usmeritev v proizvodnjo, ki je namenjena izvozu — razvoj infrastrukture — povečanje proizvodnje hrane — zaposlovanje, ki bo zagotavljalo večjo produktivnost — povečan obseg družbeno načrtovane gradnje stanovanj itd. V osnutku smernic so opredeljene tudi prioritetne panoge industrije kot so: — kovinska Poročilo o delu disciplinske komisije Delo nove disciplinske komisije v naši delovni organizaciji je zaživelo v začetku letošnjega leta. Takoj na začetku so se pojavile težave, saj ni bilo osebe, ki bi prevzela stalno vodenje dela disciplinske komisije. Zahtev za uvedbo disciplinskega postopka je bilo veliko in so se počasi reševale, zato tudi očitki posameznih TOZD, da se počasi ukrepa proti kršiteljem. Bile so objektivne se okoliščine. Sedaj ko sem prevzel to nalogo upam, da se bo stanje izboljšalo. Takoj na začetku moram poudariti, da temeljni namen disciplinskega postopka ni izrek disciplinskega ukrepa, pač pa ugotovitve delavč eve disciplinske odgovornosti. Disciplinska komisija lahko tudi ugotovi disciplinsko odgovor- nost delavca, ne bo pa mu obenem izrekla tudi ukrepa, če bo ugotovila, da je sama ugotovitev delavčeve odgovornosti že dovolj \zgojno vplivala na njegovo obnaša nje in sploh njegovo razmerje do delovne discipline. Iz dosedanjega dela komisije je narejena analiza, ki je prikazana v tabeli 1 in 2. Iz te analize bo potrebno potegniti določene zaključke in si zastavili naloge, kako odpraviti najbolj pogoste kršitve delovnih obveznosti, ki se pojavljajo v posameznih TOZD. Iz tabele 1 je razvidno, da sta na prvih dveh mestih še vedno neopravičeno izostajanje iz dela — 33 primerov in samovoljno zapuščanje delovnega mesta — 23 primerov, Najbolj pogost zagovor delavca je, da mu nadrejeni ni odobril letnega dopusta. V pravilniku o delovnih razmerjih (Nadaljevanje na 4. strani) O SMERNICAH RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SMERNICE RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA OBDOBJE 1981-1985 V OBČINI NOVO MESTO Kot poroča INDOK CENTER SO na predlog predsednika komisije za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu skupščine občine Novo mesto, na 13. seji, ki je bila v ponedeljek, 24. septembra ob 13. uri v sejni sobi športne dvorane v Novem mestu, obravnavali: — smernice razvoja družbenih dejavnosti za obdobje 1981-1985, — priprave za srednjeročni plan 1981-1985 — prostorsko problematiko skupnih služb V srednjeročnem planskem obdobju 1981 - 1985 bosta vzgoja in varstvo predšolskih otrok in usmerjeno izobraževanje prednostni področji v okviru družbenih dejavnosti. VZGOJA IN VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK V razvoju otroškega varstva bodo v ospredju naslednje naloge: — pospešena izgradnja novih vzgojnovarstvenih kapacitet in izpopolnjevanje mreže vzgojnovarstvenih zavodov in oddelkov v stanovanjskih soseskah v Novem mestu in v drugih krajevnih skupnostih, kjer so potrebe največje, — vključitev 40 % predšolskih otrok v organizirano varstvo do konca srednjeročnega obdobja, — izboljšanje vsebine in kvalitete dela z otroki, ki niso varovanci vzgojno varstvenih organizacij v 150 urnih vzgojnih programih za 5-letne otroke in celoletne priprave na šolo za 6—letne otroke, — zagotavljanje kadrov skladno s programom izgradnje kapacitet s pomočjo štipendiranja, ustreznega nagrajevanja in strokovnega izpopolnjevanja ter reševanja stanovanjskega vprašanja. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V nadaljnem razvoju vzgoje in izobraževanja moramo zagotoviti izenačevanje pogojev in dostopnost vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh čim večjemu številu otrok in mladine ter hitrejši dvig kvalitete vzgojno izobraževalnega dela v vseh šolah in drugih vzgojnoizobraže-valnih ustanovah. Poskrbeti moramo za kar najboljše sodelo- vanje in sožitje vzgojno izobraževalnih organizacij z družbenim okoljem v krajevnih skupnostih in za tesnejšo povezavo šol usmerjenega izobraževanja z zainteresiranimi organizacijami združenega dela materialne in nematerialne proizvodnje. Zagotoviti moramo odprtost in javno dostopnost šolskih prostorov, opreme in rekreacijskih površin za širše družbene potrebe v krajevnih skupnostih. Na področju vzgoje ir izobraževanja bomo poglobili samoupravne odnose med OZD, OIS in PIS—i ter zagotovili po-družabljanje vzgoje in izobraževanja in neposreden vpliv delavcev v združenem delu na celotno izobraževalno kadrovsko politiko. V okviru svobodne menjave dela moramo doseči izenačenje položaja delavca v vzgoji in izobraževanju s položajem delavca v drugih dejavnostih. V tem okviru bomo posebno skrb posvetili reševanju stanovanjskega vprašanja pedagoških delavcev. Na področju osnovnega šolstva bodo naslednje prednostne naloge: — ustanavljanje enot izobraževalne skupnosti pri šolah, ki naj postanejo mesto za neposredno dogovarjanje o vzgojno-izobraževalnih nalogah med uporabniki in izvajalci, — izvrševanje programa izgradnje osnovnošolskega prostora, ki smo ga sprejeli na referendumu maja 1979, z njegovo realizacijo bomo izenačili materialne pogoje vseh osnovnih šol v občini in zagotovili enoizmenski pouk in s tem možnost prehoda na COŠ, — do konca srednjeročnega obdobja bomo v celodnevno osnovno šolo (varianta: celodnevno osnovno šolo in podaljšano bivanje) zajeli 40 % učencev, — v kajili, kjer bo tudi v naprej ustrezno število učencev, bomo ohranili podružnične šole, še zlasti, če predstavljajo središče družbenega in kulturnega življenja v svoji sredini, — povečali bomo sklade brezplačnih učbenikov in število učencev zajetih v šolsko prehrano, — na področju prostovoljnih dejavnosti bomo skrbeli za večje vključevanje sodelavcev iz vrst strokovnjakov iz organizacij združenega dela, družbenih organizacij in društev, večji povdarek bo dan politehnični kulturi in množičnosti v rekreaciji v šolskih športnih društvih, — na področju kadrovske problematike bodo prednostne naloge: izboljšanje kvalifikacijske strukture pedagoških kadrov, permanentno načrtovanje kadrov, načrtno štipendiranje in strokovno ter družbenopolitično izobraževanje. V osnovno šolo s prilagojenim učnim programom (posebna osnovna šola) bomo vključevali vse otroke, za katere je to smotrno. Tudi v tej šoli bomo razvijali oddelke s celodnevno vzgojnoizobraževalnim programom. Nižji glasbeni šoli bo s pridobitvijo ustreznejših prostorov omogočeno vključevanje večjega števila učencev. S svojim programom se bo morala vključevati v c elodnevne osnovne šole, svojo dejavnost pa z dislociranimi oddelki razširjati tudi izven Novega mesta Usmegeno izobraževanje bo prednostno področje v okviru družbenih dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. V tem obdobju bomo uresničevali program razvoja usmerjenega izobraževanja, ki smo ga sprejeli v marcu 1979. Z uresničitvijo tega programa bomo uspešneje, v večjem obsegu in po raznovrstnosti poklicev zadovoljevali kadrovske potrebe združenega dela, po drugi strani pa omogočili mladini širši izbor poklicev in enakovrednejše vključevanje v združeno delo. Ker imajo novomeške šole usmerjenega izobraževanja regijski značaj, bomo njihov nadaljnji razvoj usklajevali s sosednjimi občinami. Do konca srednjeročnega obdobja bomo uresničili program izgradnje šolskega prostora za usmerjeno izobraževanje, sprejet na referendumu v maju 1979, potrebno pa bo že tudi začeti dograjevati kapacitete domov za učence in študente in intezivno investiranje v opremo kabinetov, laboratorijev in učnih delavnic, kar bo omogočilo doseganje večjih vzgojno izobraževalnih rezultatov. Izboljševanje kvalifikacijske strukture pedagoških kadrov, pospeševanje dotoka strokovnjakov iz proizvodnje v šole usmerjenega izobraževanja in pridobivanja novih kadrov s štipendiranjem, hitrejšim reševanjem stanovanjskega vprašanja in z ustreznejšim nagrajevanjem bodo osnovne naloge na področju kadrovske problematike usmerjenega izobraževanja. Razvoj Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela kot specializirane institucije za izobraževanje odraslih bo v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerjen v razvijanje, razširjanje in poglabljanje tistih vzgojnoizobraževalnih programov, kijih ne razvijajo šole, so pa nujni sestavni del vzgojno-izobraževalnega področja. Zavod bo predvsem razvijal programe družbenopolitičnega, strokovnega, splošnega in funkcionalnega izobraževanja. Program zavodove dejavnosti se bo verificiral v občinski izobraževalni skupnosti in delno sofinanciral iz združenih sredstev pri občinski izobraževalni skupnosti. KULTURA V razvoju kulturnih dejavnosti bodo naslednje prednostne naloge: — povečanje števila uporabnikov kulturnih storitev predvsem števila bralcev ter približevanje knjige občanom z razširitvijo mreže knjižnic v krajevnih skupnostih in potujoče knjižnice, — krepitev dejavnosti komisij za kulturo v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela ter siljenje mreže organizatoijev kulture v OZD, — utrjevanje in kvalitetna rast amaterskih kulturnih dejavnosti in kulturnih prireditev, ki so že postale tradicionalni sestavni del dolenjske kulture in imajo velik vpliv na širjenje splošnega interesa za kulturne dejavnosti (srečanja pevskih zborov, oktetov, revija amaterskih gledališč, slikarska kolonija idr.), — integracija programov organizacij združenega dela s področja kulture in programov amaterskih kulturnih dejavnikov (društev), — formiranje spomeniško varstvene službe s sedežem v Novem mestu in poglabljanje varstva naravne in kulturne dediščine, — izvrševanje programa investicijske dejavnosti na področju kulture, ki ga je potrebno na novo ovrednotiti, upoštevajoč nerealizirane naloge iz tekočega planskega obdobja, — poglabljanje samoupravne organiziranosti kulturnih dejavnosti s svobodno menjavo dela v okviru Kulturne skupnosti in enot kulturne skupnosti pri kulturnih delovnih organizacijah in vpliva občinske kulturne skupnosti na program skupnih nalog v okviru kulturne skupnosti Slovenije. TELESNA KULTURA Osnovne naloge v razvoju telesne kulture bodo naslednje: — množični razvoj telesno- O SMERNICAH RAZVOJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI vzgojnih aktivnosti, ki ne zahtevajo velikih sredstev so pa koristne in interesantne (trim akcije), — izenačevanje možnosti za razvoj telesne kulture v krajevnih skupnostih in vključevanje občanov v razne oblike telesno-vzgojnih aktivnosti, — omogočanje kvalitetne rasti in doseganja vrhunskih rezultatov v sporazumno določenih prednostnih panogah (atletika, košarka, rokomet) in nadarjenim posameznikom v drugih panogah, — pridobivanje strokovnih kadrov za telesno vzgojo in šport, — izvršitev investicijskega programa, ki bo zagotovil uresničitev zgoraj zastavljenih razvojnih nalog pri čemer morajo imeti prednost nerealizirani investicijski programi iz preteklega obdobja. SOCIALNO SKRBSTVO Na tem področju bomo poskrbeli za izpopolnitev in dosledno uresničevanje že dogovorjenih oblik socialnega varstva in družbenih pomoči socialno ogroženim občanom. Posebne pozornosti bodo potrebne nove dejavnosti kot so predzakonsko in zakonsko svetovanje in zavodsko varstvo v Zavodu za starejše občane v Novem mestu. Strokovna služba socialnega skrbstva bo v celoti prevzela usklajevanje dela pri socializa- ciji Romov. Zagotoviti bo treba pogoje za delo invalidnih oseb v delavnicah pod posebnimi pogoji. SOCIALNO VARSTVO Osnovne razvojne naloge socialnega varstva bodo: — organizacija samoupravne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, — usklajevanje programov, akcij in načrtov za celotno socialno varstveno področje (stanovanjska problematika, rehabilitacija in usposabljanje invalidov, vodska problematika). Za izvajanje programov socialnega varstva bodo združila sredstva s posebnim sporazumom vse SIS, ki njih dejavnost zajema tudi področje socialnega varstva. RAZISKOVALNA DEJAVNOST Na tem področju bo potrebno okrepiti vpliv občinske raziskovalne skupnosti na raziskovalne programe v občini - regiji ter se zavzemati za večjo soudeležbo v raziskovalnem programu Raziskovalne skupnosti Slovenije. Priprava in izvajanje raziskovalnih nalog za potrebe gospodarstva in drugih dejavnosti v občini in na Dolenjskem je odvisna od raziskovalnih kadrov, zato bo pridobivanje, organiziranje in usposabljanje razisko- PLESNI KLUB NOVO MESTO Člani plesnega kluba Novo mesto se delovni organizaciji NO-VOLES iskreno zajvaljujemo za pokroviteljstvo mednarodnega plesnega turnirja „EVROPA PLEŠE". Zahvala je namenjena tudi članom organizacijskega odbora, ki so s svojim delom prispevali k uspešni prireditvi tega turnirja. valcev eno od temeljnih nalog v prihodnjem obdobju, ki pa jo bo mogoče uresničiti le z obojestransko iniciativo in sodelovanjem raziskovalne in proizvodne sfere. Pospeševanje in ustrezna stimulacija inovacijske dejavnosti bo tudi osrednja naloga na področju raziskovalne dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. ZDRAVSTVENO VARSTVO V razvoju zdravstvenega varstva bodo v ospredju naslednje naloge: — nadaljevanje izgradnje enotnega sistema zdravstvenega varstva v katerem bo treba hitreje razvijati tiste dejavnosti, ki širijo dostopnost h koriščenju zdravstvenega varstva, to so: nega na domu, preventiva, higiensko—epidemiološka dejavnost, zobozdravstvo idr. ter prilagajati kapacitete in dejavnosti tistim boleznim, ki so v porastu in predstavljajo za družbo in posameznika velik problem (infekcijska obolenja, socialne bolezni, bolezni otrok, žena in druge), — razvoj preventivne dejavnosti, predsvem razširitev dejavnosti kolektivno preventivnega pomena: varstvo okolja, nadzor nad pitno vodo, prehrana v družbenih obratih, kontrola prehrambenih predmetov, idr., — oblikovanje sodobnega informacijskega sistema, — izpopolnitev delovnih mest po normativih in zagotovitev skladnega izpopolnjevanje kadrovske zasedbe za nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva ter v zvezi s tem urejanje štipendiranja, izgradnja stanovanj ter strokovnega in družbenega usposabljanja, — izpopolnitev organizacijskih oblik, ki bodo omogočile sodoben način poslovanja in boljši dostop bolnikov do sodobnega zdravljenj a, — nadaljevanje povezovanja zdravstva v regiji ter sporazumevanje za delitev dela v okviru republike, — izboljševanje zdravstvenega varstva bomo dosegli z dvigom kakovosti, z večjo pristopnost-jo, boljšo opremo in boljšimi odnosi, obsega zdravstvenega varstva, razen na področju preventive in zobozdravstva, v bodoče ne bo potrebno širiti, — prioritetno področje v razvoju zdravstvenega varstva v letu 1985 bo osnovna zdravstvena služba, ki bo že do leta 1980 pridobila solidno osnovo v novozgrajenih prostorih; prednost v razvoju služb pa bo treba zagotoviti službi splošne medicine, zobozdravstveni službi, izpopolnitev dispanzerskih dejavnosti ter negi bolnika na domu, ki združuje delo zdravnika na terenu, patronažne, bolniške in negovalske službe, vključujoč laično pomoč v krajevnih skupnostih, — razvoj higjensske epidemiološke službe, ki je regijskega značaja bo omogočen šele z izgradnjo novih prostorov, kije predvidena — investicijska dejavnost na področju osnovne zdravstvene službe bo usmeijena v izgradnjo obratnih ambulant in zdravstvenih postaj v večje OZD in KS, za investicije za bolnišnično in specialistično dejavnost pa se predvideva združenje sredstev v regiji, — skladno z razvojem osnovne zdravstvene službe je planiran tudi razvoj lekarniške službe, le—ta bo lahko svoje enote razvila in približala občanom, ko ji bo zagotovljen prostor v okviru zdravstvenih postaj v krajevnih skupnostih. ZAPOSLOVANJE Prioritetne naloge na področju zaposlovanja bodo: — izvajanje zaposlovanja in usposabljanja v skladu z načeli samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih standardov življenjskih in kulturnih pogojev pri zaposlovanju delavcev, družbenega dogovora o ugotavljanju brezposelnosti med iskalci zaposlitev in samoupravnega sporazuma o uresničevanju kadrovske politike v občini, — zagotavljanje racionalnejšega poteka zaposlovanja prek zaposlovanja delavcev iz domačega okolja in iz tujine vračajočih se delavcev, — usposabljanje in zaposlovanje invalidov, kar bo zahtevalo vključitev v izgradnjo ustrezne mreže zavodov za usposabljanje invalidov in invalidnih delavnic, — ob načrtovani stopnji rasti zaposlenosti 3-5 % bo še vedno potreben priliv delavcev iz drugih republik, — poklicno usmerjanje in štipendiranje mora prispevati k odpravljanju neskladja med izobraževalnimi odločitvami mladine in odraslih in kadrovskimi potrebami, — na področju zavarovanja za primer brezposelnosti bo potrebno zagotavljati denarna nadomestila, dodatke in pomoči, predvideva se porast teh izdatkov. (Nadarljevanje s 1. strani) smo v 52. členu zapisali, da delavec praviloma izrabi letni dopust v nepretrganem trajanju, izjemoma pa v dveh ali več delih, pri čemer mora en del dopusta trajati najmanj 12 delov nih dni. Dopust v več delih odobri delavcu neposredni vodja dela. V 61. členu istega pravilnika pa piše , da pomeni vsako samovoljno koriščenje dopusta neopravičeni izostanek z dela in s tem hujšo kršitev delovnih obveznosti. Dosedanja praksa je pokazala, da se teh določb posamezni delavci ne držijo, temveč si dopust jemljejo samovoljno, kar ima posledice pri izvrševanju planirane proizvodnje oziroma na delovni proces. Za primer samo podatek, da je v TOZD TDP bilo odsotnih letos z dela in so jim bili izrečeni disciplinski ukrepi - 19 delavcev skupaj 55 delov nih dni ali pa 19 delavcev ni! delalo skoraj 3 dni. To je vsekakor eden izmed vzrokov za neizpolnjevanje planskih ciljev,. Vsi delavci, ki so med delovnim časom zapuščali delovno mesto in odhajali iz TOZD v Straži, so na obravnavi trdili, da so šli mimo vratarja, ki jih ni nič vprašal. Tudi v tem primem je potrebno ugotoviti dejansko stanje ter ukrepati tako, da bo preprečeno neupravičeno odhajanje delavcev med delovnim časom v Stražo. Postavlja se vprašanje, ali so za to odgovorni vratarji ali pa neposredni vodja dela, ki mora vedeti kje so njegovi delavci. Mislim, da nismo vsi prebrali pravilnika o delovnih razmerjih kljub temu, da ga je vsak prejel. Vsak se mora zavedati, da ko vstopa v delovno razmerje prevzema določene predpisane pravice in obveznosti, ne pa samo eno ali drugo. Za kršitve delovnih obvezno- sti, naštetih v 144. členu pravilnika o delovnih razmerjih lahko disciplinska komisija izreka ukrep plačilo pavšalne odškodnine, če T022> (to v svojem zahtevku za uvedbo disciplinskega postopka tudi navede. Pavšalna odškodnina pomeni, da delavec plača za določeno škodno dejanje pavšalno odškodnino, ki je za določeno, vnaprej predvideno škodno dejanje že v naprej določena, ne da bi bilo treba za vsako škodno dejanje posebej TABBLA 1 ITikaz najbolj pogostih kršitev delovnih obveznosti Vata kršitve k TOZD TDP DSSS TPP LIPA TAP SIGMAT POR TK0 TSP TES SKUPAJ l.povarešitev ali udelelba v naradih, pretepih 2. na apr avl Sani izostanki 1 1 1 3 6 19 5 1 1 1 2 1 3 33 3.samovoljna Bajnistitev dalovnega aaata 6 6 1 5 1 1 3 23 4. dajanja notoSnih podatkov 5. prisvajan je drušbene laatnlaa 2 5 7 1 1 6.vinjaaaat na delu T.prekaradltev danega 1 1 1 1 3 7 pooblastila 8.nemara* odnos do *la 2 2 in sodelavcev 5 . 1 4 1 1 12 9.*—ruda na delo 1 1 TABELA 2 Starost kršiteljev TDP TPP TAP SI (MAT BOR TK0 TSP LIPA TES DSSS - SKUPAJ 15 - 20 lot 6 6 2 2 16 20 - 25 lat 9 6 4 1 3 23 25 - 30 lot 7 4 3 2 4 20 30 - 35 lat 2 1 2 5 nad 35 lat 2 1 1 1 2 4 1 12 TABELA 3 Izrečeni uV-epi za kršitve delovnih obveznosti K2d IZREČERI UKREPI TDP DSSS TPP LIPA TAP SI OKAT BUR TKO TSP TRS SKUPAJ 1.oprostitev odgovornosti 5 1 6 2.opealn 4 3 112 3 1 15 3.javni opaain 12 6 1 3 5 27 4. raz poro dl tav na druga dolo 1 1 5.donaraa kazen 2 2 6.prenehanje dol.raza. pegejne 6 1 3 3 3 1 17 7.prenehanje dal.raza. 3 2 12 1 9 ugotavljati, kolikšna je bila povzročena škoda z njim. Za en neopravičeni izostanek je predvidena pavšalna odškodnina v višini 1/23 brutto OD za tekoči mesec. ’ Ta pa znese pri 7 grupi dela od 200 do 300 din. Pogoj za ugotavljanje pavšalne odškodnine je, da je delavec pri delu oziroma v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzročil škodo temeljni organizaciji. V tabeli 3. je prikazano število in vrsta izrečenih ukrepov po TOZD. Pavšalna odškodnina oziroma denarna kazen je bila do sedaj izrečena le v dveh primerih, to pa iz razloga, ker v zahtevku za uvedbo disciplinskega postopka ni natančne obrazložitve, kakšen zastoj je na primer povzročil delavec s svojim izostankom oziroma kakšen je bil vzrok njegovega izostanka. Vsi zahtevki za uvedbo disciplinskega postopka morajo imeti čim bolj natančno obrazložitev posamezne kršitve delovnih obveznosti delavca, ker bo to olajšalo delo sami komisiji pri iskanju dokazov v disciplinskem postopku. Le tako bo potem komisija lahko lažje in pravičnejše odločila o izreku ukrepa ali pa delavca opravičila očitane mu kršitve. -ik Vzdrževanje v DO Novoles Ko govorimo o vzdrževalcih, se moramo najprej vprašati: „Kdo so ti ljudje, ki dneve, noči, sobote, nedelje in praznike preživijo z napravami? To so kvalificirani ljudje strojne smeri, ki s svojimi posegi odpravljajo napake na napravah in omogočajo nemoten potek proizvodnje. Zavedati se moramo, da je delo vzdrževalcev odgovorno, zahtevno, predvsem pa težko. Ne bom pretiraval, če rečem, da so vzdrževalci neke vrste „doktorji”, saj morajo pri samem posegu najprej ugotoviti napako in nato s svojim znanjem, odločnostjo in iznajdljivostjo odpraviti napake. Pri tem pa ne smemo pozabiti, •da so naprave stare, dotrajane in slabo dokumentirane, kar dodatno otežkoča njihovo delo. Žalostno je to, da se vzdrževalcev spomnimo samo takrat, ko naprava stoji, ko stroj največkrat zaradi malomarnosti upravljalca obstane in nebogljeno kliče človeka z dvema ključema in kladivom. S tem pa delokrog del vzdrževalcev ni izčrpan. Izdelujejo razne elemente pri investicijskih delih, skrbijo, da je naprava opremljena s potrebnimi zaščitnimi napravami, lotevajo se inovacij na strojih itd. Dostikrat slišimo: „Ta črni (imajo takšen vzdevek) nič ne delajo.” Res je, poglejmo še zakaj? Že prej sem omenil, da praktično delajo vsak dan. Torej je njim delo vsiljeno in brez počitka, ki ga predpisuje zakon o varstvu pri delu. Ali je potem čudno, če se jim kak dan delo upre, zdi odvečno. Zaradi vsega tega zapuščajo vzdrževalno službo, odhajajo na druga delovna mesta, ki niso sorodna z vzdrževanjem. Zato zadnje čase pogosto beremo v raznih časopisih razpise prostih delovnih mest, posebno Skladiščne žaganega lesa v TOZD ŽAGA Straža za vzdrževalce, ki jih razpisujejo posamezne TOZD. Da bi bila postavljena pika na ,,i”, njihovo delo ni plačano tako kot bi bilo treba. Zato CPD (Centralna priprava dela) pripravlja za vse vzdrževalce celotne DO Novoles merilo učinkovitosti, v katerem bi bila zajeta vsa njihova dela, da bi bili plačani po opravljenem delu. Z boljšo organiziranostjo in prizadevnostjo CPD, vodilnega osebja v posameznih TOZD in samih vzdrževalcev, bi bilo vzdrževanje kvalitetnejše in ažurnejše. Priznati pa moramo, da bi se vzdrževanje izboljšalo že s samim povečanjem zavesti pri vzdrževalcih, ki jo na žalost zaenkrat primanjkuje. Program manifestacij ob občinskem prazniku 1979 Kot poroča INDOK CENTER Skupščine občine Novo mesto je Odbor za organizacijo in izvedbo letošnjih praznovanj ob občinskem prazniku 29. oktobru, na prvi seji v petek, dne 5. oktobra 1979 sprejel orientacijski program manifestacij, ki naj bi bile naslednje: — v petek 12. oktobra ob 19,30 uri v športni dvorani v Novem mestu Mednarodni turnir amaterskih športnih plesnih parov, kjer bodo sodelovali predstavniki iz 8 držav. — v soboto 20. oktobra na kegljišču restavracije Pri vodnjaku, tradicionalno kegljaško srečanje — kegljaški turnir v počastitev občinskega praznika. — v soboto 20. oktobra v' Gaberju, otvoritev ceste Gaber-je — Krvavi kamen. — v petek 19. oktobra v domu JLA v Novem mestu, akademija ob 130-letnici novomeške godbe na pihala — v petek 26. oktobra v Gotni vasi — otvoritev razdelilne transformatorske postaje Gotna vas 110/20 KV — v petek 26. oktobra v Domu JLA društvena razstava ob 30-letnici filatelističnega društva Novo mesto — v soboto 27. oktobra v osnovni šoli Katja Rupena, srečanje mater in žena padlih borcev, — v soboto 27. oktobra v Športni dvorani Novo mesto, akademija v počastitev 60-letnice ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov ter občinskega praznika, — v nedeljo 28. oktobra v Športni dvorani v Novem mestu, zbor godb na pihala občine Novo mesto in promenadni koncert, — v nedeljo ali soboto na Plešivici slovesnost ob pričetku obratovanja TV pretvornika na Plešivici, ki je največji TV pretvornik lokalnega tipa, — v ponedeljek 29. oktobra v Domu JLA v Novem mestu slavnostna seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, — v ponedeljek, 29. oktobra v Novem mestu otvoritev zdrav stvenega doma, — v ponedeljek, 29. oktobra v Šmihelu, slavnostni začetek del na izgradnji Centra usmeije-nega izobraževanja, — v petek, 2. novembra v Šmaijeti pri osnovni šoli 29. oktober, srečanje borcev in mladine, — v petek, 9. novembra v Dolenjski galeriji v Novem mestu, otvoritev razstave del akademskega slikarja Branka Suhyja, — v petek, 23. novembra v Novem mestu, otvoritev prodaj-no-razstavnega paviljona NOVO LES — v soboto, 24. novembra v Domu JLA v Novem mestu, proslava v počastitev 50-letnice Kaj je to? NOVKOM - NOVOLES -komerciala, naš odzivnik teleprintera, ki se v celoti glasi: 35—814 yu novkom RAKO - Razne Kombinacije za Opremo predsob (bivši Pl KO program) Kratka vest o rojstvu Salona pohištva Novoles, Komandanta Staneta 38 Ve se ... . . .da sta Bruno in Vojo iz TOZD Sigmat peljala v Ljubljano 18 aparatov za brizganje barve in v Ljubljani ugotovila, da jih je samo 17. Ker sta med potjo tudi „malicala" sta bila prepričana, da jima je enega nekdo zmaknil. Bruno je ves preplašen telefoniral v Brestanico in povedal kaj se mu je zgodilo, pri tem pa zvedel, da je en aparat po pomoti ostal doma. .. .da je konstruktor Rudi iz TOZD Sigmat prišel na izvirno osnovne šole Katja Rupena in 200-letnice osnovnega ljudskega šolstva v Novem mestu, — v sredo, 28. novembra v Šmihelu, otvoritev Doma starejših občanov Novo mesto, — v četrtek, 28. novembra v Dolenjski galeriji, otvoritev raz- Kot zagotavljajo odgovorni v N o vole su bo 12. 11. 1979 — otvoritev za stranke salona 23. 11. 1979 — uradna svečana otvoritev salona Kaj bomo prodajali? Pritličje: - stilno pohištvo MONACO Novoles (spalnice, dnevne sobe, jedilnice, kabinet, samske sobe) zamisel za svojega fička. Registrske tablice je privezal kar z vrvico tako, da pri kontrolnem pregledu miličnikov nima preveč problemov za demontažo tablic. Tako enostavno prereže vrvico in tablice so hitro v zanesljivih rokah. .. .da rezkalec v TOZD Sigmat večkrat zapusti svoj stroj med obratovanjem. Po odhodu tov. Vodopivca bi bilo potrebno zadolžiti nekoga, da bi tiščal pomično mizo, da ne bi vdrla v prostor za odpremo. stave del udeležencev 9. dolenjske slikarske kolonije, — v novembru v Mirni peči, otvoritev vodovoda in spomenika padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja, — v novembru v Novem mestu, srečanje prvoborcev — jubilantov. — Pohištvo ostalih proizvajalcev (spalnice, dnevne sobe, sedežne garniture, samske sobe) — BOUTIQe - notranja dekoracija (okrasna keramika, stekleni okrasni predmeti, grafike in ostale slike, tapiserije, nakit, manjši drobni okrasni predmeti . Prvo nadstropje: — Kopalnice KOLPA Novoles — Keramika h kopalnicam — Armature za kopalnico KOLPA — Predsobni program RAKO — Kuhinje — Jedilne garniture (mize, stoli, koti, vitrine) — Kosovno pohištvo (omarice za čevlje, police, likalne deske, klasični kavči, pol kavč i) — Zavese s karnisami — Pregrinjala za postelje in sedežne garniture — Tapete — Preproge — Svetila — Bela tehnika — Akustika (TV, radio) UPAJMO, DA BOMO OMENJENE ARTIKLE ko Cim preje kupili! Soteska razglednica NOVICE IZ TOZD BLAGOVNI PROMET KRITIČNO PERO Nova knjiga o Edvardu Kardelju To jesen bo v okviru Prešernove knjižnice izšla knjiga Franca Šetinca o ustvarjalni misli in delu Edvarda Kardelja „Vodstvo Prešernove knjižnice mi je predlagalo, da napišemo knjigo za širši krog bralcev popularne zbirke. Knjiga govori predvsem o dveh mejnikih: Razvoju slovenskega narodnega vprašanja in Smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. To sta dva temeljna kamna, trdno vgrajena v razvoj slovenske in jugoslovanske družbe. Med njima pa je razpet širok in trden most, ki ga sestavljajo naša revolucija, naš narodnoosvobodilni boj in naš uspešen povojni socialistični samoupravni razvoj , kjer ni niti enega kamna, ki ne bi bil tako ali drugače povezan z ustvarjalno mislijo in delom Edvarda Kardelja.” Tako med drugim piše Franc Šetinc v uvodu knjige, ki je napisana v obliki vprašanj in odgovorov. S tako obliko želi avtor predvsem pomagati vsem tistim, ki niso vajeni studiozne-ga branja družboslovnih knjig. Spodbuditi jih želi k razmišljan- ju in k temu, da bi tudi sami segli po izvirnih delih velikana naše revolucije. Gornji odlomek iz uvoda v knjigo nam hkrati predstavlja tudi že njeno vsebino: s knjigo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja je Edvard Kardelj „odprl vpogled v srce družbe”, v kateri je živel in v pravem času (delo je izšlo leta 1939) pokazal pot, po kateri je moral slovenski narod, če je hotel ostati pri življenju. Kardeljeva knjiga je že takrat s preroško močjo dokazala, da narodnostno vprašanje ni le politično in kulturno vprašanje, temveč je v svoji osnovi družbenoekonomsko in socialno revolucionarno vprašanje. Vse, kar je sledilo, je v celoti potrdilo njegova predvidevanja. Ze težko bolan je tovariš Kardelj ustvaril svoje drugo najznamenitejše delo Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Z njim nam je dal smernice in temelje nadaljnjega razvoja in rasti naše družbene skupnosti. V njem je med drugim tako jasno in pre-prečljivo opisana bit samoupravljanja, kot je to znal doslej povedati le malokdo med nami. Bodimo praktični: pomagajmo do nove knjige o Edvardu Kardelju kar največjemu številu naših delavcev! Sindikat v delovni organizaciji naj poskrbi za skupno naročilo ustreznega števila nove knjige. Seznanimo z njo naše samoupravljalce, ohranimo in poglobimo z njo nepozabni lik človeka, ki je bil po besedah tovariša Tita „pol stoletja vojak našega revolucionarnega gibanja, neomajen borec, ki ni poznal umika in oddiha.” V slehernem okolju se iz dneva v dan ukvarjamo s številnimi vprašanji samoupravljanja in odločamo o bodočnosti. Za uresničitev teh nalog in idej so nam misli tovariša Edvarda Kardelja dragocen napotek, saj so neločljivi del našega programa. (Naslov za naročila: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 LJUBLJANA). / "\ LITERARNI KOTIČEK Spominjaj se Življenje najboljši je učitelj, ki ti dokaže resnice — up, da ko hudo ti je, odšel boš tam, kjer je ljubezen, vendar z okusom solza, čaša je, ki te opija vse življenje v radosti in upanju — do dna. "M” V jutru, dnevu in v noči... Čuj, v tihi noči pesmi te napev, da kdor v samoti pred ljudmi bežal je, smel, da on prenehal je ljubiti, vbežati pred seboj. Čuj v dnem svojem iskal si resnico, zato odšel si človek, mir s teboj! Našel si krivico! Saj v dnevu svojem srda, bolečin, smel nisi in uspel vbežati pred seboj. "M” v______________________________V Razmislimo, dokler je še čas! Potem, ko zbiramo za venec, je za kesanje prepozno — Nerazsodno tveganje čedalje pogosteje vodi v smrt - Bomo dosegli letos rekordno smrtno žetev? 1 v i: ■ Rft. iglh.il 2 i HI SSjrfiL 5 ter m P® U •* r.d ■' ,r«n ' te % \ p*1 1™2S ■ ■ * ■ ■ 5”. ,*? s . PEČATNIKI — Brane Poplašen, 6.a ml 1 Premoga imamo za 100 let Nerazveseljive številke in žalostne novice strašijo iz vseh črnih kronik naših dnevnih in drugih časopisov: v 9 mesecih je terjal promet na slovenskih cestah še 557 življenj, največ v zadnjih 8 letih. Ko nam televizija prikaže grozljive ostanke pločevine in ugasnjenih življenj v njih, nas pretrese. Hudo nam je, a že jutri bomo spet brali enake novice in gledali podobne strahote. Letos je bilo v septembru med 65 smrtnimi žrtvami na naših cestah kar 18 kolesarjev, 7 motoristov, 8 pešcev, 4 mopedisti, 3 traktoristi in voznik tovornjaka. . September je crno zapisan na naših vedno bolj rdečih cestah. V 9 mesecih vsakega leta smo imeli naslednje število mrtvih: leta 1973 — 505, leta 1974 - 402, leta 1975 - 406, leta 1976 - 413, leta 1977 -454, lani 526 in letos že kar 557. Pred nami so še trije, za promet nevarni jesenski in zimski meseci, čas, ko se število smrtnih žrtev na naših cestah še zveča. Rinemo v prežalosten rekord, ki pomeni že sramoto za našo tehnično kulturo in medsebojne odnose. Čeprav je bilo sto in tisočkrat zapisano, da je treba v prometu dosledno spoštovati predpise vedenja na cestah, beremo in slišimo vedno znova: iz neznanih vzrokov je nenadoma zavil na levo in treščil v nasproti vozeči tovornjak. Voznik je prehiteval strnjeno kolono, pri tem pa je prišlo do težje nesreče. Na cesti je v razbitinah dveh avtomobilov ostalo pet mrtvih ljudi, med njimi dva otroka . .. Tveganja in nerazumnega obnašanja je na cestah čedalje več. Igramo se s hitrostjo in radi imamo upanje, da se „ nam že ne bo nič zgodilo . . ." Število mrtvih na naših cestah pa strahotno narašča. Posledice so grozljive in nepopisne, če pomislimo na vse gorje, ki ostane za vsako nesrečo za svojce, zlasti za otroke, za skupnost in delovne organizacije, ki mnogokrat izgubljajo v nesrečah dragocene kadre. Bomo o tem razmislili tudi zdajle, ko beremo te vrstice? Ste kdaj pomislili, kako dolga je vrsta 557 grobov? N. S. Energetska kriza po vsem svetu in ponovne podražitve nafte so opozorile na pomen domačih zalog premoga. V vseh razvitih državah namenjajo zdaj vprašanju večje proizvodnje „črnegazlata” izreden pomen, prav tako pa tudi iskanju novih energetskih virov. V Jugoslaviji imamo po zdaj znanih podatkih pribl. 20 milijard ton premoga, od (ega dve milijardi ton rjavega premoga, 18 milijard ton pa je lignita. Črnega premoga premoremo bore malo. Predlog prihodnjega 5-letnega plana predvideva, da bo proizvodnja premoga v naši državi naraščala hitreje kot industrijska proizvodnja, verjetno za 10 odst. na leto. Pri takem izkopu in predvideni porabi premoga nam bodo zaloge zadoščale za 100 let. Kvaliteto premogapabo treba izboljševati in tako omogočiti njegovo uporabo v raznih industrijskih vejah. Posebno zanimivo je pridobivanje plina iz premoga, s čemer se ukvarjajo zlasti na Kosovem. Moj letošnji oddih Delavcem naše temeljne organizacije SIGMAT Brestanica, so bile dane različne možnosti, da preživijo svoj dopust izven kraja stalnega bivanja in zaposlitve. Komisija za rekreacijo pri DO Novoles je pismeno obvestila vse delavce o možnosti letovanja tako na morju, kot v planinah. Res da ponudba glede na število zaposlenih v Novolesu ni bila velika, zato je razumljivo, da je bilo izredno težko vskladi-ti vse želje in hotenja tako po kraju in času dopusta za vse tiste, ki so želeli preživeti dopust v razpoložljivih kapacitetah podjetja. V kratkem dopustniško sezonskem času od 15.6.— 30. 8. 1979 je težko ustreči vsem željam in hotenjem. Glede na to, da ima DO Novoles večino kapacitet razporejenih na mogu, je tudi povpraševanje po dopustu na moiju veliko večje. V planinskem delu je postavljena le ena kamp prikolica. Med razpoložljivimi kapacitetami sem se odločil, da preživim dopust za spremembo namesto na moiju, v gorskem svetu. Veliko let sem redni dopustnik moija in imel sem občutek, da edino sveže in čisto moije ter obilna gneča in hrup daje človeku popolno sprostitev in oddih. Kako se človek začudi ko enkrat poizkusi nekaj drugega, oziroma zamenja morje za planine. Letošnji dopust sem preživel na Gorenjskem v kampu Šobec pri Lescah, kot prvi dopustnik iz naše DO v začetku sezone. Po prihodu v kamp sem dobil občutek, da sem izbral pravi kraj za oddih. Čisti zrak, vojn po borovcih, sveža planinska voda v jezerih, odmaknjenost od hrupa, izredna čistoča in urejenost kampa ter vkljudnost osebja, vse to je bila res velika ponudba za pravi oddih. Postav ljene kamp prikolice so bile Kaj dela največ žensk? Izmed 10.444 zaposlenih žensk v občini Novo mesto dela v industriji 5.754 žensk, v zdravstvu in socialnem skrbstvu 1170, v izobraževanju, znanosti in kulturi 866, v trgovinah 809, v družbenopolitičnih skupnostih, SIS in v DP organizacijah 436, v gradbeništvo 296, v prometu in zvezah 183, v gostinstvu in turizmu 337, v financah, tehničnih in poslovnih storitvah 335, ostale pa v kmetijstvu, gozdarstvu obrti in drugih dejavnostih. tako urejene s predprostori in okolico, da sem se lahko le čudil in skoraj nisem našel primerjave s tistimi na moiju. Po daljšem času sem našel tudi našo prikolico, nad katero pa nisem bil tako navdušen kot nad drugimi. Kljub temu, da sem preživel res prijeten dopust, moram opozoriti na nekatere pomanjkljivosti naših postavljenih prikolic v kampu Sobec. Prikolica sploh ni bila funkcionalno usposobljena za bivanje. Elektrika ni bila priključena, zato sem napeljavo opravil sam. Vsa sreča, daje kabel bil dovolj dolg in dosegel elektro omarico. Med prevozom prikolice se je v elektro razvodnici odvila priklopna žica, tako da kljub priklopitvi elektrike prikolica ni imela luči. Druga večja pomanjkljivost pa je bila v tem, da ni bilo plinske jeklenke za kuhanje. Ne bi bilo problema, če bi isto lahko kupil, vendar je nisem dobil zaradi tega, ker so prodajalci zahtevali potrdilo o strokovni napeljavi plinovoda. S pomočjo uprave kampa mi je šele drugi dan uspelo kupiti jeklenko. Naslednja velika pomanjkljivost pa je v tem, da prikolica nima platnenega predprostora. Kolikor vem, predprostor obstaja, vendar je pokvarjen ali je ostal doma v DO Novoles Straža. Glede na to, da ima Gorenjska dokaj spremenljivo vreme je nujno, da ima prikolica predprostor, kjer se lahko shranijo razne stvari ob slabem vremenu. Ne glede na to, da sem dva dni porabil za urejanje prikolice, sem se v preostalem času počutil izredno dobro. Srpeho-di in izleti v okoliške kraje odkrivajo lepote naše domovine, ki jo zelo malo poznamo. Če bi hotel obiskati večino krajev v razdalji 30 - 40 km od kampa, bi potreboval kar celo počitniško sezono. Kljub manjši pomanjkljivosti je možno preživeti čudoviti oddih v planinah in ga priporočam zlasti tistim, ki želijo mir in čisti zrak. Organizatoijem dopusta bi predlagal, da v naslednjem letu ponovno postavijo isto prikolico v kampu Šobec, vendar naj upoštevajo, da bi bil naš bivalni embient podoben ostalim v okolju. SLAVKO LIPAR se sraviL s trn >< LETO- PISI NISKR ELE KT. IMOOST. SPflJftA/Jf S KISIKOM sovjet. 'ZVEZFl SEVER 10 24 X. NRGRRLd PRI FILMU DODATEK KISIK TUJ DVO- G LRSNIK LRTINSKO IME ~2 B NI S MRRIJR LE NOVEC DRŽRVR V ft2UI OSP BEN Uhvuo MESTO SRUD. fiRPSUF siomm PRLICR T.ČRKFj VRSTO OR02JR TON F) lovec Nf) RF) Kfc VOLT KI S SRfDIŠCf DOLENJ- SKE RIMISKR ENR PR IS TR-MIŠČF V SPRNIJ | VODIK ALOJZIJ)) JAKLIČ iiLF) TOSTFR A DFVTfm 2EU9KC /ME slrvko VIDMAR KURIJ 608 TONE TCM&C NfiŠ T02 D K, i M e TOVRRHf) V nneiBORL fond — KRPio TELFV/2IJ/) NOVI SRP Sfmu RPIPER ČRKI NERED SEST El ČRKF) OSLOV G LRS LITER PRIŠTI Nf) METOD TISOI/FC N EH RK LES SLOH IN 0l£G fWG, DOLŽIM. merf) SF)MO- GIBSNIR Rešitev nagradne križanke, ki jo objavljamo danes, pošljite na naslov: Uredništvo glasila „Novoles", 68351 Straža. Izžrebali bomo štiri enake nagrade po 30 din. Rešitve, na katere obvezno napišite svoj naslov, pošljite najkasneje do 12 novembra. O izidu žrebanja vas bomo obvestili v naslednji številki glasila. Izmed prispelih rešitev prejšnje križanke je žreb izbral naslednje reševalce: 1. Marija Krštinc DSSS 2. Marica Rudolf TDP 3. Stanka Žnidaršič BLP 4. Silva Mlinar DSSS Nagrade bomo poslali po pošti. Vsem izžrebancem čestitamo! V______________________________________________________________/ r PRISPEVKI UČENCEV O.Š. VAVTA VAS KOŠARICA JESENSKEGA SADJA - Damjana Mervar, 7 a RADA BI BILA UČITELJICA „Rada bi bila učiteljica”, pomislim vsak dan. Ta poklic me veseli, zato sem se tudi odločila zanj. Vedno opazujem naše učiteljice, kako si prizadevajo, da bi nam čim več ostalo v glavi in da bi bil uspeh boljši. Mi na to največkrat sploh ne pomislimo in se ne zavedamo, koliko so že storile za nas. Večkrat pozabimo, da se ne učimo za starše, učitelje ali koga drugega, ampak sami ZAHVALA Ob prerani smrti ljubljenega moža Jožeta Štravsa se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi stali v težkih trenutkih ob strani, posebno še sindikalnima organizacijama TOZD TSP in TGD za venec, denarno pomoč in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujem tov. Medletu za govor ob grobu in godbi Novolesa. Neutolažljiva žena Minka z otrokoma Ureja uredniški odbor: | Bojan Bencik, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, ■ Jože Novinec, Igor Slak, j Emil Trampuš, Martina Volf in Boris Vovk. Pred- ■ sednik uredniškega odbo-] ra: Franc Redek. Glavni, odgovorni in j tehnični urednik Vanja j Kastelic. Izdaja delovna or-| ganizacija „NOVOLES", j lesni kombinat Novo me-: sto — Straža. Naklada j 2650 izvodov. Stavek, fil- • mi in montaža: ČZP DO-| LENJSKI LIST. Tisk: j KNJIGOTISK Novo me-j sto. — Glasilo je oproščeno j temeljnega prometnega • davka na podlagi mnenja : Sekregariata za informacije • pri IS SR Slovenije št. ■ 421—1/72 z dne 31. janu-j arja 1978. L...............................——. zase. Pogostokrat pa se tudi zgodi, da se učimo, pri tem pa žalostno opazujemo druge otroke, ki se zunaj igrajo, mi pa moramo sedeti pri knjigi. Zato večkrat rečemo: „Ah, bo že kako, nekaj bom že napisal pri kontrolni.” Kaj pa ko pridemo v šolo? Takrat pa se marsikdo udarja po glavi in reče: „Zakaj se nisem učil, ko pa sem imel časa na pretek? ” Kar je storjeno je storjeno in tega se največkrat kesamo šele pozneje. To nam tudi učiteljice vedno govorijo, a so vse besede največkrat zaman. Tega se bomo zavedali šele pozneje, ko bomo vse to preizkušali. Za poklic učiteljice je pomembno. da imaš rad otroke, pri tem pa moraš imeti tudi ..dobre živce”. večkrat si zamišljam, kako bi bilo če bi bila učiteljica: najprej bi spraševala, nato bi sledil pregled nalog, na koncu pa razlaga snovi. Kar pa bi preostalo časa, bi ga porabila za vaje. Na koncu pa si največkrat rečem: „Lahko bom le, če bom izpolnjevala ustrezne pogoje MILKA BEDEK 8.b PLAVALNI TEČAJ V tem šolskem letu imamo učenci 4. razreda plavalni tečaj že kar jeseni. Vse, ki ne znamo plavati ali slabo plavamo, odpelje kombi ob pol štirih izpred šole v Novo mesto v osnovno šolo Grm. kjer nas že čaka tovariš, ki nas uči plavati. Učimo se plavati prsno, kravl in psička. Plavanje mi gre zelo dobro od rok. Sedaj znam že skakati na noge in na glavo. V vodi se igramo tudi med dvema ognjema. Plavalni tečaj končamo ob pol šetih, da se, predno gremo domov, malo ohladimo in si posušimo lase. Ob šestih nas že čaka kombi. Mene pride iskat očka. Z nama se odpelje tudi moja sošolka Judita. Nataša Derganc 4.b razred Kadrovske vesti TOZD TVP: prišli: Irena MIHELČIČ, Mitja BUKOVEC, Miloš PILIĆ (iz JLA); odšli: Jožica SADAR (sporazum), Ivan MIKLAVC (samovoljno), Ljeposavka ĐENIC (sporazum), Marija PIRC (sporazum), Vlado AŠČIČ (samovoljno), Anton ŠOBA (v TOZD BOR). TOZD TDP: prišli: Jože BAŠELJ, Branko PETERLIN, Josip MARIČ IČ, Milenka PEČAK, Drago LAZAREVIČ, Erna GOVE-DIČ, Ilija TOKALIČ, Jože NOVAK (iz JLA), Ana SI-VONJIČ, Slavko KRISTAN, Pero TUBANOVTČ; odšli: Jože MAJER (samovoljno), Rafael FINK (v JLA), Rajko MAKSIMOVIČ (v JLA), Minka AJDIŠEK (sporazum), Bojan BENCIK (DSSS), Drago KUŽET (DSSS). TOZD TSP: prišli: Zvone MAJER (iz JLA). Božo BESEDNJAK, Slavko FRANKO (iz JLA), Boro ĐURĐE-VIČ, Ivan DAVIDOVIČ (iz ZDA); odšli: Ludvik PEČJAK (samovoljno), Kristina VIDMAR (upokojitev), Jelenko GOJKOVIČ (samovoljno), Sanija ISLAMOVIČ (sporazum), Malič ČIVO-VIČ (sporazum), Jože GRUM (sporazum), Franc JERMAN (v JLA), Matjaž KAVŠČEK (v JLA), Peter POPLAŠEN (v JLA), Anton MIRTIČ (samovoljno), Franc ŠPELKO (samovoljno), Marija GORŠE (sporazum), Danica BUCIČ (samovoljno), Sabaheta ČAVKA (sporazum), Jože ŠTRAVS (smrt). Janja ŠKODA (v TOZD TAP). Alojz TISOVEC (DSSS). TOZD TES: prišli: Andrej ŠENICA; odšli Egidij JARC (sporazum). TOZD TPI: prišli: Jože POLIČNIK; odšli: Martin KUŽNIK (v TOZD TGD). TOZD TKO: prišli: Mirko RAMUŠČAK, Radoslav ŽNIDARŠIČ, Nikola KO- LIĆ, Ana Bajuk, Marija FILAK. TOZD Žaga Straža: prišli: Miha ANŽLIN, Filip BAR-TULO VIČ (iz JLA), Ciril PLAHUTNIK (JLA), Domine ŠTRAVS (iz JLA); odšli: Mara RAJCI (sporazum), Milorad ĐENIČ (sporazum), Jože HOČEVAR (sporazum), Zvonko CVITKOVIČ (samovoljno). TOZD TGD: prišli: Milan ZALAŠČEK (iz JLA), Martin KUPNIK (iz TOZD TPI); odšli: Franc JERŠE (sporazum). DSSS: prišli Roman ULČNIK, Bojan BENCIK (Iz TOZD TDP), Drago KUŽET (iz TOZD TDP), Alojz TISOVEC (iz TOZD TSP); odšli: Martin PEZDERŠEK (v JLA), Majda FINK (sporazum), Silva COLARIČ (sporazum). TOZD TAP: prišli: Igor UDOVČ. Jana SKODA (iz TOZD TSP). TOZDTPP: prišli: Stanko ŠKRBEC, Jože JURŠIČ, Anton NOVAK (iz JLA), Marija LIPAJ, Anton BOŽIČ; odšli: Slavko ŠTRAVS (samovoljno), Antonija ADLEŠIČ (sporazum), Vid PIPAN (samovoljno), Niko GOLEŠ (samovoljno), Janez ŽABKAR (samovoljno), Jožica ŠULC (sporazum), Peter LAGUNĐIJA (sporazum), Anton HUDOROVAC (disciplinska izključitev), Marija IRT (disciplinska izključitev), Momčilo VUKŠA (v JLA). Rafko STRMOLE (v TOZD BLP). TOZD BLP: prišli: Bare DAVIDOVIČ, Rafko STRMOLE (iz TOŽI ITPP); odšli: Alojz JARC (sporazum). TOZD SIGMAT: prišli Rudolf GLAS, Dimitrija SU-VAJČEVIČ, Anton BAN (iz JLA), Ladislav Ban (iz JLA), Milko DRAME (iz JLA); odšli: Anton OBERČ (sporazum), Marija STOPAR (sporazum). Rajko BARBIČ (sporazum). Po TOZD pa je bilo ob koncu septembra naslednje število zaposlenih: M Z SKUPAJ TOZD TDP 154 217 371 TOZDTVP 125 187 312 TOZD TSP 178 171 349 TOZD TGD 38 40 78 TOZD ŽAGA 147 22 169 TOZD TPI 56 23 79 TOZD TES 100 25 125 TOZD TAP 84 50 134 TOZD TPP 121 92 213 TOZD BLP 64 30 94 DSSS 76 76 152 SIGMAT 86 33 119 TOZD TKO 70 25 95 TOZD LIPA 81 4 85 TOZD BOR 74 7 81 V 1454 1002 2456