Fri,1 't l.ji v tri l.i on;];.-;.
Prizor.
Osebe :
Ll^rta, sestra Rdečega križa
.ile", sl p dež'3] v oskrbi Rdečer^ kriš-’
Berti, Franci, T!sr:zi, dečki.

liirta (pripelje slepca iilaša za roko) : "uka j na klop sedi in me
poc kaj. Pako j se vrn. m iz trgovine. J;: bo" vsaj u-ilo pogrel tu na soncu.	,
Ales (sede na klop); Itralu pridi/, da mi no to dolgčas samemu. Marta: Bom, bom. (Odide.)
Berti, Hanzi, Princi (pridejo)
Berti (zapazi Al usa): 0, Aleš, kaj pa ti tukaj?
Hanzi: Pa kar sim?
Aleš: Marta me jc vzela s seboj, ko je šla v trgovino in je rekla, naj jo tukaj počakam, kam pa creste?
Franci: V jagode smo namenjeni.
Sirti : 1 bomo pa malo delali družbo, dokler se Mart- ne vrn*'.
Al-Š: Le, le! Prisedite! (Posedejo okrog nj ;;0 Ali jih jc kaj prid-5 letos?
Manzi: Hi sile. Toliko to že, da se jih bomo najedli.
Franci: Več pa treba-ni.
Aleš:	To ste srečni, ko lahko gre°te, jaz pa ne morem.
Berti; Revež si, ko ne vidiš.
Hanzi: Res!
Aleš; Jaz vsaj vem, kakšne so reči, ki se ljudje o njih zmovsrja-. Oni, ki pa nikdar niso videli, togi ne vedo in bogve kako je takim pri duši.
Berti: Mogoče pa še lažje, ker ne vedo...
Franci: Mogoče.
Hanzi: T-a nesrečna vojska, koliko je rodila gorja! Jam zgubil očeta .
Franci: Moj brat je ob nogo.
Berti; Moje starše je zasula bomba, ko je udarila v ražo hišo. Aleš:	Skoro ni družine, ki bi ne bila prizadeta.
Hanzi:	In zakaj? Zakaj? En j amo zakrivili, 1- bi zaslužili take
kazni? Hoja mati pravi, do v starih časih ljudje niso bili tako izpostavljeni vojski, ker so se vojskovali samo vojaki na fronti. Zdaj pa nobeden ni varen nikjer.
Franci: Ko so izummli eroplune...
Berti:	In bombe.
Hanzi :	Zdaj pa Še celo govorijo in pišejo o atomskih
I^'inci : Zmiri ,i bolj de.
Berti:- Ivameato, d-\ bi o.dpr-jvili vae, kìr "ludi moritvam in pokonea-vanju ljudi !
Hanzi:	le aamo ljudi! Cela mesta ao nunimm zrušena, tot e-a milijone 1 j
di brez strehe, hi go prišli ob vse.
Aleš:	Tieni ni ostalo nič. Starše so mi odpeljali, na vem ham, Osle-
pil. sem in ostal sam.
Barti:	1'ogoče ti bodo zdravniki le mogli vrniti vid.
Alee; Tem, da se trudijo, ne le z menoj. Vsem bi radi pomagali in
hv <la Bogu, da imamo Rdeči križ, ki nas je, sl-^pe in pohablja ne brezdomce vzel v zaščito in oskrbo, kaj bi počeli brez njega !
Franci: les, res! Ali meni se zdi, da ga ljudje vse premalo cenijo.
Aleš:	Tako že, ki jim ni treba iskati pri njem-pomoči.
Franci: Fa bi ga morali vsi brez razlike. To je svetovna ustanova, ki pomaga vsem nncmsv.citn brez razlike narodnosti in vere.
Berti:	In ne le v vojski! Pri vseh nesreč h, ki zadenejo človeštvo.
Aleš:	Kene so vzeli v zavod in skrbijo za nas, d" bolje ne morejo.
Berti:	I*oja stara mati dobiva za ec in za me podporo.
Franci: Jaz pa le upam, Aleš, da te bodo ozdravili.
Aleš:	Pravij p, da je živčno. Vsak dan molim in prosim Boga, da bi
spet videl....( koma j slišno zapoje znano pesem "Le enkrat bi videl, kak sonce gor grè...")
(Fantje stoje okrog njega in ga s sočutjem gledajo.)
Berti:	Zadovoljni in srečni bodimo, da smo zdravi, fantje
Franci: Imaš prav, Berti!
Ilanzi:	Saj nirrrmo nobenega vzroki, biti nezadovoljni.
Franci: Posebno, če pogledamo, koliko nesrečni1, j" okróg ras, ni pa takile! (Pokaže, da je zdrav.)
Tarta (se vrne): "o je lepo, da ste Alerà malo pozabavali, fantje.
Berti:	Saj moramo.
lianzi:	Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe, nas učijo.
Franci: In bodimo usmiljeni, kakor je til Samari+en.
Marta:	mako, tako fentje! Ste "e na .parvi poti. Le taki ostanite ir
boste všeč Bogu in ljudem.
Berti:	Saj rte tudi vi pri Rdečem križu usmiljeni in dobrotljivi.
Marta :	Drugače p) ne bi bili pri -kem poklicu. Prijetno zavest ima
človek, kadar ve, da dela za trpeče Človeštvo.
Franci: la bi le vsi ljudje hoteli biti taki.
Marta:	Vsi ljudje pa 'nikdar ne bodo enaki in trpljenje bo zrniraj n«
svetu.
Eanzi:	le rečem, impak vojsk pa ni treba več
Berti in Franci: lik oli več!
TT',nzi:	Jaz že ne g^em, če bi me klicali!
Berti: J>z tudi ne. prenci : 1\ obe d en!
"erti: Bo, A le n, zd-i j pu le pojdiva-. (I.'u pomada s Klopi)
Aleš: Z Bogom, fantje! Dobro se i.:.e j te v jagodah!
B'ìntje: Brečno, Aleš. Ce jih bo kaj več, Ti jih bo'o po prinesli. Aleš: Jih imamo včasih za kosilo v zavodu.
l’erta : Srečno fantje! De pri rite! (Odide z Alešem na ~a j, odkoder
sta prišla.)
Pantjra (odidejo naprej.)