Izhaja rasen nedelj In praznikov
===== vsak dan opoldne. ==
Uredništvo in uprayništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ===== Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pismase nesprsjemajo. Reklamacije = za list so.poštnine proste.». =====
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33’60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
■psw*
Stev* 33.
V Ljubljani, sobota dne 9* februarja 1918.
Leto II*
Ogrska in slovaška socialna demokracija.
Velikega gibanja avstrijskega delavstva, ki je pričelo 14. januarja, je bila. deležna tudi socialna deanialoraiciia ogrska; Ta .'Stramka ije docela centralistično organizirana, dasi priznava narodnim sekcijam slovaški, srbsikii in nemški samoupravo v lastnih -zadevah. Zato je tudi gibanje osnrsike socialne demokracije enotno in krepko ter je ogrski proletariat posebno v glavnem mestu Budimpešti zavzemal odločno in radikalno stališče. Delavsko gibanje je našlo avstrijsko in ogrska vlado nepripravljeno in presenečeno-. Ko bi bilo avstrijsko-ogrsko delavstvo vseh narodnosti solidarno in, pod enotnim vodstvom, stali bi boli brez dvoma pred novim ustavnim režimom. Tako pa sta .bili nem-ška in ogrska stranka siljeni, da izkoristita položaj kar največ za delavstvo. Dne 20. januarja je sprejel 'ministrski predsednik Wekerle depu-tacijo 30 članov ogrske socialne demokracije, katero so vodili Ernest Garamd, Aleksander Garbai in Sigmund Kunfi. Stavili so sledeče zahteve: 1. Vnanje zastopstvo monarhije naj brez. vsakega tujega vmešavanja kar najhitreje sklene splošen rair, brez aneksij in na podlagi samoadlooitve narodov. 2. V državnem zboru je .taikoii rešiti načrt splošne volilne pravice in ako bi se katera stranka temu uprla, naj se državni .zbor razpusti ter se razpišejo nemudoma, nove volitve.. 3. Vlada naj. poskrbi >z majeoergiič-netfšima sredstvi pravično in povaljno razdelitev živil med delavce.
Ministrski predsednik je delavski deputa-ciji zatrdil, da se sklada s stališčem groifa Czer-niima, da ga je ogrica vlada podpirala, s polno silo svojega ustavnega vpliva. Volilno pravico se; reši brez vsakega odlaganja in pred vsakim drugim1 vprašanjem. Vlada se posluži vseh sredstev, da se izboljša prehrana delavstva.
Na podlagi tega odgovora je zastopstvo stranke delavstvu svetovalo naj stavko opusti. Del. madjairskih delavcev, slovaški im, nemški delavci so..brez obotavljanja sprejeli nasvet sitrjuškinega vodstva, del budimpeštansfcega delavstva pa je rušil strankino disciplino, očitajoč voditeljem, da so izdali delavske interese ter je sklenil, da nadaljuje stavko, -dokler ne bo zajamčena, izpolnitev vseh delavskih zahtev, posebno sklep takojšnjega murnu, samoodločitev narodov in; povoljna- prehrana delavstva1.
Krepko in odločno gibanje ogrskega delavstva. nam kaže zopet žalostne posledice razcepitve avstrijskega, proletariata, povzročenega vsled pristopa čeških socialnih demokratov v češki svaz in; poljskih v Poljsko kolo.
Gibanje me^d ogrskim delavstvom pa. se ne da.več umiriti s praeniima besedami. Ogrska vlaida. se je morala vdati pritisku delavskih organizacij ter je privolila,strokovne organizacije rucjarjev. Iz teh pride posebno slovaškemu delavstvu krepka opora. Na Ogrskem je približno 70.000 rudarjev, od: katerih je večina Slo-vatov, na kompaktnem ozemlju. Z narastjo organizacije s&avaških in nemfildih delavcev nastanejo pač tudi v ogrski sociataodemokratičnl stranki narodnostna trenja, no, rezultat. mara biti.narasit splošne moči proletariata in končno sestava tretje internacionale na podlagi saimo-odločitve narodov ne glede na državne meje.
Hr H. Tuma.
Kako bo?
Vršila se je na Dunaju nedavno enketa o ureditvi melioracij,: to se pravi: imeli so razgovor, kako naj se dobi iz zemlje kar največ pridelkov ... V tej etiketi je povzel besedo zastopnik finančnega ministrstva in izgovoril je zanimive besede:
»Skupni državni dolg, ki je znašal. pred vojno 13 maljard .kron, znašal bo konec četrtega voiinpga letta 72. mUiard. Dočim j® pred vojno prišlo na vsakega avstrijskega državljana 4-15 kron drž. dolsa, ga pride; s 30; junijem 191S
— že 2475 kron! Za plačevanje 'obresti od dolgov je Mo treba pred vojna 489 mliljonav kron, sedaj pa jih bo treba 4335 miljonov kron, če se vzame ^za podlago 6% obresto vanje.«
Vojna je tedaj ta »napredek« dokazala: da bo vsak državljan, velik,.aili majhen, dolžan 2475, kron; seve k temu znesku je treba pri-računiti še obresti vsako leto. Ce računamo prav, dobimo zanimivo dejstvo, da pride na vsakega državljana — naj bo starec ali dojenček.;— na, leto, 146 kron davka, če bomo hoteli pomiiriiti upnike države. V tej vsoti pa še ni všteto ono', .kar, bo, treba, plačevati, da bo državni voz naprej vozil. Rodbina štirih članov bo morala plačati .nad 600 kron davkov na le to.
Ni treba .to .mnoga.razlagati, zakaj umljivo je, da delavstvo ne. bo moglo take obremenitve, vzeti nase. Saj ni .m^oče še slabše živeti .kot živimo — in kakšno piridet delavstvo iz te vojne, v mirne čase? Otroci in.,starši zaradi, nezadostne hrane povsem, izpodkopanega zdravja
— brez perila, brez obleke, brez obutve? Kalc o b o ? ! Čudne misli roje po glavi, če premišljujemo besede zastopnika c. kr. .fiinančnega ministrsitva.
Po vojni jboitno š®4ei čutili: kaj je bila vojna in kako veliki gpeh'je bila nad ljudstvom.
Za delavstvo pa je vse to opomin: strni
se v strokovnih in političnih organizacijah, da se boš moglo po vojni bojevati za svoj — obstanek! Teh 72 milj ar d kron dolga naj bo za vsakega daleč viden mobilizačni signal! Mezdna politika bo morala izhajati iz tega vidika! Mezdni boji bodo še vse bolj obrambeni boji nego so bili doslej. Za dobro vodstvo boja je pa treba dobre, samozavestne organizacije ...	Verus.
Politični pregled.
= Urbi et or bi. Vse postaja demokratično Angleži, Francozi, Italijani ter njih vlade in kapitalisti, tudi mi, politične stranke; le Nemčija je ostala značajna. Zato pa tudi Nemčiji kaže ves »demokraitični« svet svoje pesti. Tako se zopet uresničuje nauk, da trpi, najlepša čednost značajnost največ preganjanja. Svet je ponorel. Ruski boljševiki so bili spočetka pravi demokrati, rešitelji centralne Evrope, ker so ponudili demokratičen mir; danes, ko ga hočejo iz-vesrti, ko so doma odpravili mnogo privilegijev, zatiranje, ko se branijo z energijo proti meščanskim strankam, ki žele zopet podjarmiti neimo-vite sloje, so teroristi, tirani, proti katerim se bori rusko meščanstvo za prejšnji režim. Rusija je danes po meščanskih vesiteh dežela največjih grozodejstev, vsa Rusija ena sama ječa; pravo gorje ruskim narodom. In vendar ruski boljševiki ne delajo prav nič drugega, kakor izvesti hočejo v Rusiji demokratizem, svobodo narodov, osvoboditi hočejo ruski proletarijat, olajšati mu življenje in zagotoviti mu uspehe revolucije. To je zločin, ki ga jim vojni hujskači z ozirom na svoje privilegije ne morejo odpustiti! Junaki so postali naenkrat nasprotniki demokratizma, demokrat je pa zatiralci ruske svobode. V tem tiči skrivnost. Mir z Rusijo bi bil demokratičen, je bil potreben, dokler je bila vojaška sila Rusije še konsolidirana, sedaj pa, ko skušajo ruski meščanski protirevolucijonarji vrači demokratizem, ko so ruske vojne sile zdrobljene, demokratičen .mir ni več potreben, od Rusije ne preti vojaška nevarnost, zato ni mir z Rusija več nujen in da ne dobi stvar preveč neadibritosrčnega 'lica, treba rusko vlado oblatiti, ubiti nje ugled in pokazati Rusijo v prav anarhičnih razmerah ter s tem potolažiti svojo vest, svetu pa natveziti vero, da vlada v Rusiji režim, ki ga mora sovražiti vsak pošten človek. Dogodki zadnjih mesecev sploh in še posebej gonja prpibi Rusiji nam povsem jasno dokazuje, kako velikansko sovraštvo goje frazarji proti demokratizmu. Prav nič 'drugega ne tiči v vsem tem početju! Demokratizem jim je fraza; ker čas m razmere ne dopuščajo direktnega boja prati demokratizmu, razen v Nemčiji, volijo pat omalovaževanja in obrekovanja. Če boljševiki propadejo, bodo žrtev direktnega in indirektnega 'boja proti demokratizaciji tujih in domačih nedemokratičnih slojev.
= Iz časa vojaške strahovlade v Galiciji. Dunajska »Arbeiter-Zeitung« objavlja razsodbo nekega sodišča na bojišču, ki je 19. oktobra 1914 obsodilo 11 oseb na smrt, ,in kažem tudi še isti dan izvršilo. Dokaze, da je teh 11 oseb pomagalo. Rusom, da so jim kazale pota in ž njim plenile, je prinesla ena sama priča! Ta/priča je izpovedala o eni obtoženi osebi, da je dotičnik »morda« pokazal Rusom pot, a vojno sodišče je kar kratkomalo ugotovilo, da je dotičnik ras pokazal Rusom' pot. 'Prav tako je bilo tudi z dokazi za dr.uge obtožence. Razpravo je vodil nadporočnik avditor dr. Stanislav pl. Zagorski, ki je bil pred vojno odvetnik v Levovu. Med vojno je razvijal ta človek obsežno delovanje. Izrekel je nad sto .smrtnih obsodb. Svojo nalogo je smatral za tako resno, da ni bil le navzoč Pri vsakem obešanju, ki ga je on izrekel, temveč je celo asistiral pri eksekucijah, ki so jih izvrševali na podlagi izrečenih smrtnih obsodb njegovi uradni tovariši. Med drugim je obsodil na jesen 1914 v Munkaču na Ogrskem tri ga-liške begunce na smrt in tudi »izvršil« to obsodbo. Piri .obnovitvi te zadeve pred vojaškim sodiščem v Stryju je bilo ugotovljeno z razsodbo tega sodišča z dne 17. januarja t. 1., da so bili obsojenci popolnoma nedolžni. • ; 1915. se je pritožil splošni ukrajinski narodni svet pri armadnem vrhovnem poveljstvu o postopanju Zagorskega. Po tem je avanzirail Zagorski do stotnika in je postal justični referent pri armadnem zboru Hoffmannovem.
= Kakšna poročila dobivamo o govorili iz državnega zbora. V sredo je govoril pri proračunski debati tudi član Jugoslovanskega kluba, Hrvat Vukotič. O njegovem, govoru, ki je bila krepka obtožba razmer na jugu monarhije, poroča oficielna korespondenca državnega zbora, da je podal z mnogimi primeri potrjen opis preganjanj in obsodb, izvršenih proti Jugoslovanom. Državljane so zahtevali za talce, ki so bili- odgovorni za vsak napad na železnico ali vojaške osebe. Z navedbo' primerov opisuje govornik postopanje. s talci od strani vojaških oblasti. Pitdi,on sam je bil talec. 26. julija 1914 je bil aretiram Povedali so mu, da je. 'odgovoren s svojim življenjem za lojalno obnašanje Kotorcev. Prepeljali so ga v Mamulo, kjer so vklenili talce, ko je francosko brodovje v av gusta 1914 bombardiralo trdnjavo. Neki narednik je z revolverjem v roki grozil, da ustreli vsakogar, ki bi zastokal Pozneje so ga poslali ; na Dunaj, da bi ga operirali. Pri naboru je bil potrjen, a pri prezentaciji so izpoznali, da je
tudi za omovojniško službo nesposoben. Bil je odpuščen. A kljub temu so ga privedli pred črnovojniško poveljstvo I, prišel je kmalu nato k prezentaciji in pozneje na konstatacijo. Toda ■preden je prišel še izvid, je prišlo povelje, da naj ga uvrste brez ozira na izvid in njegovo vojaško izšolanje v marškompanijo. (Čujte! Cujte! pri Jugoslovanih.) Pri marškompaniji so mu odvzeli znake enoletnega prostovoljstva. Nato je zbolel in pri superarbitraciji so' ugotovili, da je sposoben le za lahka dela kot pisar. A niso ga uporabili za pisarja, temveč so ga vteknili v Koimorn v oddelek politično sumljivih oseb in delati je maral na polju. Cesarjevega povelja, da dobe vsi poslanci za zasedanje državnega zbora dopust, niso smatrale dotične vojaške oblasti kot veljavnega zanj in bil je odpuščen šele po otvoritvi državnega zbora. »Arbeiter-Zeitung« pristavlja k temu poročilu: »Samoposebi je umevno, da je korespondenca državnega zbora enostavno zatajila one številne primere. In prav tako samoposebi umevno je, da bi izdala tiskovna policija navodilo, da se sme objaviti Vukotičev govor le glasom državnozborske korespondence. Toda pride čas, ko se predlože javnosti te stvari v oni obsežnosti, ki jo zaslužijo in prispevale bodo k izpoznava-nju nagibov, da so ljudje v Avstriji res lahko patri otičniu
= Shod zaupnikov češke socialno demokratične stranke je bil v sredo. Udeležilo1 se ga je nad 400 delegatov. Habermann in Šmeral sta poročala o strankini politiki. Z vsemi glasovi proti dvema glasovoma je bila sprejeta resolucija, v kateri izreka konferenca željo, naj prične dr. Šmeral zopet .aktivno delovati, Šmerala poživljajo zaupniki, naj ne staji pasivno ob strani, temveč naj se udeležuje gibanja z enako živahnostjo 'in ljubeznijo, s kakršno je vedno deloval v stranki.
— Iz ogrskega parlamenta. V ogrski poslanski zbornici se vrši velika debata o programu nove Wekerlejeve vlade. Na predvčerajšnji seji se je oglasil k besedi poslanec grof Mihael Karolyi. V svojih izvajanjih je pred vsem naglasa], da je pričakoval boljši, sedanjim razmeram odgovarjajoč vladni program. On in njegovi somišljeniki bodo kljub temu podpirali vlado v onih točkah programa, ki odgovarjajo nazorom stranke. Ves naobraženi svet — je izjavil govornik — se je postavil na stališče samoodločevanja narodov; grof Czemin je proglasil pravico samoodločevanja ter jo zagevarjal za Kursko, Livo-nijo in Poljsko. Mi imamo tisočletno ustavo in imamo pravico zahtevati, da se naši državna samostojnost popolnoma uresniči. Govor ministrskega predsednika pa ne da>e poroštva, da se uresniči pravica samoodiočevanja naroda v gospodarskem oziru. Grof Karoiyi je nadalje izvajal, da bi bil osrednje evropski blok večna nevarnost za pacifizem; razpravljal je o programu pacifistov, kateri so si postavili cilj, da razderejo vse družabne ovire, da napravijo piosto pot medsebojnemu sporazumu vseh družabnih razredov ter da omogočijo svetovni mir. Ta pacifizem je duševna revolucija in govornik končno izjavlja, da je pristaš pacifizma. Odgovarjajoč Karoiyije-vim izvajanjem je Wekerle poudarjal, kako se je Nemčija koj ob izbruhu vojne postavila na našo stran ter je zagovarjal tesno zvezo z Nemčijo tudi po vojni. Ustanovitev samostojne ogrske armade da je zagotovljena. Wekerie se je končno izjavil za skupno carinsko ozemlje obeh državnih polovic, ker bi ločitev v sedanjih razmerah pomenila grob za ogrsko poljedelstvo ter bi tudi onemogočila vpostavitev valute.
= »Lokal -Anzeiger” pravi, da zahteva čut časti, da se nemška vlada ne pogaja s stavkajočimi delavci. Tako stališče zavzema nemško meščansko časopisje napram stranki, ki ima pri volitvah nad tri miijone glasov. V enakem zmislu je pisala tudi »Deutsche Zeitung". Ta samozavest in ta čut časti povesta dovelj, kakšne šanse ima demokratizacija v Nemčiji. Nemški proletariat čakajo še hudi boji za njega naravne pravice.
= Delavske organizacije so hoteli podkupiti! Petrograška »Izvestja« z dne 20. januarja objavljajo zopet štiri .tajne dokumente. Eden teh dokuanentov je brzojavka prejšnjega ruskega poslanika v Stockholmu Gulkjeviča. V tej brzojavki razklada poslanik načrt, kako bi se podkupilo švedsko časopisje in švedske delavske organizacije. Ameriški in angleški poslanik sta odklanjala poizkus za padkupitev časopisja. Toda francoski poslanik je predlagal, naj se ne izvrši vplivanje potom švedskega oficieln. korespondenčnega urada, temveč naj se vpliva na delavske organizacije, ki bi vplivale potem na časopisje. Gulkjevič je bil predlagal, naj se izroči v ta namen francoskemu poslaniku 100.000 kron. Tudi italijanski poslanik v Stockholmu je odobraval ves načrt. K tej pozornost vzbujajoči vesti objavlja francoski poslanik izjavo, v kateri sporoča, da je izrazil v poročilu na svojo vlada svoje začudenje nad tem, zakaj da ali-iranci niso nikdar mislili na to, da bi uporabljali za podpiranje svoje stvari pri javnem 'mnenju na Švedskem metodo sovražne propagandistične službe, ki je delovala s tako uspešnim učinkom. »Sooialdemokraten« ugotavlja, da niso dobile švedske strokovne organizacije nikdar nobene ponudbe od entente.
= Zarota proti Ljenmu. Petrograška agentura sporoča: Na posebni komisiji boja proti protirevoluciji je bilo sklenjeno’, da se aretirajo vsi člani časopisa »Volja naroda«, ker so pripravljali zaroto proiti Ljenmu in jo podpirali.
Razentega se je ugotovilo, da se je ustanovila v Petrogradu posebna skupina zarotnikov, ki so prisegli z najsvetejšimi prisegami, da umore vse ljudske komisarje in vse člane Smolnijske-ga zavoda. Ti zarotniki so prišli z dežele v Petrograd. Ista komisija javlja, da se je našlo veliko zalog orožja in razstrelilnih snovi.
= Položaj v Rusiji. V Rusiji je buknil nevaren požar državljanske vojne. Krizo pa poo-struje vojna z ukrajinsko rado, ki se od obeh strani vodi z naporom vseh sil. Oficiozna petrograška agentura poroča: Proti Kijevu prodirajoči oddelek'armade z Minska je oddaljen Še 50 vrst od Kijeva. Glasom poročil iz Kijeva so sovjeti premagali meščanski generalni sekretariat. Čeravno so mostovi razrušeni, prodirajo naši oddelki dalje. Kijevska rada je pobegnila; voditelji in njegovi revolucionarni tovariši so aretirani. Pomorščaki črnomorskega brodovja ter sovjet delavcev in vojakov v Sebastopolu so sklenili, da priznavajo le v Harkovu sestavljeno vlado. V Odesi so se vršili večdnevni boji med boljševiki in Ukrajinci. Ukrajinci so kenčno prosili za mir. Njihovi predlogi so bili sprejeti. — Berlinskemu Wolffovemu uradu (Berlin ima sedaj direktno zvezo s Kijevom) pa se poroča iz Kijeva 6. t. m.: Predseduik rade 26. zbora poroča brezžičnim potom centralni radi v Kijevu, da bo 26. zbor s 50.000 možmi na prvi poklic centralne rade pričel akcijo, da paežene boljševike iz Ukrajine. Nadaljna brezžična brzojavka poroča, da je upor boljševikov v Kijevu skoraj popolnoma udu-šen. Ukrajinci so zasedli vsa vladna poslopja kolodvore in arzenal. Centralna rada je naročila Holuboviču, da sestavi noV kabinet.
— Poljaki proti boljševikom. Petrograška agentura poroča: Dne 26. januarja so se poljske legije, močne kakih 20.000 mož, polastile mesta Rogačeva. Mestni sovjet je , razkropljen sovjet kmetov in komisarji so aretirani ter zasežena blagajnica, z gotovino 1,600000 rubljev. Poljski generalni štab je proglasil pokrajino Rogačev kot del poljske kraljevine. Izvršilni odbor smatra protirevolucionarno gibanje poljske buržvazije in poljskih legij kot direktno ogrožanje oblasti sovjeta ter je vsied tega odredil aretacijo zastopnikov buržvazije, ker so se združili v očitnem boju z našimi sovražniki. Vlada je uprizorila agitacijo med poljskimi četami, naj aretirajo častnike generalnega štaba. — Poljske čete prodirajo proti Sinolensku.
= Rusija in Romunija. Petrograška agentura poroča: Poročila došla vojnemu komisariatu potrjujejo, da so boj‘i med našimi četami in Romuni končani, in da je nastal zopet mir. Rorrtun-ski oddelki, ki so bili prodrli do Kišinjeva, so se umaknili proti romunski meji. Vojni komisariat je mnenja, da bo zmaga boljševikov nad centralno rado napravila konec prodiranju romunskih čet v Besarabiji, ker je Ukrajina podpirala Romune.
= Sibirska duma. V Tomsku se je te dni
sestala sibirska duma, ki Ima v rokah izvrševal-no oblast cele Sibirije, dokler ne bo sklican sibirski ustavodajni zbor. Duma ima 300 članov in sicer zastopnikov zemstev, mest, zadrug in sibirskih narodnosti, zastopnikov železniških in poštnih uslužbencev in drugih javnih naprav.
— Procesije proti razpustu samostanov. Reuterjev urad poroča iz Petrograda 3. t. m.: Mnogo tisoč žensk je priredilo veliko procesijo kot protest proti razpustu samostana Aleksandra Nevskega. Na potu od Nevskega prospekta do kazanjske katedrale je imel petrograški škof zahvalno mašo pod milim nebom. Odbor za obrambo Petrograda je bil procesijo prepovedal ter zažugal, da so škof in ostali duhovni odgovorni za vzdrževanje javnega reda,
= Boji na Finskem. Petrograška agentura poroča: Mesto Tammerfors na finskem je obkoljeno. Med rdečo in belo gardo se je 4. februarja pričela krvava bitka, v kateri je zmagala rdeča garda. Bela garda se je umaknila proti severu. Rdeča garda jo zasleduje. Izgube na obeh straneh velike.
— Švedska in alandski otoki. Iz Stockholma poročajo: Na Švedskem se prirejajo manifestacije, naj se nemudoma razvije švedska zastava na alandskih otokih v Vzhodnem morju. Ljudsko glasovanje se je baje z 99 odstotki izjavilo za združitev teh otokov s švedsko državo.
= Resna nevarnost za Švedsko. Berlinski »Vonvarts« prinaša posebno hrzojavko iz Stockholma, glasom katere .obstoji .resna nevarnost za Švedsko, da bi morala vstopiti v vojno. Švedska, je namreč odklonila zahtevo finske-meščanske vlade za uvoz orožja na Finsko za njene obrambne čete. Hujskači na obeh straneh so že, na delu, da bi izsilili intervencija Švedske v prilog finske meščanske vlade. Vsekakor ni bila še od začetka vojne Švedska v tako resni nevarnosti kakor sedaj.
= 150.000 Amerikancev na evropskem bojišču. Iz vojnoporočevaiskega stana se 'poroča da se Amerikanci udeleže z znatnimi silami velike ofenzive na zapadu. Pretečeni teden so se izkrcali veliki transporti ameriških čet v francoskih pristaniščih. Transporti so prihajali s kapverdskih otokov, spremljala jih je mečna križarska flotilija aliirancev in več amerikanskih vojnih ladij. Na ta način se je posrečilo odvrniti nevarnost podmorskih čolnov. Pripeljali so okoli 50000 ameriških vojakov ter veliko množino vojnega materjala in težke artiljerije. Temu prvemu transportu bodo baje v kratkem sledili nadaljnji transporti, tako da se utegne spomladanske ofenzive na francoskem udeležiti okolo 150.000 ameriških vojakov,
Dnevne beležke.
— Društvo za varstvo otrok otvorja zopet svoj ambulatorij v Beethovencvi ulici št. 15 od 2. do 3. popoldne, kjer se vrši brezplačna ordinacija za otroške bolezni.
— Slovenska Matica. Društvenikom, ki niso prejeli posebnih vabil, naznanjamo tem potom, da se vrši redni občni zbor Slovenske Matice v četrtek, dne 14. februarja, ob 5. popoldne v magistrat-ni dvorani. Na dnevnem redu sita točki: 1. Zvišanje letnine in uistanovnine, 2. volitev odbora. Ker je vsem sedanjim odbornikom društvena doba pretekla, treba voliti v zmislu pravil vseh 40 novih odbornikov.
— Fran Češark, bivši kusitos ljubljanske Čitalnice, je umrl dne 7. t. m. v 87. letu svoje dobe v Ljubljani.
—Sukanec (cvlren) v Ljubljani velja veliko vretence 32 in celo 36 kron, malo po 16 kron. V Tiridentu na Tirolskem ga je kupil tudi v trgovini vojak, ki je prišel na dopust, veliko vretence za 4 krone t,malo pa za 2 kroni. Kje tiči tukaj pravi vzrok*? Pri trgovcih samih menda ne. Ali tudi itukaj draži blago za naše kraje kakšna »patentirana družba?«
— Kdor je izgubil 30 K včeraj okolo poldneva na Turjaškem trgu, jih dobi med uradnimi urami v Okrajni bolniški blagajni pri sodr. I. Mlinarju.
— Glasbena Matica priredi v ponedeljek in torek koncert, na katerem iigra slavni Češki kvartet. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici, na večer koncerta pri blagajni. Začetek koncertov ob pol osmih. Koncert bo v veliki unionski dvorani.
— Našle so se 3 izkaznice za sladkor za mesec februar. Kdor jih je izgubil, naj se zglasi v uradu za ubožno prehrano, Poljanska, cesta št. 13,1. nadstir.
— Smrtna nezgoda. Josip Beber, zaposlen pri zagorskem rudniku kot lesni delavec, je na potu domov padel tako nesrečno, da je čez dva dni nato umrl.
— Patrona. Ostra vojaška patrona je eksplodirala in težko poškodovala Hletnega dečka Lovrenca Komika. Ta deček je namreč našel pa-trono in odšel ž njo na Golovec. Tam je napravil ogenj in hotel izprazniti patrono, ki je eksplodirala in dečka težko ranila. Dečka so pripeljali v bolnišnico.
— Hrastnik. Na pustni torek se vrši v zadružni gostilni komsumnega društva v Hrastniku domača veselica .Vstopnina 40 vinarjev. Čisti dobiček je namenjen tiskovnemu skladu »Napreja«. Začetek ob 5. popoldne.
— Na smrt na vešalih je obsodilo porotna sodišče v Ljubnu na Štajerskem delavčevo ženo Plečkovo, ker je zastrupila svojega moža. Njen zagovornik je naznanil ničnostno pritožbo1.
Vojna.
Dunaj, 8. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba.
B eri in, 8. februarja. Wblffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Na celi fronti slabotno bojno delovanje. Na vzhodnem bregu Moze pri Bozonvaux in zapadno Ornes smo ujeli pri izvldnih sunkih nekoliko Francozov. —■ Z ostalih front nič novega. — Ven Lu-demdorff.
Zadnje vesti.
Vladna krizam
D u n a j, 8. februarja. Seidlerjeva vlada se bo rešila s proračunskim provizoirijem, za katerega se je izrekla sedaj večina Poljskega kluba. Načelnik Poljskega kluba je bil pri cesarju v av-dijenai in je prevzel garancijo, da bodo glasovali Poljaki za provlzorij. Nasiproitstva so sedaj le še v tem, ali naj se predloži zbornici dvomesečni ali štirimesečni provizoirij. Poljaki so za dvomesečni provizorij, nemške stranke so za daljši proračunski provizorij, a bi končno glasovali tudi za krajšega. V parlamentaričnih krogih govore, da se bo sedanji Seiidlerjev kabinet rekonstruiral, vendar so pa ito še nepotrjene vesti. Dejstvo je le, da je Seidlerjeva vlada v hudi zagati. Prihodnja seja poslanske zbornice bo naj-brže v četrtek.
Pred splošno stavko na Angleškem.
-Haag, 8. februarja. Gibanje med angleškimi kovinarji je za vlado zelo velikega pomena. V Battersen so imeli shod, na katerem so zahtevali takojšnjo zaplembo vseh živil. Živila naj razdeljuje potem poseben odsek. Vladi so postavili rok treh tednov, da sprejme ali pa odkloni ta predlog .Če odkloni vlada predlog, prične splošna stavka v vseh industrijskih obratih po vsej deželi. Rok poteče 16. februarja.
Wilson za nadaljevanje vojne.
Nuj o r k, 8. f ebruarja. »Nenyork Times« priobčujejo poluradno vest \yashingtonske vlade kot odgovor na Czeminov in Hemtlimgov govor. Odgovor pravi: Ameriška vlada meni, da prav nič ne zadovoljujeta odgovora Nemčije i-n Avstr o-Ogrsk e mirovne pogoje, postavljene od Wilsona. Vsled teh -okoliščin popolnoma soglaša predsednik Wilson s sklepom vojnega sveta aliirancev, da se nadaljuje vojna z vsemi sredstvi.
Gospodarska politika po vojni.
Pari z, 8. februarja. Odgovarjajoč na neko interpelacijo o namerah vlade glede gospodarske politike prijateljskih in zavezniških držav je trgovski minister Glementel opozarjal, da se je ustanovil permanenten gospodarski odbor, ter pripomnil, da se mora vsakdo potruditi, da se pospeši nacionalna produkcija in da se urede znatni dolgovi, katere je Francija v vojne namene morala najeti v tujini. Glede vprašanja za industrijo vseh držav, zlasti za Nemčijo, neob-hodno potrebnih surovin je -izjavil Glementel:
Nemčija je glede surovin, in živil -bolj fcafcor vsaka druga država odvisna od tujine. Ne mislimo na to, da uvedemo agresivno gospodarsko politiko. Ostati pa hočemo gospodarji na svojem trgu, ohraniti -in pridržati hočemo naše surovine za-se, za naše zaveznike in prijateljske nevtralce. če zapremo Nemči ji naš -trg, potem bo imela to, kar je hotela. Mi hočemo trajen, plodovit in za človeštvo dobrodelen mir.
Anglija ponudila Bolgariji in Turčiji mir.
Sofija, 8. februarja. Iz diploimatičnih -krogov se poroča, da so Angleži v zadnjem času poskušali pridobiti Turčijo- za separaten mir. Ponudili so ji m-ejn-o črto Enos-Midia. Tudi Bolgarijo so skušali pridobiti za poseben mir.
Poljaki proti boljševikom.
S t o c k h -o 1 m, 8. februarja. Po dvadnev-ni bitki, katere se je udeležila tudi poljska artilerija, so poljske čete z naskokom vzele Srn-o-lensk. Mesto Vitebsk je tudi v poljskih rokah. Konje za artiljerij-o so dali Ukrajinci na razpolago.
Romuni v Besarabiji.
K o da n j 8. februarja. Tukajšnji romunski poslanik je prejel iz Jaša naslednje brzojavno poročilo: Vsled nujnega poziva provizorične vlade v Besarabiji je odposlala romunska vlada čete proti maksimalistom. Maksimalistične čete so bile razorožene; romunski oddelki so jim odvzeli velike množine vojnega materiala. Romuni so zasedli Kišinjev, Reni in Bolgrad. Kralj in njegova rodbina se nahaja v Jašu.
Nova republika na Krimu.
Lug a no, 7. februarja. »Cornie-re« -prinaša brzojavko -iz Petrograda z dn-e 1. februarja, glasom katere se je ustanovila na Krimskem polotoku nova- -neodvisna republika Tatarov.
Položaj na Finskem.
Stockholm 8. februarja. Finski poslanik je prejel iz Tomeje brzojavno obvestilo, da se
.>!'*» 'J/ f 'L f	y>	\t/t	*	\f*	*	\L	-r	\l/	f	d/ v d/
* /j' * 't' * /p * /)' * /p	*	/p	*	*7jC*/j\ A	/j'»"/j*
Zavarovanja na vojno posojilo za preskrbo otrok z glavnico za opremo in vzgojno rento. Zavarovana glavnica vojnega posojila se izplača po preteku zavarovalne dobe, ki si jo podpisatelj sam izvoli (15 ali 18 let). Umrje -11 podpisatelj tekom zavarovalne dobe, potem preneha plačevanje -nadaljnih premij, otroku, ki se naj preskrbi, ali -dirug-i po p-odpisatelju določeni- osebi pa se Izplača:
a) -takoj posmrtnina v izmeri 20% zavarovane -nominalne glavnice,
b) tekom vse ostale zavarovalne dobe vzgojna renta v letnem znesku 20% zavarovane nominalne glavnice,
c) koncem zavarovalne dobe zavarovana nominalna glavnica vojnega posojila kot opr-emnd -kapital (dota).
Plačila pod a) in b) se izvrše v gotovini. Izplačila -niso odvisna od -otrokovega življenja. A-ko otrok umrje, se nadaljujejo na željo podpisatelja ali njegovih postavnih naslednikov drugemu otroku ali pa tudi poljubni drugi osebi, ki jo je podpisatelj določil.
Zavarovanje je veljavno v polnem obsegu od prvega hipa dalje za -primer smrti. Za vojake na bojišču ni plačati za zavarovanja do K 10.000 nikakega poviška, za višje zneske je vojni povišek zelo zmeren.
Premije so skrajno nizke. Potrebna je zdravniška preiskava.
Primer: 324etn-i mož zavaruje svojemu 2-lefcneimu otroku za dobo 18 let torej do 20. leta, glavnico K 10.000 kakor tudi posmrtnino lin vzgojnino po 20% glavnice, t. j. po K 2000. Letna premija znaša le K 491.20.
Ako umrje podpisatelj v drugem zavarovalnem le-tu, se izplača: -takoj posmrtnina K 2000 v gotovini, 16 zaporednih let vzgojna renta letnih K 2000, t. j. K 32.000 v -gotovini, skupaj torej K 34.000 in po preteku 18 letne zavarovalne dobe še K 10.000 nominala vojnega posojila za vsa ta visoka Izplačila se je plačalo na premiji vsega skupaj le K 982.40!
Premije se morajo poravnati tudi za vso zavarovalno dobo na enkrat v naprej, pri čemer se računi 4%% diskonta. V primeru podpisateljeve smrti se povrnejo tudi vse neporabljene diskontirane premije.
V zgaraj podanem primeru bi bilo plačati enkratno premijo K 6233.90. Umrje li podpisatelj v 2. pogodbenem letu, potem se izplačajo po hjegovi smrti že omenjeni zneski in takoj tudi -neporabljeni del enkratne premije K 5676.95. Skupaj bi prejel -dedič celih K 39.676.75 v gotovini in K 10.000 nam. vojnega posojila.
Popolnejše in cenejše oskrbe družine si sploh ne moreš misliti!
Enkratna premijska predplačila se morejo poravnati tudi z vojno-posojilnlml papirji VII. ali prejšnjih emisij. Kdor ima take papirje, more podvojiti svoje dosedanje podpise brez vinarja gotovine, naložiti -svojo vsak hip likvidno glavnico na visok-e obresti, koristit) domovini -in poskrbeti poleg tega Še za svoje drage.
Pojasnila o le- tem zavarovanju, o vojnem zavarovanju in o drugačnih zavarovanjih na v-ojno posojilo brez in z zdravniško preiskava dajejo -in predloge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr. avstr, vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Frančevo nabrežje I. okrajne poslovalnice v vseh političnih okrajih in -njih pooblaščenci.
je v sredo zvečer vdala tam ruska posadka. V Uleaborgu se vrše ljuti boji. Velik del mesta je vsled požara uničen. Revolucijonarji so slreljali na bežeče prebivalce. V Torne ji vlada zopet mir.
Stockholm 8. februarja. Okrožni štab „bele garde* v Vazi poroča, da so blizu Ham-merforsa rdeči gardisti in ruski pomorščaki razstrelili železniški vlak. V Bjoneborgu so plenili rdeči gardisti. Z južne fronte ni posebnih poročil.
Amerikanska ladja torpedirana.
London, 8. februarja. (Uradno.) Parnik »Tuscamla« -(14.348 ton) je bil v noči 5. februarja z ameriškimi četami na -k-revu blizu -irske -obali torpediran. Na krovu je bilo 2397 oseb. Med onimi, ki so bili rešeni, je 76 artilj arijskih častnikov, 1935 vojakov, 16 ladijskih častnik-ov, 125 mož posadke in 3 potniki.
Aprovizacija.
Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo krompir v ponedeljek dne 11. t. m. in v tore-k 12. t. -m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale -red: v ponedeljek, -dne 11. t. m. do-poldne od 8 do 9 štev. 1 da 100, ad 9 do 10 štev. 101 do- 200, -od 10 do 11 štev. 201 do 300, popoldne -od 2 do 3 štev. 301 do 400, od 3 do 4 štev. 401 do 500, ad 4 d-o 5 štev. 501 do 600. V -torek, dne 12. t. m. dopoldne -od 8 do 9 štev. 601 do 700, od 9 do 10 štev. 701 do 800, ad 10 da 11 štev. 801 -do 900, popoldne od 2 da
0 štev. 901 do 1000, -ad 3 do 4 štev. 1001 do 1100, -od 4 do 5 štev. 1101 do kanca. Vsaka o-seba dobi 5 kg, kilogram stan-e 30 vin. Da ne bo nepotrebne gneče, opozarjamo, da zamudniki prejšnjih -okrajev pri razdelitvi- za VI. okraj ne dobe krompirja. Stranke prosimo, da se točn-o- d-rže predpisanega reda.
Članom Vojne zveze za ljubljanska -okolica se bo delila moka -od pomdeljka -dalje. Vsaka oseba dobi 3 kg moke.
Kislo zelje na rumene izkaznice C dobe stranke v ponedeljek, dne U. -t. -m. dopoldne od 8 do pol 9 štev. 1201 -d-o 1300, od pol 9 do
9 štev. 1301 d-o 1400, -od 9 do pol 10 štev. 1401 do 1500, od pol 10 -d-o 10 štev. 1501 d-o 1600, od
10 d-o pol 11 štev. 1601 do 1700,od pal 11 do 11 štev. 1701 -d-o 1800, popoldne -o-d 2 do pol 3 štev. 1801 do 1900, -od pol 3 d-o 3 štev. 1901 d-o 2000, od 3 do pol 4 2001 -do 2100, od pol 4 do 4 štev 2101 do 2200, od 4 do pol 5 štev. 2201 d-o 2300, od pol 5 do 5 štev. 2301 do 2400. V torek, dne 12. t. m. dopoldne od 8 -do pol 9 štev. 2401 do 2500, od pol 9 do 9 štev. 2501 do 2600, od 9 do pol 10 šte v. 2601 -d-o 2700, -od pol 10 do 10 štev. 2701 -do 2800, -od 10 do -pol 11 štev. 2801 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogram' stane 80 vi-n. Prinesite s seboj posodo!
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani
3. razred.
C. kr. 9.
avstr.
3. razred.
razredna loterija.
K
*
o
a
>«
.2
D.
N
O
h
XI
a
BS
ce
o8
a.
S
>
fr*
>o
od
fl
00
u
tD
k
Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele:
300.000 in K 100.000 glavni dobitek:
S
	št. 10202, izžreban dne	
	16. oktobra 1915, IV. lot	
7'	št 88805, izžreban dne	74
K120	11. oktobra 1917 VB. lot	K 30
	K 60.000 	št. 60.606	
M
K?
U
ce
o*
fl
£>
O
V
V
10.000
5.000
št. 7.788. 130.169 . . .	„	68.425
mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 in veliko dobitkov po 200 K.
IzpMali smo oa dobitkih sa K 1,4027(0'—
Prihodnje žrebanje bo
12. in 14. februarja 1918.
o
®
ss
a
ST
®
	izzreDaio se Doae azuu oodukov v skupnem znesku K 812,200'—	
72	Srečke prodaja	78
K 60	Ljubllanska Milna danka	K 15
	v Ljubljani,	
O
o
sr
&
cx
eo
PT
O
b..
O*
*s
®
N
O
CL
er
pr
99
i
i
kot poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije
in njene podružnice
[tlju, Mora, Mo, Splitu io Gora saiaj v Itfaoi. 1
3. razred.
Cene srečk za igralce prejšnjega razreda; K 40, '/2 K 20, 7< K 10 7« K 5.
3. razred.
KINO CENTRAL
v deželnem gledališču
v deželnem gledališču
0#$s<| jssšss #
Najnovejši in najzaninrivejsi film sezone!
Sobota 9., Nedelja 10., Poned. 11., Torek 12., Sreda 13. in Četrtek 14. februarja:
velikansko delo! — veličastni film!
Hči kralja iz Travankore
Ljubavni roman indijske princezinje v petih dejanjih.
Brezprimerni uspeh v Berlinu in na Dunaju! — Višek dramatične umetnosti,
fotografski umotvor prve vrste
v8,X! Hedda Beck	Čarobna	senzacija!
Ni za mladino.	pf*	NI	za	mladino.
Radi velikih stroškov za pridobitev tega Izrednega filma nobenih znižanih cen.
Cene prostorom pri teh predstavah: Lože I. vrsta štev. 10, 9 in 8 sedež po 3 K, štev. 7, 6 in 5 sedež po 2 K 50, štev. 4, 3, 2 in 1 sedež po 2 K 20. — Lože v parterju in II. nadstropju sedež po 1 K 50. — Balkon I. vrsta 1 K 50, 11. in III. vrsta 1 K 40. — Rezervirani prostor po 1 K 70. — L prostor 1 K 30. — II. prostor 1 K. — III. prostor 60 vin. — Galerija 60 vinarjev.
Začetek predstav ob delavnikih ob 4., pol 6., 7. in pol 9. zvečer, v nedeljo ob pol 11. dopoldne, ob 3. pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer.
Pozor! Predprodaja vstopnic za te predstave v delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne, v delavnikih se odpre blagajna ob 2. popoldne. V nedeljo predprodaja za popoldanske predstave od 11. d -»poldne do pol 1. in od 2. ure dalje.