V spomin
MARIJA TROJAR
Pne dni meseca avgnsta stoo se zm vedoo posh*3i od MARLIE TROJAR, dolgolet-ne delmvne Banice odbora medvojnih aktivistov OF obči-ae Ljubljaaa BeMgrad, pnda-ae tkfaistkt OsvobodOae fronte, dotgoletae dnibeao-politične delavke, aosUke Par-tizamke spomeaict 1941 ter drugib visokih državnla odliko-vaoj /n droŽbeoib prtnuaj.
Marija Trojar se je rodDa v deiavski dmžtai Sedlar 20. je-ai}a 1914 v BritofU pri Knajv. Oietaje izgubila v pni svetov aJ Yojai in mati je le s težavo akrbcta za svojo draOtto. Zato se Je morala Maijja ie zeki mladM, po koniaoi strokovai ioti. kaj kmmlu aposHli. Kot vfagolka jc deiala v tbkarai »S*va* v Kraaju, oMto pa pri »Ijadski pnvid« vse do teta 1938. ISato Je nekaj fet ostala doma, da se je tahko botf po-svetUa *7goji olrok.
Medteoi so BKstopili aajtetfi iasi v naM aovi zgodoriai -hta 1941 do 194$, ki so moč-¦o vplivuli tndi na ojcoo pri-hodaje Hrtjenje. Kot zaredna ia pooosna sloreaska teaa, skupitj s svajim ie pokojnim moiem. se je x vso odgovor-aostjo ia zagmamostjo vkJjačUa * narodaoosroboditoo gibaaje in boj proti okapatotjem, oe
mkleč pri tem na moreNloe posledice la sebe ia svojo rofa-do dmžino. Od vsega začetkt jc bil* organionna aktivtnka OF * rujona Ljubljaaa Ben-grad 10 oprarfjala vrsto odgo-votnih io iMupnih nalog, Nudi-U je zavetje maogiin ilegml-cem, skrbeh za q/ift. zbinla braoo, obleke, deaar in preoa-Šah oToije. Bilajc obreščvval-ka r odboru OF, nato rajoaska tebaiiarka, pa pomofnica ia-temdatta rajooskega odbora, iianie* njonskega komiteja KP ia odborv OF za Betiend.
Zaradi izdaje jo je 12. 1. 1941 »ntinl gestapo ler odpe-fjal r polictfske zapore ia oekaj atesecf* je prebila Uidi r sjunr-d aodoih taporov. Junaško je prestaia vsa mnitnja ne da bf karkoti priznala. 5. maja 1944 90 jo odpefjali v konceatracij-sko taborišče Ranensbruck-Hamburg, odkoder ne je po osvobodilri domovine vrnilM na ižčrpana in budo bolna. Posfcdke so ostale trajac. biia jt 40% vojaški vojni iaralid, loda kljub vsentu je z veliko tnerv optimtzma in moino \o-tjo kijubovala vsem težavatn ia bUa vsa leta izredno delavna.
Do apokojitve I. 1964 je de-lala eu rujonskem komiteju KP Ljubljanu Šiška in aa ob-
Hm?k+m     odbotV    SOChtUstHoe
Mrcze detomega (jadstva Ljub-tfuu Ši&a, svoje delo pa na-daljevala kot amaterska dzmi-benopolitična delavka.
Marija Tmjar je vss deta, ki Jih je v zivtjenju sprvjemata, oprmvljala predano in odgovor-ao. Bila Je skrbna mati sroji drvtini. reslaa delavka. slo-reaska zeaa s pokončno krbte-aico, skromma toda odtočna osebnost, kije ob rsaketn časa vedela, kje je ajeoo mesio in je zm naše skupat ia lastae ide-ale dala rse karje aajret zmo-gta. Vnto primaaj, ki jih je dobila so biln oblika zahvale za ttfeno predano, bogato in oese-bičao druibenopolitično Hv-fjemsko delv.
čepravje po osvoboditvi sta-movala v Siiki in tudi tam delo-vala, še je dobro poznavajoč deto in aktivisie OF * medvoj-oem bežigrujskcni rajoou, ta-koj po osoovaaju odbora nied-vojoih aktivistov OF * ob&ai Ljubtfana Bezigrad, vkjjuiila v dek> tega odbora ia zavzeto pomagala pri zbiraaja zgodo-viaskega gndiva. Še bi oam bi~ bi potrebna! Zavedamo .«, da soio jo prekmalu izgubili! Za >se karje storila, smoji dolžjii gJoboko zahvaioi
Vsi, ki smo jo pozaali in de-tali z njo, jo bomo pogrešali. Marijo smo spošiovali, imeli ndi ln v srojib sroh jo bomo ohraniii v trajnem spominu.
Zm MAOFobHae Ljubljaaa
Beagrad
JELICA VAZZAZ