-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugoslav Federation, S. P.--Glasilo JiigOHlovanitke Socialistične Zveze
GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
ST. — NO. 1484.
•Cater«« aa e**ee«-«laaa mmtl+9. I ker «. ii*rr. a« «fce smi ««<14 mi t Ihsgs. 1IU. »»«»> th« Ari «f issgms sf Marak Sr4. l*rmf
CHICAGO, ILL., 19. FEBRUARJA (February 19), 1936.
I*ul»ll»lir<! 1% rrk I y nI U.1«tl M. I.anntlalr Ave.
LETO — VOL. XXXI.
KRIK PIJAVK PROTI KONGRESNI
it
INKVIZICIJI
TS^I^ancoska republika v politični krizi
BOJI GOVORITI 0 RAČUNIH
Milijone dolarjev za propagando-kdo jih prispeva in čemu? Resnica, ki bode v oči
Namen preiskave je koristiti demokratskim politikom. — Sveta jeza republikanskih bossov
Fašistična cenzura proti f Umiranju Sin-lair Levvisove povesti
| POŽARI VZELI VELIKO ŽIVLJENJ
V VOJNI meti republikanci in demokrati se gre sedaj zares. Velebankirji in drugi magnati na čelu vrhnjih plasti ameriškega kapitalizma ne morejo pozabiti, kako jih je Roosevelt, ko je prevzel vlado, dolžil krivde gospodarskega poloma. Takrat so se potuhnili," kajti navdušenje med ljudstvom za Roosevelta, in vera vanj je bila tolikšna, da bi mu odobrilo vsak korak, l^ihko bi bil socializiral banke in veliko industrijo, kaiti takrat je tudi vrhovno sodiSče molčalo! A namesto da bi bil storil res kaj velikega, je začel reševati banke s posojili in z zakonom za zavarova-
nje vlog. Industrijo je otel iz kaosa s pomočjo Nire. To so bile torej reforme, ki naj bi služile v obojestransko korist. S »ličnimi akcijami je skušal koristiti farmarjem in ob enem varovati upnike, pri katerih so zadolženi.
Dogodilo pa st je, da se je s temi akcijami okrepil le bogataški sloj, milijonom brezposelnih pa je pomagano samo toliko, da ne stradajo. Povprečna mezda ameriškega delav-
njiti ameriško ljudstvo.
Kapitalisti so nehvaležni! če kdo, jim je v tej krizi koristil Roosevelt. Ker ne razumejo, da bi vse izgubili, ako ljudstvu odklonijo tudi drobtine, zahtevajo v svoji zaslepljenosti nazaj zlate čase krepkega individualizma, ki smo jih imeli pod Coolidgom in Hoovrom.
Posledica kavsa med tema dvema strankama je večanje fašistične opasnosti. Obe ji pri-^HBpH pravljata tla—magnati /. Wall ca je sramotim nizka. Raditega streeta v borbi proti socialnim je umevno, čemu tudi delavci j zakonom in človeškim pravi-in farmarji žele več upošteva-, cam, demokrati pa s korumpi-nja. Ko se je kongres končno ranostjo in nemogočo vlogo, s udtl m sprejel nekaj zakonov j katero bi radi dosegli, da ostane ovca cela in volk nasičen, "j
V borbi za pridobitev absolutne oblasti v prid plutokratov se pristaši svobodnega a-meriškega kapitalizma poslužujejo raznih patriotičnih (?) organizacij, ki so jim v propagandi izborno sredstvo. ^Senator Black, ki pripada Roosevel-tovemu krilu demokratske stranke, bi rad vedel, kdo je tako "patriotičen", da trosi milijone v boju proti 'new dealu". Predlagal je, da se naj to izve
(Nadaljevanje na 4. strani.)
»cialnega značaja, so jih v ko vačnici kapitalistične propa-jnnde proglasili za otvoritev poti v boljševizem. Ob enem so v nji oznanili vojno napoved proti "rdečkarskemu brain tru-«tu" v Rooseveltovi administraciji.
Roosevelt, ki je bil v volilni kampanji in prvih par let svojega vladanja oboževan idol, je danes proglašen od plutokratov repubikanske in demokratske stranke za nevarnega prekucuha, ki ima skriven namen vreči ustavo in nato zasuž-
Znameniti ameriški pisatelj Sinclair Lewis je napiial knjigo "It Can't Happen Here", v kateri opisuje fašistični teror in fašistično vlado v Zed. državah. Naslov knjige pomeni, da se kaj takega v tej deželi ne more dogoditi. Dne 15. feb. pa je Lewis dejal,. da je svoje mnenje spremenil, kajti tak fašizem je prav lahko mogoč tudi v tej "svobodni deželi". Njegova imenovana knjiga, ki je izšla pred par meseci, ima še tedaj ismed vseh novih knjig največ . odjemalcev. . Družba Metro-Goldwin-Mayer se je s pisateljem pogodila za filmira-nje snovi, ki jo opisuje v "It Can't Happen . Here", . toda Wi!l Hays, ki je nekak car nad filmsko industrijo, je namignil, da ako se jo predstavi v slikah, naj se prizore fašističnih brutalnosti opusti, da se ne bi zamerili Nemčiji in Italiji, kjer take reči resnično počno, če pa se jih ne opusti, bo ves film prepovedan.
Ameriško ljudstvo naj torej ne vidi fašističnega terorja na filmu, zato, da se Zet), države ne zamerijo Hitlerju in Musso-liniju!
Is Berlina in Rima poročajo, da so veseli tega sklepa v HoIy- j woodu, kajti drugače bi morali protestirati. Družba pa se zdaj izgovarja, da je f Umiranje odloženo vsled previsokih stroškov.
V Z. D. je še 5 milijonov nedržavl janov
V Zed. državah je še pet milijonov tujerodcev, ki še niso pristali državljani. Izmed teh jih je 350,00 v Illinoisu.
NASILNOSTI FAŠISTOV V NAPORIH ZA POGAŽENJE LJUDSKE FRONTE
Ogromna demonstracija v Parizu proti napadu na socialističnega voditelja Leon Bluma
\ J FRANCIJI gre poldrugo leto v političnem vrvenju jako \/ zares. Na eni strani bankirji in industrialci, ki se v " svojem boju proti demokraciji in ohranitvi repu-, blike poslužujejo rojalističnih in drugih fašističnih organizacij. • Njim nasproti stoji "popularna fronta" — združenje vseh ,strank, ki so za ohranitev demokratične, republikanske Francije.
V slednji skupini so socialisti, komunisti in levičarske skupine francoskih liberalnih strank.
Slednje so enotne v zahtevi za ohranitev demokratične, parlamentarne oblike vlade. Reakcionarne skupine so složne samo v zahtevi za zadušitev demokracije in delavskega gibanja. Kajti vsaka izmed njih hoče diktaturo po svojem kopitu.
Ena najagresivnejših reakcionarnih skupin v Franciji je Aetion Francaise. Deluje v eni ali drugi obliki od padca mbnar-hije delje in zahteva njeno obnovitev. V nji so večinoma potomci "slavnih" in neslavnih francoskih aristokratov, katerpi titelni so v republiki brez veljave, in nacionalistični pustolovci raznih barv. To reakcionarno gibanje za strmoglavljenje demokratične republike financirajo večinoma velebankirji, ki so v francoskem kapitalizmu najreakcionarnejša in najbolj staromodna skupina.
Francija ima burno zgodovino. Revolucionarna, liberalna Francija se ponaša v nji s svojimi poglavji, rojalistična in kapitalistična pa se opaja s slavo nekdanjega dvornega in cerkvenega pompa ter z osvoje^alnimi pohodi njenih monarhov. A tudi republika se baha z osvojitvami ozemelj, ki so bile izvršene v njeni dobi.
Svetovno vojno je Francija dokaj dobro prebolela, deloma na račun vojnih odškodnin, dalje s pomočjo izkoriščanja kolonij, z novimi posojili povojnim zaveznikom, z ojačanjem svoje industrije in mednarodnega trga. Francija je danes edina velika dežela na svetu, ki ima zlato valuto še v veljavi. Svetovni (Nadaljevanje na 3. strani.)
Zima je ie od nekdaj mučilnica bednih. Zadnji lirovit mras, ki j« objel skoro vse Zed. države, je pomenil povečanje businessa sa par milijonov dolarjev, toda vsel je tudi precej življenj in mnogi so postali pohabljenci, ker so jim amranile bodisi roke ali noge. Tudi poaari so v bajtah revešev imeli obilo šetev. Gasilci so se trudili, da jih retijo, a marsikje so stanovanja v slučaju požara kakor pest ,is katere ni izhoda. Na sliki je avto pgiarne brambe ob pogorišču v enem takem slučaju, poln ledu.
Odnosa j i v newyorški S. P. ne spre menjeni
Neenaka poročila o registriranju članstva. —
Dve skupini kandidatov v primarnih volitvah
\ t
Kriminalno zanemarjanje osebne varnosti
Stotisoče stavbinskih delavcev je že več let brez dela, ubo-žno prebivalstvo pa mora živeti v umazanih, zdravju nevarnih hišah, ki so pozimi v slučaju ognja tudi past za ljudi. Vsled ostre zime so morali prošle tedne tudi v teh pasteh kuriti bolj kot običajno. Mnogo jih je zgorelo in v marsikaterem slučaju tudi ljudje, ki so stanovali v njih.
V količkaj pametni uredbi bi vse te stare, nezdrave kupe podrli in namesto njih zgradili udobna stanovanja, katera bi dali v najem po zmerni ceni. Kapital, vložen v taka planirana stanovanjska podvzet-ja, bi bil torej vladi polagoma Povrnjen, ampak ker odločuje z*°lj profit, je stanovanjski problem nerešen vzlic vladni obljubi, da bo odpravila 'slum-8e (umazane, staromodne stanovanjske hiše v velikih mestih).
Prav tako neučinkovito se Pazi na osebno varnost ljudi na ameriških cestah.
Nesreče v industriji so tudi
pogoste. Eksplozije v tovarnah se množe, ker se eksplozivne kemikalije pri raznih delih u-porablja v velikih množinah. V vseh takih nezgodah so delavci edini, ki plačajo, bodisi z izgubo življenja, udov ali zdravja, dočim kompanije krijejo škodo z zavarovalnino.
Ameriške unije so v zahtevah za varnostne naprave ter regulacije v industriji in rudnikih sicer že precej dosegle, ampak vendar še veliko premalo. Glavni vzrok nesrečam v tovarnah in rudnikih pa je pro-
fitni motiv. Boss zahteva, da delavec producira kolikor največ mogoče, pa če je pri tem treba osebno varnost še tako riskirati. Temelj osebni varnosti bo torej postavljen šele kadar bo odpravljeno izkoriščanje in s tem profiti. Danes bogatašem ni treba delati, zato ne vedo, kaj se pravi živeti v peklu neprestanih opasnosti in garanja. Potem, ko bodo vsi delali, bodo tudi vsi razumeli, da je varnost enega varnost vseh drugih.
Dr. Harry W. Laidler, začasni predsednik soc. stranke v mestu Nevv York, poroča v tedniku Socialist Call, da je 1,632 članov izjavilo svoje aoglaša-nje s sklepom eksekutive soc. stranke, katera je odvzela newyorški organizaciji čarter in s tem odstavila njen odbor, katerega tvori "stara garda". Eksekutiven sklep določa, da se bo smatralo za člane samo tiste, ki se javijo začasnemu odboru in izjavijo, da se bodo ravnali po njenih sklepih in izvolili nov odl>or mestni in državni organizaciji, kakor določa resolucija, sprejeta na prošli seji strankine eksekutive v Phi-ladelphiji. Dr. Laidler zatrjuje, da se je s tem velika večina članstva izrekla za reorganizacijo, dočim prinaša tednik New Leader nasprotno vest, da se je registriralo samo 781 izmed 3,124 članov, drugi pa so ostali
zvesti stari organizaciji in njenemu odboru. Socialist Call za-nikuje to trditev. V vsi državi New York ima soc. stranka blizu 4,000 članov, piše New Leader. in izmed toh jih po njegovem računa pripada 1,000 frakciji militantov, ostali pa so proti odstavitvi odbora in vsled tega zoper reorganizacijo. Socialist Call pa naobratno zatrjuje, da je velika večina članstva v newyorški državi odobrila stališče, postopanje in sklep strankine eksekutive.
Jasno je. da dokler ne bo med tema strujama sporazuma. bosta v New Yorku dve stranki enakega imena. Louis VValdman, predsednik zdaj nepriznane organizacije, pravi, da njen odbor ne odstopi, članstvo nima vzroka, da bi priznalo nasilni sklep eksekutive in ako hoče eksekutiva podpirati
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Italiians ki faš izem v čezdalje- večjih škripcih
Mržnja med četami Mussoli-nijevih črnosrajčnikov in italijansko regularno armado raste tako opasno, da je bil poslan na afriško fronto Achille Sta-race, tajnik fašistične stranke, ki bo preiskoval vzroke napetosti.
........Ml........I.....................
NAŠ NOVI NASLOV
Naslavljajte pisma in razne druge poiiljatve Proletarcu, JSZ in Prosvetni matici na 2301 S. hvndale Ave., Chicago, lil.
Dalje je bil poslan v Afriko bivši tajnik fašistične stranke Roberto Farinacci, baje zato, ker nasprotuje Mussolinijevi vojni v Etiopiji. Predlagal mu je, da naj čimprej sklene mir. Namesto tega je izdal Mussolini svoji armadi v Afriki ukaz, da mora Etiopijo osvojiti do junija to leto!
Iz tajnih virov se je izvedelo, da je maršal Rodoglio poročal svojemu šefu Mussoliniju o padanju morale italijanskih vojakov. Nekateri svetovalci so nato duceju tolmačili, da je kriva pomanjkanju navdušenja neaktivnost na fronti. Dali bo Mussolinijev ukaz za o-svojitev Etiopije kaj zalegel, je vprašanje. Predvsem se za-
naša, da mu Zed. države ne bodo ustavile dovoz olja. in da sankcije ne bodo poostrene.
Tajne depeše, ki jih prejemajo iz Italije v Londonu, posebno v uradu glasila delavske stranke, pravijo, da postaja italijansko ljudstvo vedno bolj nemirno. V kino glediščih v Milanu so apele na filmu, ki kličejo ljudstvo, da naj podpiše vojna posojila, sprejeli z žvižganjem. Tudi mnogi prej navdušeni fašisti so zavrgli znake svoje stranke in roban-tijo proti diktaturi.
Eno poročHo, vtihotapljeno iz Italije, pravi, da je položaj zdaj napet kot I. 1924 in po u-moru socialističnega poslanca Giacomo Matteottija.
Italijanski krogi se boje najhujšega, zato namigujejo angleški in francoski vladi, da bo škodovalo Franciji in Italiji, če Italija propade kol velesila. V Londonu je to baje zaleglo že toliko, da je angleška vlada nehala podpirati Etiopijo, oziroma jo zalagati z orožjem. Močna Italija je angleški politiki v Evropi potrebna zaradi "ravnotežja", pravijo torijski diplomati. Drugi vzrok spremembe angleške politike je. ker bi Anglija vojno v Afriki rada čimprej likvidirala, zato da bo potem svojo pozornost obrnila Japonski, katera angleški vpliv in angleško trgovino v Aziji bolj in bolj izpodriva.
VPRIZ0RITEV "RDEČIH ROŽ" V SHEB0YGANU SIJAJNO USPELA
Sodrugi in sodružice v klubu št. 235 JSZ v Sheboyganu, in tisti, ki so jim pomagali, zaslužijo priznanje, kajti vzlic težkim oviram, nesoglasjam v naselbini, cagavosti nekaterih in ostri zimi, ki ovira promet, je njhova prireditev prošlo nedeljo v Hrvatskem domu bila uspeh, kakršnega si niti optimisti niso upali pričakovati.
Enako so vredni priznanja igralci in igralke dramskega odseka kluba št. 1 v Chicagu, ki so pod pokroviteljstvom she-boyganskega kluba vprizorili
i socialno dramo "Rdeče rože". | To je bila že peta ponovitev. Dasi so dospeli domov šele blizu 4. ure zjutraj in morali večinoma čez par ur na delo, so bili prav tako veseli uspeha, kaor člani kluba v Sheboyganu.
Dvorana Hrvatskega doma je bila skoro polna Slovencev in Hrvatov, ki so prišli na predstavo. Igra, ki so ji vse-skoz pazno sledili, je napravila nanje velik vtis.
Obširneje poročilo sledi v prihodnji številki.
NAŠE KONFERENCE
Pred prihodnjim zborom JSZ se bodo vršile tri važne konference klubov JSZ in Prosvetne matice, na katerih bodo zastopniki razpravljali in sklepali o lokalnih problemih, agitaciji, dnevnem redu XI. zbora JSZ itd. Ob enem bodo izvolili delegate na zbor.
Zapadna l'enn$ylvania
•> Prva konferenca zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice se bo vršila v nedeljo 29. marca ob 10. dop. v Slovenskem izobraževalnam domu, PRESTO, PA. Na klube in društva apeliramo, da zastopnike gotovo izvolijo.
lllinois-lVisconftin
Zborovanje konferenčne organizacije JSZ in Prosvetne matice z delokrogom v severnem Illinoisu in \Visconsinu bo v nedeljo 17. maja v S. S. T. Hali, MILWAUKEE, VVIS.
Vzhodni Ohio in \V. Va.
Konferenca zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice za vzhodni Ohio in W. Virginijo bo na Spominski dan v soboto 30. maja v društveni dvorani, BRIDGEPORT, OHIO.
Udeleženci teh konferenc lahko veliko store, da bo XI. redni zbor JSZ dne 3., 4. in 5. julija t. I. čimbolj uspešen!
Prolatarac, F«bruary 19, 1936.

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA ▼ Zedi njenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za
četrt leta $1.00.	__
Lnuiematvo: aa celo lato $3.50; za pol let* $2jOO.
V« rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne aa pri o hči tev v številki tekočega tedna.	__,
SPOMENIK DELA, KI GA JE ZRUŠIL FAŠIZEM
proletarec
^bnshed everjr Wedne«day by the Yugos.av Workmen's Publinhing Co., Inc.
Estafeliahed 1906.
Editor.......................
Business Manager.............
Assistant Business Manager. .. .,
.........Frank Zaitz.
. ... Charles Pogorelec. .........John RaL Jr.
8UBSCRIPTION RATRS: United State«: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
proletarec
2301 S. L*wnd«le Av«.	CHICAGO, ILL.
T.l.pkoo.1 ROCKWELL 2864
Narodnostna vprašanja v povojni dobi
Ena izmed obljub zmagovitih zavezniških sil v dobi svetovne vojne je bila osvoboditev potlačenih narodov. "Vsak narod naj sam odločuje o svoji usodi", je bilo treslo zaveznikov, ki so g a pozdravili vsi podjarmljeni narodi v vseh deželah.
Takoj ko so pričele "mirovne" konference pa je bilo očivi-dno, da se bodo meje evropskih dežel sicer izdatno spremenile, toda brez samoodločevanja prizadetih ljudstev.
Na primer, Poljaki so bili razdeljeni v predvojni dobi pod vlade treh velikih cesarstev. Zahtevali so svobodo in jo s porazom Rusije, Nemčije in Avstrije tudi dobili — toda ne socialno svobodo, ampak jezikovno. Kajti smrtne in druge obsodbe se zdaj izrekajo nad Poljaki v njihovi materinščini. Prej so jim jih razlagali tolmači. Poljska, prej podjarmljena dežela v mejah treh imperijev, je danes torej svobodna samo v toliko, da poljski jezik v nji ni več zatiran, a drugače je njeno ljudstvo prav tako nesvobodno, kakor je bilo pod kajzerjem in carjem. In poljska vlada zatira ukrajinsko, litvinsko in druge narodnostne manjine v svojih mejah natančno po enakem receptu, kakor sta to počela prej nad Poljaki kajzer in car.
Hrvati govore skoro popolnoma enak jezik kakor Srbi. A vendar se Hrvati bore za "osvoboditev izpod Srbije". Propa-gandistične biroje v ta namen vzdržujejo v Italiji, na Madžarskem, v Zed. državah in v Franciji. Dr. Ante Pavelič, o katerem je znano, da ga financirajo italijanske lire, .je na čelu ekstre-mistične akcije za osvoboditev Hrvatov izpod vlade "pastirske kamarile" v Beogradu.	;	?
Je pa tudi nekaj Jugoslovanov, ki so drugačnega mnenja kakor hrvatski domobrani in njihov prvak v Italiji. Na primer tisti, ki so pred par tedni ustanovili v New Yorku "t^druženje za obrambo Jugoslovanov v Italiji".
Njihov program proglaša boj fašističnemu režimu v Italiji, ne zato ker je fašistični, ampak ker zatira Jugoslovane. Pa-veličevo gibanje pa podpira prav istega Mussolinija, ker pričakuje od njega v danem momentu odločilne pomoči v akciji za "osvoboditev" hrvatskega naroda. Macedonci se oslanjajo na sliČne opore. Ravno tako druge nacionalistične skupine, ki predstavljajo narodnostne manjine v poedinih deželah. Hitler na pr. obljublja nemškim manjinam v drugih deželah, da dan obračuna gotovo pride in tedaj postanejo vsi Nemci svobodni.
Ako se hočemo učiti iz zgodovine in izkušenj, vemo, da je prava jezikovna svoboda naroda mogoča samo v demokratični obliki države in poleg tega prava svoboda v ekonomski uredbi, kakršno predlagajo socialisti. V poljskih ječah je tisoče poljskih političnih jetnikov, ki so jih obsodili sodniki njihove narodnosti, aretirali policaji istega rodu, v ječah pa jih mrcva-rijo biriči poljske narodnosti.
Hitlerjevi rablji so pri zadnjem dramatičnem čiščenju klali svoje nemške brate, zadušili so nešteto nemških Časopisov In ugonobili vse polno nemških patriotičnih, športnih in drugih organizacij.
Mussolini v Italiji je ultra patriot. A vendar zatira Italijane, ki z njim ne soglašajo, prav tako surovo, kakor zatira Jugoslovane. Italijani, ki vedo, da se od samega navdušenja za narod ne more živeti, so obtoženi veleizdajniških tendenc in plačujejo svojo "pregreho" večinoma na Liparskih otokih. Naravno, da se godi "nezvestim" Jugoslovanom rn Nemcem pod vlado Mussolinija še slabše — slabše zato, ker je poleg njihove osebne svobode zatiran tudi njihov jezik.
Nacionalistična propaganda ne more biti drugačna kot je. Hitlerjeva vlada na pr. financira "gibanje" za osvoboditev Ukrajine izpod boljševiške diktature. Skupina Slovencev v Celju je nedavno izdala brošuro, v kateri opisuje, kako avstrijska vlada zatira Slovence na Koroškem. Slovaki imajo svoje odbore, ki se "bore" za osvoboditev slovaškega naroda izpod češke nadvlade. In tako dalje.
V svetovni vojni, in še bolj po svetovni vojni, smo se naučili, da so narodnjaška gibanja za osvoboditve in za nacionalne svobodččine lahko prav lepa in idealistična stvar, a kaj pomaga, ko pa so v kapitalistični uredbi brez veljave.
Slovenci na Primorskem se bi danes zadovoljni, če bi smeli vsaj očenaš moliti v svojem jeziku. Pa jim ni dovoljeno. A tudi, če vlada v Rimu v tem oziru kaj popusti, ne bo v bistvu zasuž-njenja ničesar spremenjeno.
Socialisti smo za jezikovno svobodo narodnostnih manjšin, za svobodo vesti in prepričanja, za demokracijo in za človeške pravice — toda te stvari bodo uveljavljene šele kadar vržemo temeljno zlo — kapitalizem. Z njim vred padeta imperializem in fašizem. Tako mi razumemo borbo za osvobo-jenje narodnostnih manjšin, narodov in človeštva v splošnem.
Maaae* febr»**ja L 1134
so jo savodno delavstvo v Avstriji nakanam reakcijo j«n*eke uprle. V boriti 0
podleglo, kajti avstrijski klcro-fašisem jo israbil u« goden psikologicen moment ! m • pomočjo Musotinijeve in papeieve oporo smagal v mlaki krvi, ki »o je v borbi delavstva sa svobodo ia-tekla ia iil socialističnih '[^bojevnikov.
Avstrija pod faiiamom je gospodarsko in v vsakem drugem oziru veliko na slabšem kakor poprej. A socialistično gibanj« v nji ni zatrto. Duh Jata*, skih junakov, ki so padli v boju aa svobodo, šivi ia deluje dalje med maso. i Socialistično delavstvo v 1 Avstriji jo v povojni dobi sgradilo kljub ogromnim e-viram čudesa, katerim se je
divil ves svet Socialistična uprava na Dunaju je storila v teajih okolšcinab aa delavsko ljudstvo ve« kot katerokoli mesto na svetu. Stanovanjske palače sa proletariat — nikjer drugod niso imelo primere! En« ismed njih jo na tej sliki — stanovanjska hiša s imenom Karla Marsa. V civilni vojni j* j« bombardiralo Dollf ussovo topništvo in storilo na nji veliko ikodo. Potom so j« popravili ia naselili vaajo ia v drago klerikalne ljudi.
Družabni klub Slovenski Center
Te hiše •o spomenik dela, kakršnega ni v stanja agraditi noben fašistični rešim, pa naj bo katoliški, ki vlada v Italiji ia v Avstriji, ali pa luteranski v Nemčiji. Mednarodnemu delavstvu vsepovsod je v vspodbudo, da avstrijski fašisem delavskega gibanja tudi s terorjem ai mogel aatreti. Slava padlim avstrijskim delavcem! Živela socialistična stranka! To vspodbudo delavci v Avstriji saslušijo, ker kljub terorju niso omagali.
NASTOP WAUKEGANČAN0V, SAVE
Dne 3. feb. so tukajšnji Časopisi poročali, da prične obra-
IN DRUGE T0CKE NA PRIREDITVI: SS
V PRID PROLETARCA 8, MARCA ^enih tudi nekaj članov kluba
______	št. 11, med njimi Jos. Skoff, ki
. ..ije že dolgo brez dela. V soc, ster, imena godcev v spodnji gibanju je zelo aktiven, ravno
pa navedemo v eni prihodnjih uko tudi v SNPJ števil k
, , ..	Premogovnik Stanley je ae
Vstopnice v predproduji *>]Vedno rt. v zadnji hutli zi.
po 35c m pri blagajm 40c. mj g0 gilili premojfarje v rovih
Vse prijatelje Proletarca va-j pf, RUinu< da naj delajo tudj v
bimo. da »i nabavijo v.topnice j ^ pa so jimV|g0voriH, da v naprej tn da pomagajo v a»i- aj rsjie otvore rte rove in
taciji za iimveijo udeležbo. ' upo6ie delavcev. Uto bo
Nelogičnost "Radnikovih" komentarjev
Komunistični Glas Radnika v Chicagu je priobčil par edi-torialov proti raznim izvajanjem v Proletarcu, toda kdor čita samo "Glas Radnika", prav nič ne ve, kaj Proletarec pravzaprav zastopa, ali kaj je v resnici pisal.
Nedvomno smatrajo uredniki Glasa Radnika svoje čitatel je Se vedno za lahkoverneže, zato »i tudi dovolju jejo take plehke Sale.
Pričetek civilizacije
Civilizacija se prične, ko bomo postavljali spomenike onim* ki človeku lajšajo in omogočajo življenje, namesto tistim, ki mu *a jemljejo. — "A. G."
Chicago, III. — Vsako leto meseca marca aranžira Klub it, 1 prireditev, katere prebitek prispeva v tiskovni fond Proletarca. Letos se bo vriila v nedeljo 8. marca v dvorani SNPJ.
Prvič po dolgem času bodo pri nas spet gostovali VVauke-gančani. Dramski odsek njihovega Slovenskega narodnega doma bo ob tej priliki vprizpril burko "Dva potepuha". Režiser igre Martin Judnich sporoča, da se je ansambel našemu vabilu odzval, razen Frank Pierca, katerega bo nadomestil Vinko Pink, Ob enem je Judnich naročil, da moramo preskrbeti na odru vislice, navozi-ti nanj živih kokoši, operacijsko mizo in par truckov druge šare. J^am bo Tone Trojar na jednotinem odru vse to stlačil, je njegova briga, člani dramskega odseka kluba št. 1 so po I dotgem premišljevanju zaklju-| čili, da bi živo koko£ še kako dobili na posodo in tudi vrv bi izposodili — ampak kje dobiti par voz navlake za "Dva potepuha", to je skrb,-ki bi tudi bolj močnim ljudem povzročila sivenje las in morda še srčno napako. Kdo si bi mislil, da je treba za burko dveh potepuhov toliko ropotije! Ampak kar bo bo — navlekli jim jo bomo, pa naj se potem zgodi na vrvi še taka neSreča — odgovoren bo režiser Martin Judnich in pa dramski ansambel Slovenskega narodnega doma, ki hoče sodelovati v protipostav-nem zdravljenju ljudi in v drugih sličnih prevarancijah. Illi-noisko vrhovno sodišče je namreč prošli petek preglasilo ma: zaška in korporacijska zdravniška podvzetja za nepostav-na, kajti po mnenju gospodov tolmačev postav te sme oguliti le zdravnik posamično, ne pa kar dva ali trije skupaj.
(2iva kokoš nam še vedno dela skrbi — kar omenimo mimogrede, v nadi, da se dobi go-bra gospodinja, ki jo bo pripravljena kupiti takoj ko bo z njo gotov zdravniški ansambel dveh potepuhov.) — (Dobro je, da ne vprašajo tudi za živega konja ali kravo, kajti to bi bilo še težje spraviti na naš civilizirani oder.)
Tudi mcdicin žele v omarah nič k )liko. Vprašali bomo dr. Zavertnika, morda ima on kaj takih, ki niso več za rabo. Ce pa nam bo dal dobra zdravila — toliko bolje, kajti mi želimo, da bo šlo iz dvorane manj bolnikov, kakor pa jih bo prišlo notri.
Igralce, ki nastopijo v igri "Dva potepuha", bomo navedli prihodnjič, ker ne gre, da bi vse skrivnosti naenkrat izdali.
Nekaj pevskih točk bo predvajal zbor "Sava", Vesni del sporeda pa bo tvorila kratka angleška enodejanka "God and Country", ki je naperjena proti militarizmu. -
Po sporedu bo plesna zabava v obeh dvoranah. V gornji bo igral J. Kochovarmv orke-
P. O.
premogarji storili v drugih krajih, razen par izjem. Ampak rovov ne otvarjajo, kajti s pomočjo nove izpopolnjene maši-nerije in če bi uposlili še nezaposlene rudarje, ga lahko na-
feb., smo zopet razmotrivali toliko' da bi *a ________i___i___f____ leznice ne mogle sproti dova-
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O.—Na seji kluba št. 11. ki se je vršila dne 9.
pripravah za bodočo konferen co klubov JSZ in društev Prosvetne matice ,kateri smo svo-ječasno določili datum nedeljo 31. maja. Dalje smo oznanjali, da bo imel klub št. 11 predstavo in veselico v soboto 25. aprila. Ampak ker ima odbor Društvene dvorane prednost v izbiranju datumov za svoje prireditve, je moral klub št. 11 so
žati. Ampak tega nočejo pokazati, zato skušajo delavce spraviti v zagato, češ, da so povsem pri volji delati šest dni — torej ravno nasprotno kot določa Gufeyjeva postava, ki dovoljuje ls 30-urni delavnik v tednu.
V teh krajih premogarji niso delali že par let in spet ne bodo, ko zima pojenja. Mar je
boto 25. aprila odstopiti ome- družbam za delavce! če ni za
njenemu odboru.
Vsled spremembe je članstvo kluba št. 1 sklenilo, da ae konferenca vrši v aoboto 30. maja na praznik Spominskega dne namesto dan pozneje, kakor
iiuiiiva^u V4c.ii |fvbiivj V| mi n v»»	-	~
prvotno določeno. Zborovanje kolik0 gospodarskih težav.
zastopnikov klubov in društev se prične ob 10. dopoldne. Takoj po konferenci pa se prične prireditev kluba št. 11, ki smo je vsled omenjenega vzroka odložili s 25. aprila na datum konference. Veselica se torej prične ob 2. popoldne. S tem je
dosti profita rove zapro, kajti s premogom ne zasipajo jezer in morja. Vsled nove tehnike in kuriv, ki konkurirajo premogu, imajo rudarji veliko neprostovoljnih počitnic in vrhtega nič
Joseph Snoy.
Mednarodni delavski koncert v Clevelandu
V nedeljo 8. marca ob 3. pop.
t......w..^ j v se vršil v Slovenskem narod-
dana prilikama se konference nem domu mednarodni koncert, in prireditve udeleže lahko tu- ki Je aranžirala lokalna sodi zastopnikrTn drugi rojakiiz jcialistična stranka. Njen tajnik oddaljenih okoliških naselbin, John Newton Thurber poroča, kajti naslednji dan bo nedelja,da se Je priglasilo k pevski tek-in se bodo še lahko odpočili za mi že več delavskih pevskih opravila v pondeljek.	zborov, in imenoma navaja
Precej konferenc in drugih J1?™^ delavski pevski zbor
Liedertafel, ki deluje na polju
Chicago. — Ob priliki ustanovitve korporacije Slovenski Delavski Center je bilo sugesti-rano, da se naj njemu v oporo in v družabne namene ustanovi še poseben klub, o čemer je bilo razpravljano na dveh občnih 'borih SDC in na januarski seji kluba št. 1, kateremu je direktorij SDC poveril zadevo. Na n ii so bila sprejeta provisori-*na pravila in izvoljen pripravljalni odbor, v katerem so Vin-• «» l/m'niškar, Filip Kmetec in John Hujan. Provizorična pravilu je po sklepu direktorija priredil poseben odsek, v katerega je direktorij izvolil A. Gardna, Filipa Godino in Fr. Zaitza.
Pravila, kakor jih je odobrilo
članstvo kluba št. 1, ki je bilo v to pooblaščeno, se glase:
KLUB SLOVENSKI CENTER (Slovan« Center Club)
1.	Namen. — Namen kluba Slo-venaki Canter j«:
1) Kojitev družabnosti v SDC;
2.)	nuditi SDC materialno oporo.
H. Sredstva. — V ta namen ima
klub Slovenski Center avojo posebno sobo v pritličju (Club Room), kjer je »hajaličče. Ta lokal upravlja klub Slovenski c«nter . Aranimo poslovanja mora predložiti direktoriju SDC in šele ko jo ta odobri postane veljavna. — Dalje prireja klub SC kart-nv zabave in druge prireditve družabnega značaja. Ako in kadar uvidi za umestno, si s sporazumom direktorija lahko uredi del stavbi&ča v »portne namene.
III.	Razpolaganj« s dohodki. — članarina in vsi drugi dohodki kluba Slovenski Center se morajo uporabljati izključno za vzdržavanje prostorov, preostanek pa gre v blagajno SDC.
IV.	CUmtvo. — član kluba Slovenski Center lahko postane vsakdo, ki soglaša z nameni, katerim služi korporacija Slovenski Delavski Center. Odbor kluba SC sme odkloniti vsakega aplikanta, o katerem je uver-jrn. (la ne bo v koriat in čast klubu. fia*?arina je $1.00 na leto.
V.	Uprava. — članstvo kluba Slovenski Center izvoli na ustanovni seji in potem vsako leto na ledni letni seji odbor, ki ga tvorijo: predsednik, podpredsednik, tajnik-blagajnik, zapisnikar in nad/sorni odbor treh članov. — Druge odbornike in odseke se voli po potrebi. Odbor je odgovoren za vse poslovanje kluba članstvu in ravnatelju poslopja, ,
VI.	Pravice in dolžnosti. — Članstvo kluba SC ima pravico posečati čitalnico v SDC, v svojem področju pa upravlja družabne prostore spodaj in stavbiAče, v kolikor ga rabi v svoje svrhe. Za uporabljanje obojega mora imeti dogovor z direktorijem SDC.
VII.	Regulacije. — Vse svoje predloge za spremembe na stavbi&ču, predelave itd., mora klub Slovenski Center najprvo predložiti direktoriju SDC, in šele ako jih ta odobri, se *mejo izvesti.	--
To so torej pravila, na podlagi katerih nameravamo razviti družabni klub, ki bo ve^ji kakor katerikoli sltfen klub med Slovenci v Ameriki. Namen mu bo gojiti družabnost
m negovati idejo skupnosti naprednih čikaških Slovencev. Naravno, da bodo sredstva v početku pomanjkljiva, toda « časoma si bomo zgradili een-ter, ki bo resjsredišče družabnega in kulturnega u dejstvo vanju naše naselbine.
Ako ste pripravljeni sodelovati, vas vabimo na pristop, članarina je samo $1 na leto. Plačaj'te jo Vinko U>čniškarju, John Hujanu, Filip Kmetecu ali komurkoli, ki ga oni trije pooblaste za zastopnika. Ko bo prijavljenih prilično število članov, bodo omenjeni trije sklicali ustanovni zbor klub« | Slovenski Center, na katerem bo izvoljen stalen odbor.
P. O.
Socialistična stranka v Readingu,Pa.
, . _ .r
Reading, Pa. — Po zadnji
volilni zmagi tukajšnja socialistična stranka še bolj napreduje in ima že okrog dva tisoč članov. V mestu samem ima 6 klubov in v okolici 18. Okraj (County) Berks vključuje mesto Reading in okoliške občin«, v katerih so omenjeni klubi.
Socialistična stranka tega o» kraja ni aktivna samo v volilnih kampanjah, ampak vsak teden v letu. Pozimi imamo shode vsak teden v City Hali. Vstop je prost. Govornike socialiste vabimo iz vseh krajev Zed. držav. Poleg teh rednih shodov imamo Labor College, v katerem se poučuje delavce !n delavke tri dni v tednu. To delavsko šolo upravlja zveza unij. Unije, kajpada, so v Readingu socialistične, škoda, ker tega ne morete reči tudi v drugih mestih.
Socialistična stranka v Readingu izdaja tednik "Labor Advocate", ki je jako razširjen. Naročnina je samo $1 na leto, kajti ker je tu delavsko gibanje močno, ima list veliko oglasov, zato pa je naročnina lahko toliko nižja.
Kar se tiče Slovencev v tem mestu, sem že poročal, da je mnogo brezposelnih, ker jih industrija vsled njih ostarelosti več ne rabi. Proletarec tukaj še nikoli ni bil razširjen, ker v slovenski naselbini ni bilo agitatorjev, da bi čutili skupnost v našem delavskem gibanju, kakor so jo na primer v Milvvau-keju, West Allisu, Clevelandu itd. — Anton Ruas.
Zvezni dolg
Ameriška vlada se je dozdaj sadolžila v vsoti 30 in pol milijarde dolarjev. Ta javen dolg je večji ko kdaj prej v zgodovini te dežele.
0DN0ŠAJI V NEWY0RŠKI S. P. ŠE NESPREMENJENI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
prireditev smo imeli doslej v poletju. Po konferenci se je navadno vršil piknik — vsaj o-glašali smo ga — a dež je nam skoro zaporedoma kvaril načrte in račune. Prireditev dne 30. maja pa bo gotova stvar, ker bo pod streho. Vršila se bo iz enega v drug praznik, kar je tudi vredno upoštevanja.
Društva in klube opozarjamo, da naj to spremembo datumov upoštevajo, članstvo in somišljenike pa prosimo, da pomagajo v agitaciji za čim-
večjo udeležbo bodisi na kon- ______
ferenci kot na prireditvi. Sobo-1 stranke, ta 30. maja naj bo praznik vsega zavednega delavstva v tem okraju. Klub št. 11 se bo potrudil, da bo občinstvu predstavil dobro igro, pa tudi udeleženci konference bodo imeli za razpravljanje in sklepanje več časa kakor pa ob poletnih datumih.
Ker bo to zadnja konferenca pred bodočim rednim zborom JSZ, bomo na nji volili tudi de-
delavske kulture že 25, oziroma blizu 40 let.
S. Krebel poroča, da se tega pevskega konte&ta udeleži tudi slovenski soc. pevski zbor "Zarja".
Nedvomno bo sodeloval tudi češki delavski pevski zbor "Vo-jan\ dalje slovenski pevski zbor "Delavec" in več drugih. Tisti, ki ga bodo kritiki priznali za najboljšega, bo potem pel na velikem socialističnem kampanjskem shodu dne 23. maja, kateri se bo vršil ob priliki konvencije ameriške socialistične
dualno gibanje, bo s tem zanesla boj tudi v aprilske primarne volitve. To bo prvič, da si bosta v tako veliki organizaciji, kakor je v Nevv Yorku, stali pri primarnih volitvah nasproti dve skupini kandidatov. Tista, ki prejme večino, bo označena pod socialistično rubriko na končnih volitvah, neglede kateri struji pripada. Vsled tega je naravno, da bo boj med nji-
"eksekutiven napad na New York". Ako bi bilo članstvu v Wis. pojasnjeno, kaj so vzroki razpora. bi odbor ne storil takega sklepa, meni Nevv Leader.
Glavni strankin stan pravi, da je velika večina članstva soc. stranke v Zed. državah na strani eksekutive-in jo podpira v akciji za reorganiziran je newyorške postojanke. V uradu newyorškega odstavljenega
■-------».j. um iivn juionu^a	» i j w
ma zelo ljut. ako merodajni j odbora pa zatrjujejo, da je ve-krogi ne dosežejo prej spora- lika večina članstva v vzhod-
Važna seja kluba it. 1 v petek 28. feb.
Chicago. Na seji kluba št. 1 v petek 28. feb. bodo volitve delegatov na državno konvencijo soc. stranke in nominira-nje kandidatov za delegate na konvencijo soc. stranke.
......................... VMV4I	Poleg tega bodo podana va-
legata. S tem so seveda stroški,! *na P01^1*. potem pa bo raz-zato pa moramo agitirati toli- j Prava- — P.O.
ko bolj, da bo veselica uspešna '	—r------------
v vsakem oziru.	Naroiit€ Proj€UrcAf ki je
rm pmvi delavski list.
zuma.
James H. Graham, predsednik delavske federacije v Mon-tani in član strankine eksekutive, je predlagal, da naj svoj prvi sklep, s katerim je odvzela newyorški soc. stranki čar-ter, ovrž«. Za predlog je glasoval on in James Oneal, proti pa Leo Krzycki, Devere Allen, Coolidge, Hapgood, Daniel, Krueger in Thomas. Milvvauški župan D. \V. Hoan in poslanec Hoopes iz Readinga sta se vzdržala glaaovanja.
Stališče eksekutive je nedavno odobril odbor soc. stranke v VVitfconsinu in odbor socialistične stranke v lllinoisu. New Leader pravi v ureduiškem članku, da je wisconsinska organizacija edina izmed važnih strankinih delov, ki jc odobrila
nih državah z njim, pa tudi v drugih državah ima močno z*-slombo.
Take nasprotujoče si rzjave so v frakcijskih sporih običajna stvar in le potrjujejo, da d* tu dve struji, ki tekmujeta v o-malovaževanju druga druge.
Predprošlo nedelje se je vršil v Chicagu o tom članski shod. Vzlic silnemu mrazu ga je udeležilo kakih 150 članov. Stališče večine strankin« eksekutive in militantov J® predložil ter zagovarjal Msy-nard Krueger, nasprotno mnenje .pa je branil D. Gertler' tajnik "Fonvardovn' asociacije v Chicagu. Diskusije udeležilo par ducstov član<A Kljub delikstnemu predmetu se jc zbotovnnje utirno kon čalo.
——*
*
ANDREAS LATZKO:
SEDEM DNI
ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ.-
KAPITOL POZIMI
■»r
■fpT
(Nadaljevanje.)	/
Bilo bi preveč nedostojno, da bi kot gospodinja dala znamenje za odhgd. — Kakorkoli rada bi bila gospa Sonja zaključila ne-vfočni pogovor, vendar si ni upala niti ozreti kvišku iz strahu, da ji bo doktor lahko z obraza bral, da čuti na hrbtu nežno vabeči* prst svojega moža. Štela je doktorju resnično v zlo, da kot gost v njeni hiši brezobzirno razgrinja svoje prenapete teorije, kakor da —je sleherno bWga*tanji» zločin. Jezilo jo je* da je Friedl mirne duše trpel, da ga je imel Zg izkoriščevalca! Mar naj leže tudi njeni otroci na gnilih slamnicah le zato, ker si ne more vsak nakladalec premoga privoščiti vilo z belo lakirano otroško sobo?
Kljubovalno je -vrgla vznak glavo ter se ravno pripravljala, da odbije krivični očitek, ko jo je baron prehitel. Nadejal se je u.speha od domisleka. ki se ga je bil pravkar domislil :
"Oprostite, doktor, prošnjo imam do vaš. Se ne bi jutri opoldne odpeljali z mojo ženo k pohabljencu v predmestje? Lahko si mislite, kakšen odpor bo zbudil nevarni prece- ? denčni primer vsepovsod! Ce se raznese, kako odškodujem svoje delavce š hišo in zeml^i-— in gospod von Hahn bo že poskrbel zato — tedaj si predstavljajte zmagoslavje, če bi obdarovanca lahko s čimerkoli blatili, ~ da pije, da živi njegova žena nenravno ali kaj podobnega. —- Vem, vem. vi imate tudi o teh stvareh svoje posebne naroze. Ce hočemo, da se ta primer ne bo kar razkadil brez učin-L ka, moramo že računati s predsodki teh ljudi! Poslal bi vam svoj avto —"
Tokrat se Mangien ni uračunal. Neposredni prehod na program prihodnjega dne je bil pač prerazločen migljaj. Doktor je takoj končal svoje sprehajanje in s poklonom dejal, da je pripravljen spremiti baronico.
"Sicer sem ipo navadi zelo zgodaj na nogah, toda zadnji vznemirjlki dnevi mi še zmerom tiče v udih. Mislim, da je bolje, da grem zdaj počivat, da bom jutri —" . Baron je na skrivaj pomežiknil svoji ženi, naj vstane, in se nato s svojim vedrim smehom obrnil k doktorju:	^
"Se nič ne mudi, dragi moj! Razen tega „ imam v mislih majhno nesramnost. — Avto sme priti po vas se le tik pred dvanajsto uro, ker mora takrat polkovnik Hahn na postajo> in bo gotovo računal s.tem, da mu bom dal na razpolago avto. Ce avtomobila ne bo do-* ma. bo najbrže zamudil svoj vlak in izgubil «tt popoldan svojega dopusta! Gospoda bo ie ie spoznala, da sem lahko tudi neprijeten r
Ko je baron dospel že do prvega presledka na stopnišču, je doktor Landau nekaj stopnic niže nehote obstal in povesil glavo, ko se j« Mangien začuden ozrl po njem. Da se čuti ofroženega, tega nikakor ni mogel izreči! Oba bi ga imela za strahopetno, zajčjo dušo, če bi bil poizkušal pregovoriti barona s kakršnokoli pretvezo, naj ne izvrši nameravanih zlobnosti.
Ob bokih viseče roke je stisnil v pesti ter se odločno pognal po stopnicah. — Najbolje, da ne misliš, kaj bo. Kar mora priti, pride tem prej, če se bojiš!
Ko je doktor sedel k Sonji v avto. je bila Sonja trdno odločena, da bo popravila svojo neprijaznst prejšnjega večera. Zda i je vedela, da je Landauu dolžna hvalo, vseeno, ali »e je ali se ni tista zavozlana berlinska prigoda v resnici dogodila, bodisi v celoti ali deloma. Gospa Sonja ni bila vesela tega, da je njen mož pretrgal razmerje jz Mimi Brenke-novo: prej ali slej bi bilo razmerja s površno, lahkomiselno žensko vendarle konec. — Mnogo več se je dogodilo v teh treh dneh, kakor le odtujitev od Mimi, ki bi ji vsak hip lahko sledila druga, če bi se bil vrnil domov isti nečemurni, notranje leni mož, ki je bil na sveti večer nekaj ur pred božičnim obdarovanjem, ves vase zakrknjen odpotoval.
Svoje namere ni pozabila, vso vožnjo je čakala ugodne prilike, da bi z nekaj prijaznimi stavki pokazala doktorju, da obžaluje »voje vedenje nasproti njemu — pa je vendar sedela ob njem molče, kakor odrevenela od prizorov, ki so švigali mimo. Cim globlje ae je avto skozi zavite ulice izgubljal v uma-zanosti in ožini delavskega predmestja, tem bolj jo je spominjal vsak pogled na strastno zagovarjano obtožbo njenega spremljevalca.-Neobičajni avtomobilski obisk je privabljal '
vse prebivalce na okna. Ženske nedoločljive starosti so skakale iz hiš, da odneso svoje vreščeče, pretepajoče otroke na • varno — fantiči s predrznimi, sovražno"' iskreči mi. se očmi v si rast i h obrazih so kazali jezik in obmetavali z nečednimi izrazi dozdevna zaljubljenca. Kakor je umazana brozga mla-kuž brizgala v bleščeče se avtobilske šipe, tako se je čutila tudi Sonja omadeževano od pogledov, ki so obtičali na njej.	..
Vsi poskusi, da bi zatrla proti volji pojav Ijajočo sf razdraženost, niso uspeli. — Da je tudi doktor molčal in da ni niti z besedico gloisiral mimo drveče panorame, to ji ni pregnalo občutka, da doktor zmagoslavno uživa svojo zmago. Gospa Sonja bi ga bila najrajši vprašala, kaj neki dokazuje to, da dorašeajo ti otroci zanemarjeni, notranje in zunanje omadeževani. Ce pridejo njih očetje do oblasti, se bodo pač samo maščevali— več kakor pomagati posamezniku, lajšati z denarjem najhujšo bedo, več pač žrv krst ne more. Kaj ni Landau sam pripovedoval, da je bilo vse življenje delavca, ki ga je Rrenken ustrelil, zastrupljeno z dobro hotečimi prijaznostmi njegove bogate krstne botre?
Na vožnji domov se je oaroničina nesmiselna razdraženost stopnjevala tako daleč, da ji je doktorjevo sosedstvo postalo muka ter je iskala pretvezo, da bi izstopila. Kar je bila videla v družini ponesrečenega delavca, ji je stiskalo grlo. Jetično dekletce z žalostnimi očmi, natanko istih let kakor njena lastna hčerka, komaj rojeni dvojčki na cunjah v košari za perilo, vsa hiša, mnogi zavistno-strmeči, pohlepno-proseči pogledi — strašne sanje, vse! Mar res ni mogoče zmanjšati te razlike? Kaj morajo delavci stanovati res v taki neusmiljeni, moreči gneči, zato da lastnik tovarne lahko privošči sebi in svojcem vse, kar si požele?
Dokler ni bila- njena domovina odtrgana od zemljevida Evrope, se je Sonja Mangie-nova pogosto pojavljala kot dobra vila v siromašnih predmestjih. Ce je ta obisk zapustil tako presenetljivo močan vtisk, je povzročil to pač njen spremljevalec, čigar nenavadno vedenje je opazovala z rastočim strmenjem. Ves popoldan se je dolgi, okorni možakarja primrznjenim pogrebčevskim obrazom igral z otroki kakor razposajen fante, se plazil po ^ tleh in se otrokom tako zelo prikupil, da so se zvečer jokali, ko so morali od njega.
"Kakšna dobrota zame, da lahko norim z otroki, ki smejo biti res otroci!" ;e dejal doktor. "Tudi za to je treba denarja! Ko spoznaš, kaj je drago in kaj ceneno, in da je treba vse na svetu kupiti, je otroškosti konec! Natanko se spominjam, kako me je presenetilo, ko mi je povedala moja pestunja, da je siromašna. Še danes mi pripoveduje, da sem ji odgovoril tako-le: 'Bodi pač lepo pridna, pa bos gotovo spet obogatela!4"
Smehljal seje, in gospa Sonja je molčala. Skrivno je opazovala čudaški obraz, ki se je zagrizen in skorajda trd tako rekoč oproščal pod zamišljenim smehljajem. Drugače kakor v Mangienu, se je tudi v nji počasi prebujala simpatija. Ni je bil njen mož zaman krstil za "kokljo". Vsa njena čuvstvenost je bila tako prežeta z materinstvom, da je bilo v sleherni njeni prijaznosti nekaj zahteve po varoval-stvu. Ta nič negovani, odljudni človek, ki je v brezkoristnem vznemirjanju trosil samega sebe in krošnjaril s svojim srcem, je bil zanjo kakor zanemarjen otrok. Čutila je, da je povsod brez vsega, rada bi mu bila rekla takoj kaj prijaznega — a se je vendarle globoko oddahnila, ko je zaslišala zunaj glas svojega moža.	r.
Ko je vstopil, je takoj opazila, da so ga v tovarni raztogotili. — Niti otroci ga niso mogli razvedriti; ostal je redkobeseden, dokler niso po večerji spet sedeli v veži in mu je slučajna opazka razvezala jezik. Mar ne more razpolagati s svojim premoženjem, kakor
sam hoče?--Komu je dolžan polagati
račune, pa čeprav ga prime, da bi razdal ne samo leho ničvredne zemlje, ampak tudi svojo hišo, svojo tovarno, vse svoje imetje? — (Dalje prihodnjič.)
NASILNOSTI FAŠISTOV V NAPORIH ZA P06AŽENJE LJUDSKE FRONTE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Na sliki je kapitol v Washinftonu, D. C., kakor Je izgledal v zadnjem silovitem mrazu in snegu. Dasi glavno mesto Zed. držav ne pozna ostre »ime, se ji letos ni ognilo.
Stanje Jugoslovanskega seb izrečenih precej kritičnih
besed, je bilo zborovanje v
stavbinskega in posojilnega društva
Chicago.—Hranilna in posojilna društva, kakršno je omenjeno v naslovu tega dopisa, so
splošnem veliko bolj vzorno kot pa katerokoli drugo, lahko bi rekel, v prošlih 10. letih.
Pametno ravnanje v direk-toriju, in pa dobra volja delni-
bila v tej krizi silovito prizade- | Carjev — to dvoje je potrebno ta zaradi padca cen premični- in Prav lahk(> dosegljivo — pa nam (hiš in stavbišč), ter brez- bo to društvo spet postalo ak-p ose In ost i. J\ljub temu baš ne- tivno v Pravem pomenu bese-
premičnine predstavljajo naj- de- Jo*ko 0ven Je že na občnem zboru agitiral, da se naj vsi tisti člani, ki morejo, zavzamejo, da bodo vlagali v JSPD vsaj dblar na teden, kajti to bi bila najboljša pot, da se zopet Ustvari zaupanje v to ustanovo.
^ Poročevalec.
Ako bi hoteli delavci prisluškovati petino toliko časa resnici kakor prisluškujejo la-žem, bi svetovna socialna revolucija mahoma korakala.
OGLAŠAJTE
V
v
PROLETARCU
.................
. .....................I..................I...............
trdnejšo vrednost, zato je naravno, da bodo vsa več ali manj dobro upravljana stavbinska in posojilna društva krizo prebolela in prišla zopet v položaj, v katerim jim bo mogoče pla-evati na vloge primerne obresti in udovoljiti tistim vlagateljem. ki zahtevajo izplačitevj svojih vsot.
JSPS je druga največja-slovenska finančna ustanova te vrste v Chicagu in tretja največja med Jugoslovani v tem mestu. Dasi JSPD v prošlih letih krize v aktivi ne beleži napredka. pač pa precej tisočakov nazadovanja, je gospodarsko vendarle zdravo, ker ima aktivo zavarovano s sigurnimi posojili, z zmanjšanjem obrestne mere in pa z grajenjem rezerve. Aktiva društva je dne 31. dec. znašala $297,307.04. Ta vsota je zaeno zapopadena v obligacijah delničarjem, v posestvih, ki so prešla v društveno last in v raznih drugih malih rubrikah.
Jugoslovansko stavb, in pos. društvo je včlanjeno v Federal Home Loan Bank sistemu, v Building Loan & Saviug asociaciji in v United States Building & Loan ligi.
Dva največja jugoslovanska stavb, in pos. društva v Chicagu sta tudi federalizirana, oziroma eno bo federalizirano v kratkem, dočim je stavb, in posojilno društvo Slovenski Dom federalizirano že od lani naprej.
Uprava Jugosl. stavbinskega in posojilnega društva zagotavlja, da je njegovo stanje prav tako sigurno — vse, kar želi, je več razumevanja in sodelovanja od strani članov, pa jim bodo prihranki prav gotovo zavarovani, tako, da dobe za vsak vloženi dolar nazaj dolar in obresti.
Na prošlem občnem zboru so bili izvoljeni v direktorij JSPD Joseph Stebla.v (ponovno) in Vinko Ločniškar ter Paul Vesel (nova člana). Odpadla sta Otto Dernull in John Zvezich. ki nista več kandidirala. Celotni direktorij, kot je zdaj konstituiran, tvorijo: Joško Oven, predsednik; Anton Kocian, podpredsednik; Joseph Stebla.v, tajnik; Frank Udovich, blagajnik; direktorji: Frank Smith, John Gradishar, Vinko Ivočniškar in Paul Vesel.
V nadzornem odboru, ki ga je izvolil direktorij, so: Donald J. Lotrich, Martin Kreiss in Anton Udovich.
Zadnjemu občnemu zboru je predsedoval Otto Dernull. Dasi je bilo posebno s strani par o-
Nova eksekutiva soc. stranke v Clevelanduu
krizi, ki je zadela kapitalistični sistem, pa se vzlic vsem ugodnim okolščinam tudi ona ni mogla ogniti.
Danes je francosko narodno gospodarstvo v toliki negotovosti, da je ljudstvo napeto nervozno. Boji se inflacije, ker jo je enkrat po vojni že okusilo in boji se še marsičesa, kajti vlada
j gazi v deficit i n^>rez posel nost narašča. Mulor v ^evropske dl-_
I ^l^-davijoHtmH^^VaTlčtJo Izdatki za militarizem, ki so ogromni.
Škandali s podkupninami, ycaft, večen strah pred novo nemško invazijo, negotovost ob italijanski meji, nezanesljivost i Anglije itd. so stvari, ki gredo Francozom na živce. A kljub vsemu je velika večina prebivalstva za ohranitev sedanje državne oblike.
Kapitalistična oligarhija, sicer majhna, kar se števila oseb tiče, pa je v Francki sila^ ker kontrolira njene finance, njeno industrijo in pretesni del njenega časopisja.
Tako si že skozi vito sedanjo krizo stojita sovražno druga proti drugi ti dve sili, obe uverjeni, da pride do spopada. V tej napetoseti se dogajajo izgredi, ki niso samo izlivi navdušenja ali protesta, ampak odsev dveh tokov, ki se dozdaj večinoma še brez grmenja in krvolitja bijeta za kontrolo nad Francijo. V prošlem poldrugem letu se nacionalistične^fašistične organizacije pripravljajo na boj tudi z orožjem. Levičarske skupine, združene v ljudski fronti, so par mesecev tega naslovile vladi ultimat, da ako jih ne razoroži, se bodo pripravile za hranitev republike in demokracije s svojimi silami. To bi pomenilo civilno vojno.
Napetost položaja je dne 13. februarja povečal napad ro-jalistične drhali na voditelja socialistične stranke Leon Bluma. Peljal se je iz zbornice v avtu, ko ga je spoznala drhal "kraljevskih služabnikov", kakor se naziva ena rojalistična skupina. Bila je zbrana slučajno na pogrebu enega svojih pristašev, ko se je Blum pripeljal mimo: "Socialist Blum!" je šlo med njo od ust Mo ust. Navalili so na avto, potegnili Bluma ven ter ga pretepli s pestmi, palicami in žilovkami.
Policija, ki je prišla na lice mesta, ga je otela pred'nasilno smrtjo z največjo mujo. Leon Blum, .ki je svetovno znan socialistični politik, je v Franciji respektiran tudi med nasprotniki, razen seveda med monarhisti, fašisti in drugimi skrajnimi nacionalističnimi skupinami. Vlada, kateri načeljuje po resigni-ranju Pierre Lavala Albert Sarraut, je takoj po napadu na Bluma odredila razpust treh fašističnih-monarhističnih organizacij. Toda fašisti, ki verujejo le v nasilja, so izjavili, da se ne bodo podali brez boja.
250.000 ljudi, ki je korakalo prošlo nedeljo po pariških ulicah v protest proti napadu na socialističnega,voditelja, je jamstvo, da so fašisti kljub vsem provokacijam in podpori finančnih in industrialnih kraljev daleč od zmage.
Velike preglavice dela današnji Franciji tudi Vprašanje vnanje politike. Ljudska fronta je za sporazum in vojno zvezo s sovjetsko Unijo. Francoski kapitalizem, s fašisti vred, pa zahteva pobotanje s Hitlerjevo Nemčijo in zvezo z Mussolinijevo Italijo. .Vprašanje obrambne pogodbe, ki jo je sklenil Laval z USSR še lansko poletje, je prišlo po dolgem odlašanju? na dnevni red v francoski zbornici komaj pred dobrim tednom. Poljska vlada je sporočila, da zveze med Francijo in USSR
\ eksekutivo soc. stranke o- nikakor ne odobrava, in če jo francoski parlament potrdi, bo
kraja Cuvahoga so bili izvoljeni: I. Axelrod, član židovskega kluba in tajnik društva VVork-men's Circle. Edward Simpson, član East Cleveland kluba in Auto VVorkers koncila v Clevelandu; Robert Parker, član kluba v 25. vvardi; Max Vohl, predsednik unije pisarniških nameščencev; Rev. John Som-merlatte, tajnik unije Rayon VVorkers, United Textile VVorkers of America; Louis Zorko, član kluba št. 27 JSZ, in James K. Leake, aktiven v organizacijah črncev.
V področju tega odbora so tudi priprave za prihodnjo konvencijo soc. stranke, ki se bo vršila meseca maja v Clevelandu.
morala Poljska hote ali nehote v zvezo s Hitlerjevo Nemčijo, s čemer, po trditvi Poljakov, Francija več izgubi kakor pridobi.
Ker so v Franciji navajeni težkih političnih kriz, so poznavalci njenega položaja mnenja, da bo te viharje prestala brez temeljnih sprememb in brez civilne vojne. A vse je odvisno od okolščin — odvisno namreč tudi od tega, kako bo vlekel svoje niti Hitler, kaj se dogodi z Italijo, kako se bo kretala Anglija itd.
Gotovo je eno: ljudska fronta je pripravljena, da brani republiko in njeno demokracijo z vsemi mogočimi sredstvi.
mas bi licagu
Veliko dijakov kljub krizi
Norman Thomas govoril v Chicaj
V nedeljo 23. februarja bo, Illinoisko državno univerzo govoril1 pod avspicijo^^»oc. stran-j obigkuje v tem semestru 10,750
dijakov ali 625 več kakor v prejšnjem.
ke čikaškega okraja Norman Thomas v Viking Temple, 3257 Sheffield Ave. Shod se prične ob 2:30 pop. Vstopnina je lOc.
Konferenca 17. maja v • Milvvaukeeju
Milvvaukee, Wia. — Na zadnji konferenci klubov JSZ in j društev Prosvetne matice, ki se i je vršila lansko jesen v VVau keganu, Je bilo sklenjeno, da se naj prihodnja vrši bodisi I drugo ali tretjo nedeljo v maju. j Za kraj zborovanja je bilo do-| ločeno mesto Mihvauke.
Na seji kluba št. 37 dne 13. feb. smo določili za konferenčno zborovanej nedeljo 17. maja, ki je tretja v mesecu. Vršilo se bo v S. S. Turn Hali. Izvolili smo pripravljalni odbor treh članov, klub JSZ v VVest Allisu pa bo sklepal o tem na prihodnji seji.
*
Klub št. 37 JSZ priredi v nedeljo 20. marca "Card Party" v S. S. T. H.
*
Zadnja seja našega kluba je bila zelo živahna. K l iti b snežnim zametom se je je j^deležilo nad 30 članov. Priporočila so bila dobra,- zanimanje veliko in tako se nadejamo, da pride tudi v naš klub več življenja. Poročilo o situaciji v mestu z ozirom na sedanji volilni boj je podal tudi alderman s. Tesch. Ko je končal, je bil deležen živahnega aplavdiranja.
Jacob Rozich.
dr. f. pauuch
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.


FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicafo, III.
Tel. Crawford 13SJ
> Pristna ia okasna domača jedila \ Cen« smerne. Pnstreiba tsiaa. \
CLOTHCRAFT ^
OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI
IZ
CISTE VOLNE
Obleke po meri $21 in večj hlače po meri od $3.95
Močnik Clothing, Inc.
6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O.
V Slovenskem narodnem doma
SE PRIPOROČAMO
ilU|U!HMMIIH'l
l1!IH|IH»IIH4IIHOHH(HlimiHmillH!
Milvvaukee Leader
Največji ameriiki nocializtlčni dnevnik. — Naročnina: $(1.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri meneče.
Naslov: 540 W. Juneau Ave.
MILVVAUKEE, W1S.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo e slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor ladi e angleškem la nemškem jesika.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCU #IM e i •»•••♦»ae+aifia »»»♦•♦»♦	»ar »f
...	'J
STANJE J. S, Z. PRED NJENIM XI. REDNIM ZBOROM
DEVETINTRIDESET KLUBOV V J. S. Z. IN STO TRHN	Soc ^nkV"1anai" ŠESTDESET ORGANIZACIJ V PROSVETNI MATICI
/	ilanaAnjlh razmerah avoje tež-
. ,	...	. . A . .	.	. A . ^ ,	koče in v ie večji meri jih ima
Izčroek zapisnika seje *anih	kot Me običajno ^ovanju......... A —
1	'	J ra^tma prratrairkTrTra^^t^rkaf+Tv
odborov JSZ dne pomeni, da je nekaj nad sto
7. februarja 1936 članov, ki so zaostali s prispevki
Redne seje odborov JSZ v j	,
petek 7. februarja 1936 so »e f. V teku leta so bih ustanov-
udeležili sledeči: Frank Alesh. ijj^" trije klubi: Red Lodge-Ftfip Godina. Peter Kokotovič, Bearcreek. Mont., Maynard, Fred A. Vider. Joško Oven ini° » Prest°. p* Prenehala pa
Kapitalizem torej ni edini rrsprotnik delavskega gibanjar kajti ovir ima veliko med delavci samimi, ker so nezavedni.
Toda kljub vsemu je treb* vztrajati, agitirati, organizirati iu delovati za naš tisk
vanju powbno Antop Zvrpk 90f laifatttpj »tranku. ~ •zapaJmTVmnsjlva.uj,). V.s> Njen ,e(Janji n(Hrsnji boj u uci„,o„ _
tifg.tatorji ^omenjan, vraž- a, uktifnlh in j ih jy ^otu*	delav.
"45SJ,; k' J'h «b'"v,Jamo I »pomih vprašanj je stranki kot ,tv„ in zaujo »e jc! vredno bo-
Dani nmo lani izvršili res ,,ri- c*,cti V **0<l0, jemlje «an- j riti. _ Anton Jurca. ... itn o lu,Y U r* , re" prl Utvu navdušenje za delo.	-l-
luno ajfitaeijskega dela ven- s w <la s0 v franki1 C te!e eksekutive illinoi-dar ne še zadosU! Glavna ov - ^ ,prwnemb#f riueiMe. 5 »eje ek.eKUUVe UIWP»
r	, .uer.	™ ... ---------------------	'.H »t*6™ ",ba"JU ^^"je in pa taktika, ki ji bo omo- *ke »oc- »fanke
Frank Zaitz od eksekutive. Od-■sta kluba 4t- 65 v Johnstownu u ai{'l*lorJev * mn°K'.n K«dila napredek. VpraAanje pa Poročilo a seje eksekutive
šoten George Maslach vsled de- in Powhatan Point. O. Paaiven	naselbin«) imamo samo somi-, je koJiko nam more kori8titi s0 strallke v Minoisu, ki se je
1« v Wauke*anu. Od nadzor- Je ^lub št. 33 v Nantieoke. Pa.	Cenike, a med njimi m niko-
ne„. odbora JSZ Anton Gar- P° Pregledu meseinih poročil	K»r. ki se hi mogel uveljavit.
ZjSkSir Misije razvidno, da so klubi prido-	kot uapešen agitator
isavzlic vsem poVižkočam—
den in Frank Udovich. Mike Chavich odsoten vsled dela. , bili novih članov toda o-Od nadzornega odbora slo- kl odpadli, to število ni venske sekcije navzoča samo odtehtalo, da bi mogli beležiti Angela Zaitz. John Hujan in	napredelc.
Alice Artach odsotna brez sporočila o vzroku. Od prosvetnega odseka navzoča Ivan Molek in John Rak. Peter Bernik je bil zadržan vsled druge seje isti večer. Poleg omenjenih navzoč tajnik Chas. Pogorelec.
se mi zdi—smo še precej dobro izšli skozi te mizerne čase.
Poročilo tajnika sprejeto na znanje.
Finančno »tanje	y jmenu nadzornega odbora
Dohodkov smo imeli v pro- poroča Anton Garden. Knjige šlem letu, skupno s prenosom so v redu. Klubi dobe detajlira-$4,337.34, stroškov pa $3.171,- no finančno poročilo v mirne
06. Blagajna 31. dec. 1935 $1,-166.28. Od te vsote je v Mil-
Dalje so bili na tej seji tde-	ki je v "V*
ografirani obliki. Poleg Gar-
frakcijski Jjoj, posebno sedaj,	vršila 1. feb. v Bloomingtonu.
ko se bliža predsedniška kam- ,	pravi, da ao poročila organiza-
panja.	torja Brinocarja in drugih o
Zavedati se moramo, da je	delu 2a stranko ugodna,
nam harmonija in skupnost baš	Devetnajst postojank je bilo
zdaj najbolj potrebna. Težko	suspendiranih, ker lani niso
je vsakemu iskrenemu agita-	kupile dovolj članskih znamk.)
torju za stranko, ki namesto	Dan jim je rok 60 dni za reor-
da bi do.bival vzpodbudo, mora	gauizacijo. Ce se je ne poslu-
Ijudem le pojasnjevati, čemu	žijo, jim bo čarter odvzet,
to in zakaj ono glede razprtij.	Illinoiska socialistična orga-
Sloge bi -bilo več, če se bi	nizacija ima na prihodnji
. . ,	, voditelji hoteli potruditi zanjo, strankini konvenciji, ki bo ma-
dna je pregledoval zvezne po- |fipomilljam ko je |)okojni ja meseca v clevelandu. pravi-
alovne knjige ui račune /lan Jož<f Zavertnik dejal> da je co do 14 delegatov. Klubi mo-
deči sodrugi kot gosti: John daciji, $408.23 Prava gotovina nadzornega ^bora Frank* l -	enotnost in vzajemnost odviana rajo izvršiti nominiranja kan-
Gorshek, Springfield, 11]. ; An- na Uwndale Nat banki kon- douch ^ ( havich, tretji član	od "lidrov".	\diditov za del u d() 29 f
ton šular, Kansas; Frank Pod- ffjjci $763.05, ki ®e i [J? ^ . 1 H>;v' sepeviz!]t4 Nisem strahopetec in ne bruarja
boy in John Terčelj, Pennayl-ideh $550'61 na ^nvencni m|ni mogel udeležiti. Poročil ,	omahljive^. Vztrajal bom in se Eksel
vania: Frank Barbich. Ohio; Louis Beniger, Chicago. t
Za predsednika seje izvoljen Fred A. Vider.
Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan.
Korespondenca.
Tajnik prečita pismo finske Jugoslavija.
■ «	. .	-.....hljivec. Vztrajal bom in ne Eksekutiva soc. stranke .
$212.44 na upravni fond. Ce- nadzornega odseka se sprejme bori, ,/a delaVHke pravice do	ininoi8U je »prejela tudi izjavo,
lokupni imetek zveze je bil na znanje.	| skrajnosti, dokler bom živel,	da odobrava postopanje odbo-
Prosvetna matica	kaJti l)ar voditeljev na eni ali	ra ameriAke soc. stranke, kate-
Njen tajnik s. Chas. Pogore- -dru,ri.	del°Vne	ri J<? °dV2el ^rter držav,li..oz-
lec Doroča*	nlma	pomena, da	roma mestni organizaciji v
— -	- . v p , tni m r ; ; \ -i i ki radi njih umaknili agita-	New Yorku, v namenu, da jo
račune obresti od posojila JRZ, v rros\cini rn^ici je bilo la- .dj. y k t { ^ vztrajali do«go i reorganizira pod novim vod-
Ljudski tiskarni v Mariboru,^! včlanjenih 163 organizacij, vrgto Jet	*	stVQ*	^
koncem leta $1,542.58. obvez-n ost i pa $1,632.24. Te so v glavnem za literaturo Prosvetne matice, ki jo dobivamo na
federacije z ozirom na odnosa-
je v soc. stranki. Se sprejme na | J"***	, ^^^JT'^	a^iSU X
».....- -.......
ki so skupno prispevale $1,-124.87. Za njih članstvo smo
JSZ med ameriško javnostjo ne šteje in tudi ni njena nalo-|
rem poroča o razprtijah v New Yorku, se vzame na znanje.
Chas. Pogorelec omeni, da je klubu svetoval, naj se ne umešava v ne eno ne v drugo stran, dokler se frakcijski boj ne razčisti.
Pismo kluba št. 235, Sheboy-gan, v katerem vprašajo za o-glas, se sprejme na znanje in sklene, da se da v njih pro gramno knjižico oglas za $5.
Poročilo tajnika.
Chas. Pogorelec poroča:
Ob koncu leta 1935" je štela JSZ 39 aktivnih in 1 pasiven klub ter 7 članov at large. Na podlagi mesečnih poročil klubov smo imeli nekaj nad 800 članov, toda na podlagi razpe-
i mladinskih znamk, skupaj 8382 (dualiie znamke sta dve v eni). Iz tega je razvidno, da je okrog 20'» našega članstva še veduo nezaposlenih.
Agitacija in prajpaganda
« •
V prošlem letu smo izvhUli precej agitacije. Zdi se mi, da mnogo več nego v nekaj prej-1 šnjih letih, tajjiik je bil na agitaciji nad štiri mesec, največ v zapadnih državah in nekaj tednov na vzhodu. Dalje so izvršili veliko dela za širjenje Proletarca, pri nabiranju oglasov v Majski Glas in v Am. druž. koledar ter v razpečavanju teh dveh publikacij naši lokalni zastopniki, člani in somišljeniki. Izmed njih je bil veliko na po-
dov raznih drugih knjig.
Iz našega dramskega arhiva smo v prošlem letu paslali igre in vloge 59. organizacijam, od-nosno posameznikom, ki so jih naročili zanje. Nekaterim smo jih poslali po večkrat v letu.
Strah pred snežnim plazom
Bingham Canyon, Utah. —
Lavvless Judges
V založbi'knjigarne Rando-ve šole socialne znanosti v Nevv Yorku je izšla knjiga, v kateri pisatelj Louis P. Goldberg slika vlogo sodišč in sodnikov v ameriški zakonodaji.
Kritiki so to knjigo sprejeli z velikim zanimanjem in jo v splošnem laskavo ocenjujejo. John Chamberlain piše v dnevniku Nevv York Times, da knjiga predoči v vsi mogoči rea;-nosti resnico o negotovosti a-meriških zakonov: kongres sprejme postavo, predsednik jo podpiše in postane veljavna. Da, če ne bi bilo sodnikovi Tako pa pride vsak važen zakon v roke tem, ki ga počasi mrcva-rijo na nižjih instancah in potem pa ga zrušijo na vrhovnem sodišču. Posebno doleti taka u-soda zakone socialnega značaja.
Oceno o knjigi so priobčili mnogi kritiki, ki so uposleni pri kapitalističnih dnevnikih, ker je delo takšno, da ga ni mogoče ignorirati. Komunistični I)aily Worker daje priznanje obema socialističnima pisate-ljjma, ker sta predložila javnosti to času takq zelo primerno knjigo, čitateljem sta na poljuden način predočila, da so a-meriški sodniki skoro vsi razredno zavedni pristaši in brani-telji kapitalizma, zato njihovi izreki ne morejo biti v bistvu nič drugega kakor podpora sedanji uredbi in zaviranje vsega, kar bi utegnilo koristiti delavcem in farmarjem.
do val povest iz starega kraji, ki je docela podobna po. vesti Frank Tavčarja v leto*, njem Ameriškem družin*k§u, koledarju. Rekel sem mu, da jo je morda Čital v koledarju. "Ne," pravi, "slišal sem jo if v starem kraju." Svetoval mu, da naj prečita povest t»k« snovi tudi v koledarju in mu f« ponudil. Zagotovil sem ga, di je v koledarju veliko lepeji štiva, pa bo vesel take knjige. V pomenek je segel Franc in se čudil, češ, "Max, kaj ti fe zmerom bereš socialistične knjige?"
"Ali se še spominjaš v Klei-nu Požarjevega Janeza?" sem ga vprašal. "Dejal je, da ko bi bil on milijonar, bi najel od tu do Seattla toliko ljudi, da bi polovili vse socialiste."
Ampak Požarjev Janez ni milijonar in tudi socialistov n« lovi po Ameriki. Pač pa jih la-hlfo lovi v Italiji pod Mussolj. nijem, kamor je odšel, kajti v Ameriko ne bi mogel več. Sicer pa je tu že zdaj preveč takih Janezov. — Ma* Polaak.
u
lo med ameriškimi delavci. Ima pa veliko polje med slovenskimi in drugimi jugoslo-1 Kakor čujem v pomemkih, so vauskimi delavci. Ena njenih ljudje s štivom v letošnjem A-novih nalog je agitacija med meriškem družinskem koledar-našo mladino. .	ju zelo zadovoljni. Naša našel-j
Kadar pravim JštZ, pomeni j bina je v njemu dobro opisana, to kajpada nas člane. Vsakdo' Poročala vam bi kaj od na-] izmed nas ima gotovo nekaj še zime — a ko berem- kako
bi to .ne bilo i
. ■ __________,__ ,....... .................. . četrtek in petek
TvZrtu f ,mTKVKer, y !'" vsaj enega v JSZ. bo to ojaia- 6. in 7. feb. smo imeli tako sil-skanih ali pa tipkanih po ah že t •	, , .	.. , ,	i .
. Ul , j	.. ... . lo njene vrste, dvignilo njen ne viharje, kakor se nikdar, od
toliko pokvarjenih, dl jih bo
treba znova prepisati. Istotako
vloge. Nekateri na igre in vlo-
Skupno smo razposla l lani 141 .. . .. ..	^ . ,
• i r i a	.	. 'prijateljev ali	znancev, Ce se mrzlo je pri vas,
iger. Vsled neprestanega izno-	,	, . i . .	.
. - .	.	odločimo, da	pridobi vsaki zanimivo. V čet
"PATRI0TIČNA" GOSPODA SE BOJI GOVORITI 0 RAČUNIH
ge veliko premalo pazijo, pa se jih zamaže; raztrga aH uniči toliko prej. Prosvetna matica pa ima z nadomestitvijo znatne stroške.
Od prošle do te seje smo bili
i	, •	i i	mm mrvini
z dramskim arhivom na razpo- ^ odpadel lago sledečim: društvu št. 477' SNPJ, Nevvburgh, O.; druš. št.
vpliv in razširilo njeno agita-'kar smo v Binghamu. V letoš-cijsko silo ter prosvetno delo. njem koledarju je med drugim Vfr novih Članov je organi- omenjen veliki sneženi plaz, ki zaciji neobhodno potreben, ako se je dogodil 17. februarja noče zaiti na pot propadanja.] 1926. Zasul je 36 ljudi.' Tisti, Kajti treba je upoštevati, da ki živimo na istih brdih, smo u-niso vsi zvesti. Marsikdo, ki je žili to zimo že veliko strahu, pristopil in trdil, da ostane ak- posebno še omenjena dva dne-tiven socialist vse življenje, je va. Kraj je namreč tak, da se - da, med njimi plaz lahko vsak hip dogodi, celo taki, ki so si dobili sloves Par noči si vsled silnega vihar-
34 SNPJ I r* • ol	neustrašenih delavskih borite-	ja nismo upali zaspati, kajti
' i ( UofI)° J? 'liljev. Omahljfvce odnese vsak	pred plastmi snega na strmem pevskemu zboru Slovenec, Pue- * • • i * i i i-	• i
'	veter in se celo trdnejši od pa-	bregu, ki se vzpenja nad nasi-
(Nadaljevanje s 1. strani.) s pomočjo kongresne preis- inkviziciji" (Black inquisi-kave.	tion.) Predsednik "inkvizicij-
Posameznikom in organiza- skega" odbora se namreč piše cijam, kot so American Liber- Black.
ty League, Crusaders Sentinelsl » . , . ,______. ___ ,i
oftheRepublic. American Fe-(	,	, reformira
deration of Investors, New ^ York State Economic Council,
blo, Colo., ter dram. in pevske- . • , j	* *i «i • i_-x
.....v * c m	kada se pojavijo težka mi hišami, imamo upravičen
Hlinois	'	taktična vprašanja, kakor npr.]strah.
Poročilo sprejeto na znanje. (Dalje prihodnjič.)
Mussolinijeve fraze
Ljudstvo ima v tej vojni med istaši starega in reformira ♦ nega. "reguliranega" kapitali
National Association of Manu-facturers, American Taxpayers
zma prav maio pridobiti, tudi ako zmagajo slednji na celi
League itd., so bile iz kongresne pisarne poslane pole z vpra- Oboji so za ohranitev siste-
šanji, kdo prispeva za njihovo	ma, v katerem je izkoriščanje
propagando, in koliko ter kak-	neizbežno zlo. Ljudstvo posta-
šne koristi pričakujejo od tega.	ne ekonomsko svobodno šele
Prizadeti patriotični filan-	kadar tako uredbo odpravi in
tropi so zdaj v strahu pred luč-	jo nadomesti s produkcijo za
jo javnosti in vpijejo o "črni	porabo namesto za dobiček.
Žensko društvo "NADA" it. 102 SNPJ
CHICAGO, ILL.
priredi
MAŠKARADNO VESELICO
na pustno soboto 22. februarja 1936
v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Avenue.
Vstopnice: v predprodaji 30 centov, pri blagajni 40 centov Pričetek ob 8. zvečer.
v	• f
Nagrade v vrednosti $100.00 xa najboljac raaake.
IZVRSTNE GODBE V OBEH DVORANAH.
med vojno in v sedanji krizi. Tako imamo tudi mi svoje Mnogi bivši člani danes de- težave. Pozimi je tu zelo pusto, lavskemu gibanju veliko ško- Zabava nas le radio in pa slo-dujejo. Vrhutega je med de- venski listi, katere prejemamo, lavci veliko takih ljudi, ki so — Veselic ne prirejamo. Tu in "Na6a vojna je vojna revnih. 1)0 naravi hujskači, špijoni in I tam pridejo ljudje skupaj in Vojna proletariata proti ftebič-	pomagajo drug drugemu praz-
nosti in hinavstvu", je rohnel Omenim naj še polovičarje, niti sodčke, ki so si jih v jeseni " JidiHBolini na nekem slavju kon- ^i so 50-54» — pol napredni in;napolnili z vinom. Mnogo roja-j 1 cem decembra.	I>°1 nazadnjaški, ki so med ra- kov je bolehnih in nekaterim
jdikalci^radikalni, in nazadnja- so predrzni zdravniki zapove-
Kentucky noče prodaj- ki, kadar jih pot zanese med dali, da se morajo popolnoma ■ i " nazadnjake. In pa tiste, ki na vzdržati alkoholnih pijač. Mo-nega davka	povabilo za pristop v klub pra-|2jev ki jim je to ukazano, gle-
Vf državi Kentucky je bil prodajni davek s sklepom zakonodaje in s podpisom governer ja dne 15. jan. odpravljen.
vijo: "Se strinjam z vašo stran-'dajo obupno v sode in ponuja-
ko in bom že pristopil, kadar bom videl, da boste kaj dosegli."
jo pijačo prijateljem, češ, pijte, da se ne bo spridilo!
Poročevalka.
Smrtna nezgoda. — Pomenek o povesti
Roundup; Mont. — Dne 1.,
feb. je ubikfv rovu št. 3 Roun-J dup Coal kompanije rojaka Loui$ Videča. Uposlen je bil kot popravljač in postavljalec opor. Dobil je sporočilo, da je strop v nekem rovu slab in da naj ga podpre. Odzval se je, odstranil s stropa nekaj škrli, za njimi pa so se usule druge in ga pokopale. Vzelo je precej časa, predno so ga dobili izpod kupa. Pokojni Videč je bil doma pri Grosuplju na Dolenjskem. Zapušča vdovo, dva sinova, dve hčeri in tri sestre: eno v Hamtttonu, Mont., drugo v Portlandu. Oregon, in tretjo v starem kraju. Pokojnik je bil tu že star naseljenec in priljubljen med rojaki in drugorodci. Bil je dolgo član druš. št. 114 SNPJ, pred dvema letoma pa je prestopil v angleško poslujoče druš. št. 700 SNPJ, katero mu je priredilo tudi lep pogreb in mu položilo venec h krsti v zadnji pozdrav.
Pokopan je bil 5. feb., na željo sorodnikov po verskem o-bredu. Zahtevali so tudi, da bi ga peljali v cerkev, česar pa duhovnik ni dovolil, ker pokojnik ni bil.član župnije in ni hodil v cerkev.
L.	*
V družbi pri čaši piva sem naletel jia znanca Franceta in njegovega prijatelja, čigar ime mi ni znano. Slednji je pripove-
MOJ MAU DEČEK JE BU TAKO SUH • ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA"
"Nagovarjati »cm ga morala, da ie jedel, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na te/i. Vedno bom hvale/na tisti materi, ki nli j« povedala o Trinerjevem grenkem vinu*
Trinerjevo grenko vino je staro, ra-' nesljivo driumhko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost koze in težave, zdm-s prebavnimi nerednostmi, in navd^ z življenjem oslabeli tek. Dobit« gx~faliko v vsajki.lekarni.
TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA
Joseph Triner Company, Chicago

REŠILNE AKCIJE OB OBREŽJIH JEZERA MICHIGAN
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

99
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
Stan* sa celo leto $6.00, pol Uta #3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba aa
novo druStvo. Naslov za Hat 1-tajništvo je*
2657 S. Lawnda1e Ava. CHICAGO, ILL.
Nothing ever made but th* some one could not make it wofk and seli it for less.
A modernised good housewife end eareful mother« will buj {rom
Wcncel#s
Dairy Products
Producers of Highest Quality
MILK PRODUCTS
Phone Monroe 3673
chicago, ill
2380-82 Blue Iiland Avenue
r
Who don't make it woni — But make it »ave
IIJIIIIIIBIII
BARETINCIC & SON
TeL 147S
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Al«:«*, ■
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGGON
OFFICE HOURi: At 3724 W. 26th Strast
1:30—3:30; 6:30—8:30 Dailj Tel. Crawford 2212 '
At 1858 W. Cermak M
4:30—6:00 p. m. Pailj Tel. Canal 1100 Wednesday and Sundaj br • ppointments only Retidence Tel.i Crawfowl §4#« If ao an«wer — Ca|f Autlln 5700
"Trije ismed petih rihičev releni", »o »e glatile eat-niike vesti it mestece Churlrvoi*, Mich. Jeieraki ealerl pod ledom to odlomili ploičo. na katefri to stali in jo I sanatli »ti mil) od obreija. V boju ia iivtjenja »o »ka-
kali s plošče ne pU*c<»t pri čemur sta dva omagala, trije pa so se reilli. Slika predstavlja obrežno tiralo, ki si Je prizadevala oteti vte pred smrtjo v mrasu in ledeni
vodi.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, III-
Tel. Lincoln 4700 P R O LS TA R B C € s" T I S K A PRI " *
tošnji Ameriški družinski koledar iek> všeč. Pravi, da je iz-borno urejen in lepši nega prejšnji letniki. Oceno o njemu je napisal v dva starokrajska delavska Hsta.
IVAN VUK O NAŠEM Priredbe kluba at. 27 KOLEDARJU JSZ in soc. pevskega
Ivan Vuk. urednik "Delav- zbora "Zarja",
ct" v Ljubljani, odbornik v Cleveland, O__Klub št. 27
raznih delavskih društvih, pi- jsz in njegov pevski odsek satelj itd., Piše* da mi? Ae !e~ "Zarja' bosta imela v tem letu
sledeče priredbe: ,
V	soboto 29. februarja zabavni večer 4soc. pev. zbora "fcarja". Vrši se v Sokolovi ivorani SND na St. Clair Ave. Poleg plesne zabave bodo udeleženci deležni tudi nekaj progama. "Zarjam" vabijo na poset te svoje prireditve vse prijatelje, in se nadejajo ugodnega odziva. Zaslužijo ga. -
V	nedeljo 5. aprila priredi *oc. pev, zbor "Zarja" pomladanski koncert, na katerem bo predvajana tudi opereta "čevljar baron". To bo nekaj novega za našo naselbino. Opereta je komična, spremljana s popularnimi popevkami. V tej opereti nastopi tudi naš popularni
neprilike na jezerih
Delo žensk v JSZ
Cicero, III.—V predzadnjem Proletarcu sem v dopisu iz Detroita videla v seznamu novih odbornikov kluba št. 114 JSZ tudi ime Jennie Urban (Urban-čič).
Spomnila sem se je, ko sva. potovale v Ameriko 1. 1920 na pamiku Argentina in dospeli v Chicago 1. decembra imenovanega leta. Jaz sem ostala tu, Ivanka pa je — mislim da še iati večer — nadaljevala pot v Detroit.
Že prej ko sem izvedela, da se udejstvuje na dramskem polju in med sodrugi ter sodruii-cami, sem bila vesela. Uverje-na sem. da je agilna in da je storila na našem polju že precej dela in še več ga bo v bodoče.
Po prečitanju tistega dopisa sem želela, da bi bile vse takratne najine sopotnice aktivne v delavskih vrstah. Vsaka moč, ki jo pridobimo, pri nas veliko pomeni, ker delamo za dobro stvor.
V	klubu št. 1 v Chicagu imamo poleg drugih tudi mladinski odsek, Red Falcons, za katerega uspeh se posebno trudijo ženske, pred vsemi pač odse-kova učiteljica Mary Jugg. Jennie, morda bi tak odsek lahko ustanovile tudi v vašem klubu y Detroitu, ako ga še nimate?
V	soboto 8. feb. je imel naš Red Falcons v Slovenskem delavskem centru spominski večer padlim aodrugom v zadnji revoluciji v Avstriji. V sredo dvorane so otroci naložili kup Arv, ki je s pomočjo žarnic predstavljal ogenj, ali kakor pravijo . Amerikanci, "fire-side". Vse luči v dvorani so u-gasnili in se posedli okrog ognja, učiteljica Mary Jugg pa jim je razlagala na poljuden način, kako so se boji pred dvema letoma v Avstriji pričeli in čemu. Spisala je tudi deklama-cijo, katero so skupno predvajali v čast padlim avstrijskim sodrugom.1"- Zapeli so v zboru tudi par pesmi. Videla sem, kako velik vtis je napravila ta prireditev na otroke. Vzlic silnemu mrazu jih je prišlo precejšnje število. Po končanem sporedu so bili postrežem s ke-kom in kavo, kar je tudi pripomoglo k boljšemu razpoloženju. — Kristina Turpin.
ni k falcon m; vi
This vireek the Hight Lftftdcr of the ingt. Bring gotir bog friends und girl Chks#o Uttd lfakoua »«ud iu s ktUr , f.uuds. I um ture that gou tvdl be
»or uur columu. Here it is: _I uurrg that gou djj not ioin joont r.
To t h- read'rt of thr Falcon Seat:) .	Ernest Vreshar,
Ah Fligkt Leader of Tom \tooncy \	Flight Leader,
Flight J, / ivish to take ttis vppor*i	Tom Mooney Flight J.
tuuity to ttll you bogt and girls of ( hic tgo that ue, the members of Tom Wootny Flight .1, uould like to have •jok join j h r Ur d Falcons ol A merica. There pijbublg are to me boys umi girls wh7i do not know uhut the Ful-voms ure aiui uhut tve do. For those oho do not knout, I uish te tuy that r are u bog*' und girls' group of orkers' ehihlrsn. MV believe in t h« ot kert' rights and believe as tkeg o. \Vr Iearn of thtir daUy struyy/ts
Last S«turday the Chicago Flight held a Couacil Fire for the tirat time. In »pite of the terribljr eold vveather one-half of the Falcons vvere present. Those vvho wer« thvre will romember It for a long tirne.
o m uuh §llnwed to viait gou, tvkere you were forced to lir o:i bare us-i»huU /nivement, uhert tis one could bring food and flo(h ng—	%
>'ou children — Red Falcons — udio vere killed ht gonr big h ****** for thr norice rs by men uho broke in nnd fired on you—. You have not diedJ V our id+a mmnot die not! \Vhen the tvorld uill kave been made
free for the ivorkcrs, When ali u ill live in a mannsr that is tU cent nnd hapjtg for ali human being n to live, They u ill look to you—the heroes of the mont inexcusuble, bloodthirttg attack in history and tag, MLong live ths mtm.org of ths dr ud iu Vienna of Fehruarg, 19S4f
Vsako lino se tu in tam na velikih ia malih jezerih ribičem doeodi. da
tu«, ii»» inipu.««!. odtrga plošča ledu, n. kateri stoje, ter Jih odnese. N. te, sliki je skuhat komik Anton Lppich 111 Joseph CCC fantov, ki je prišla v .lično op..„o.t bli.u Br.wst.rja, Mass. Rešili
Trebeč, ki je dober tenorist. i® ««ropiani. Tukajšnje občinstvo že zdaj
For the Couacil Fire we built anr„r .. ..	, .. .
i;fiitation fire iu the center of the	Unff ltVt' tke world of tke w°rk'r*!
room—just like some of you res lers	*
. . , do when you go out into the woods.	When this was over, wc hang more
for Htghvr y uge^ una decent workiny Then we turned out all tue |}j?ht8 e%m	B0ng9 am, then p!ay€d	an<1 had
' the light of the itn i lat ion fire	refre.hmeutH.
in the center. All of us in a circle	*
around it. W« then ssng gvt-together	Tbe girla in the oldsr a^etion of
s ung«, hum«rou» »on«*, labor «ong»,	the Falcons have foimed a Glee CUb.
and then centered attention on the	Frances Omerza hgs» conseuted to be
most horrible Vienn« ma.s»acre— ex-	their accompanist. They're preparing
actly two years ago on Feb. 12. (All	for the May 1 program.
Falcons should ask their guidea to	* repeat this for them.)
opozarjamo, da si dan 5. aprila rezervira za poset te prireditve.
V nedeljo 14. junija priredi klub št. 27 JSZ skupno s soc. pevskim zborom "Zarja" pik-
V soboto na maškarado^ društva "Nada" SNPJ
Ch icago, 111. — Žensko društvo "Nada" št. 102 SNPJ je, kolikor znano, edino napredno
priredbe klubov
j. s. z.
uud t*>etr strugglrs, u e Iearn muny ifferrnt uorking nougn. i v thr springs und full ur prtssnt plug*, r.seiUttiout, uud *ouy». Ou Oc-*obar 5, ice held un v x hib it utui dis-t luyid kundurork mudi by the l*oyt und girls. On Ihc. J J ue presented a program fir the'Chicago Distrift Fe-dt rut ion of SNI'J lodgrs. Ou this pro-ffruiu ue had u plug, folk dance t, and a Jeu> recitutiouh.
W> hold our meetiugt ut thr tieic Slo v c nt Labor Ceut*r, located at JJOl S. l.uuudule Aveuue. At nine o'clock iu the m o miij the biggrr und older \innubtrs meet, and i/t thr u/trrutou the meeting is hrld by the youuyer | Falcons. At thejs meetings we din-' cuhh the ereryday problem s of the uorjftrs. Afhr thr meetiugt, tve di-
Our Jimmie Higgins Contest again ^	came^to a close. Ernest Dreshar wa«
After this, we all repeated — in the winner of the Everysharp pencil uniHon — the folk»wing commemors-	u reward. Thia wa.<« ivesented
tion:	J to him at the Council Fire.
Tribute To The Vienna Comrades '	*
Oh, men, women, und children of brutaljg-attaeked Vienna:
uho hud lired in a model city II ith comfortable ufmrtmeutt, ylay-
for children, bemutiful Re<J Falcons?
_ _	....... ....... ......,„„.»„.„ ,,,	ftrtuuds
nik na Močilnikarjevi farmi,	slovensko društvo v Chicagu, "	uot**rs. AfUrihc mečtiugl, Zc 'dil a^dens.
Tudi na tej prireditvi bomo	ki .;e prireja maškaradne vese- v •!•«!•«•»■ wia«m« — priredb« i vkie groups. One group of girU [ AtH[tks usrkersof tkt umrld
skrbeli, da ne bo samo plesna	lice Včasi jih je bilo kakega k,uko* JSZ> k®af«r«ačaib orgaaisa ha* « yh'e tl'th- Th« bog* hate
in izletna zabava. O sporedu	polducata v sezoni. 4 ^ cU tocUlUtiimik	»korov. i	™ p earvhig*.
IIow many of you know vvhat a
Falcon is? And vvhat color it is? *
Then why do vve csll ourselve« th«
ms ho-fting for to make life more , dr atn h t for them— "
, . . .	.	Ako priredb« vašega klub« ni vkliu I	a»d attend v ju of our meet- \	*ad a ch te ved all this through
bo kajpada pravočasno poro- "Nadine" maškaradne vese- č.n«, n.m .poročit.	__lab tr orgumzations
lice so že od nekdaj popular-j	februar	Družabni klub S. D C.	^ ^ """ """
V četrtek 26. nov. — na Za- ne- Druitvo se odlikuje tudi v cleveland. u. — M«šk.radn.
čano.
f t tri nt to yon und *ay,
I>o you know vvhat great Socialist'«
birthday oecurs in this month *
Very soon—prol>ably in two weeks —we're going to announce another CONTEST. Watch for^it^ It vvill be
hvalili dan — bo spet koncert obilici, daril, ki jih razda od- e*»oUce sbora ^Delave«'* v soboto~22.| Chicago, 111. — Javnosti je soc. pev. zbora "Zarja" Prire- branim maskam.	« februarja v Slov. del dvorani v n«w | gotovo že znano o Slovenskem
Naša letošnja nuiškaradna	__	; delavskem centru, zatorej ne
ja ga na ta praznik vsako leto.
Klub in njegov pevski odsek "Zarja" sodelujeta tudi na drugih prireditvah.
V nedeljo 8. marca na pr. se vrši v Slov. nar. domu mednarodni koncert, ki ga prireja socialistična stranka okraja Cu-yahoga. V sporedu sodeluje tudi soc. pevski zbor "Zarja". Udeležite se ga!
Odbor kluba št. 27 JSZ.
"There it u model citytrt up by a So-1 to *veryone aud we're going to
veselica se vrši'v soboto 22. fe-	A<^JLL J~ Udn,4#0i* br°i bom podrobno opisa val pomen
20 JSS priredi zabavo . sporedom v ( u korporacije. omejiti ho-
ležite se je! cse le mogoče, pri- centru.	Uem le na družabni klub SIK'.
bruarja v dvorani SNPJ. Ude- nedeljo 23. februarja v Slov. delav-
dite maskirani, da bo več zabave za vas in druge. Vstopnice v predpfodaji so po 30c in pri blagajni 40c. V gornji dvorani bo igral Original Gav Dons orkester, v spodnji pa bonu, imeli godca, ki bo plesalce zabaval z domačimi komadi.
cutlist government—"	hav* 90,1,0 »ood PrUe8-Ytu uho i vere mereilrttlg attacked
bg 1/ollfutt't srmy uithout reason How mmny of y°u meant to write
in gour hotnes—uHpreparcd,	to the H<»1,»nd Falcons whose letters
Just brcaute /Jol/futt't "Christian"	»PP^aned i" this column last week
egime tranfed to get , id of gou ho	and then for*at7 sit down	aw»>'
that gour etamplr it ould be cruthed	and	>'otlr ,etter off or y°u'H
jorcver—	«ntireiy.
klub« št. 1 priredi v Slov. del. centru bilo med drugim sklenjenO da	died—many hnndred* in I
V r i^f vf^a nrf'rfbunco part,. se ustanovi posebni klub, čigar "T™*"''-™	°f	bhodiest And don't forget, resd^rs, whether
CLEVELAND, O.—Soc. pev. zbor .	. ' . .	'	avti nart of thtt centurg—	you re a Red Falcon or not—any-
"Zarja' priredi v soboto 29. feb. v ,laloKa naj ho, da gOJI (trutau- yiu u.fl0 wtr§ cai,tured und tried und	where—let's hear from you and teli
sokolski dvorani SND na S». Clair i nost ter nudi SIK' materiaill ) banged just becuute gou UKFESlt-	US hovv you like the Falcon Nest.
CHIC \GO, ILL. — Angleški odsek j Na seji delničarjev SDC jc
Ave. zabavni večer.
MAREC
CHICAGO. ILL.--Prireditev v ko rist Prol.tarča v nedeljo S. rtarca «
hanged just because you DLFESD-
opbro. V ta namen ima ta klub	* propertg—
.svojo posebno sobo v priti ji j Yu,i tvho w9r* take" iHto concentru-(club room). Članstvo tega j	^ 9tri9tmn uher' no
(Send your correspondence to Mary Jugg. 4134 W 24tb Plače, Chicago.)
Židje o sporu v N, Y. soc. stranki
Eksekutiva židovske aociali-j sti-čne federacije se je z vsemi proti enemu glasu izrekla poslati cirkularno pismo svojim
I- Članice so v predprodaji raz-i dvor"i SNPJ-	kluba ima tudi pravico pose-
pečale že veliko vstopnic, kar cleveland —v nedeljo s. m.r-ičati čitalnico SDC, na razj daje jamstvo, da-bomo imele obil-	! ima tudi StavbiiCe' v ko,ikor I 110 udeležbo. Na svidenje V SO- toriju Slov. nar. doma. Sodeluje tudi boto v dvorani SNPJ pri člani- soc- »i*"- "Zarja", ca h "Nade". — A. Z. » MILWAUkEE4 W1S.—Veselica an-
ga bo rabilo za družabne namene.
elešk ega ml.dinsk.g. odseka klub.
! »t- 37 JSZ v soboto 21. ro.rca v So-
Seja kluba brezposelnih kt,ri£,'i dvorani.
MILWAUKEE —Card Party kluba Chicago. - Seja kluba brez- št. 37 JSZ v nedeljo 29. marca v S.
klubom, s katerim jim pojasni poselnih št. 61, Illinois VVork- S. T. H.
položaj v New Yorku. Njen Douglas Park Braneh v Chicagu je že sprejel protest proti eksekiHivi S. P., ker je odvzela čarter newyorški soc. stranki. 21 članov je glasovalo za protest in 4 proti. Tako poroča Harry Cohen.
Konvencija illinoiske soc. stranke i
Prihodnja konvencija socialistične stranke v Illinoisu se vrši dne 3., 4. iu 5. aprila v Peoriji.
ers Alliance. se bo vršila v če- PRESTO, PA.—v nedeljo 29. mar-trtek 20. februarja na 1953-59 £ °J
; >	*'	, ,n društev Prosvetne matice vr Slo-
Daraen Ave. in 22nd Pl. V spod- venskem izobraževalnem domu.
njih prostorih poljske cerkve, j	aprii
člani in članice, udeležite se je j cleveland, o.~v nedeljo 5. polnoštevilno in privedite pri- »pril. koncert soc. pev. zbora "Zar-jatelje in znance, da pristopijo r SND-
V klub. — Odbor.	J chicago—Koncert "Save" v ne-
deljo 12. aprila v dvorani SNPJ.
DETROIT, MICH, — Kluba št. 114 in 115 JSZ vprizorita v nedeljo 12. aprila dramo "Kamnolom" s petjem.
CLEVELAND. O. — Koncert pev. sbora "Delavec" 26. aprila v Slov.
Predlog za delavsko stranko v Connecti-cutu odklonjen
Unije v državi Connecticut
Seger v Clevelandu
Gerhard Seger,. r.tmški socialistični vodja, ki živi v pre-. gnanstvu, je eden onih redkih sodrugov, kateremu se ie po- ™ z večino glasov zavrgle ini-srečilo pobegniti iz koncentra- ciativo za ustanovitev delavske cijske kempe in uiti preko me- stranke. Večina v 29 unijah je. je. Od tedaj deluje v Ameriki bila za in v 157 l,roti-in v Evropi, da izpodkoplje tla--
Hitlerjevemu režimu. S. Se- j Najboljši agitator
ger bo govoril o nevarnostih fa-1
šizma v petek 21. feb. ob 8.1 Tajna poročila iz Italije pra-zvečer v Workmen's centru, vijo. da nezadovoljnost Ijud-3471 E. 147th St.	stva vzkipeva. Vzrok temu je
in naraščanje
Thomas v radiu
Norman Thomas bo intervi-ran v radiu o položaju v petek
28. feb. ob 10:45, eastem stan-	dvo^n,"7N.Jburihu
dard time. Intervju med njim	MAJ
in Boake Carterjem bo odda-! chicago, ill. - Prvomaj.k. jan z radio postaj Columbia slavnost kluba it. i jsz v petek ve-
Signs Of The Times
When a person says, "I don't unmolested, it'« a sign that public Član družabnega kluba la-l noth,rHP sbout thia, but 1 knovv parka are public prop«rty.
hko postane vsakdo, ki soglaša' ^ want:'.' * ^ h<' doesn,t r When 'olkfs ™ Tu
. x• i	Whtn a chicken croase« the road, Couie and vote for tht heil they got,
z nameni, katerim služi korpo-,itu a gl(rn it wants t0 Ket across but racija SDC. Članarina je $1 na j don't ask her why. ieto. ••••	i VVhen ten times more hens
it', a sign of »horls in their wiring. Wheu a fellovv is full of prunes, •re Is *	belly ** ofteu empty.
Organizacijski odbor, V ka-l killed crosaing roads than roosters, terem so John Hujan, Filip | J1'* a there are ten times mor« Kmetec in Vinko Ločniškar, je
pridobil že lepo število članov ter namerava v kratkem sklicati ustanovno sejo, na katero bodo povabljeni vsi, ki se vpišejo v ta klub.
Sodrugi in simpatičarji, vabljeni ste, da pristopite v ta klub v najkrajšem času, da boste lahko prisostvovati ustanovni seji.
Broadeasting sistema.
Koliko je nedržavlja-
nov v Chicagu
V ( hicagu je 250,000 nedr-
žavljanov in v vsem Illinoisu
1 čer 1. maja v gornji in »podnji dvorani SNPJ.
POVVER POINT, O — Domača zabava kluba št. 9 v soboto 2. maja.
M1^.W*UKEE.—Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice
te ustanove, je dobrod>it l!
Vinko Ločniškar.
(Opomba: družabnega kluba Slovenski center je objavljen v tej številki.)
Osnutek pravil I * ?jf» 5iU-
\V hen faruiers
Maškftradna veselica dr^iiva "Bled"
Milwauke<*. — Društvo Bled št. 19 JPZS priredi maškara-dno veselico na dan vseh šem,
vojna v Afriki bede.
h
Šolstvo v USSR
V Sovjetski Rusiji je bilo lani zgrajenih v mestih 374 srednjih šol in okrog tisoč ljudskih
na pustni večer 25. februarja šol na vaseh, dole so dobile za-
stonj za učence nad sto milijo-Ker je ta dan naš starokraj- nov novih knjig. Novih učen-ski narodni praznik, ste vab- cev se j€ vpLsalo tri milijone. Wji, da pridete vsi maskirani. proračun za vzdrževanje šol-«M>o več veselja. Na Bledovih 8tva v tekočem semestru znaša Priredbah je vselej veliko za-'tri milijarde rubljev. "ave. Kar prikličite si v spomin
Vodstvo organiaacije je po-!*raves because they can t get any
.	I	VI' k /l I«	it/\li t i.t i ii Ha AAH/I AmAM 4 i* a
v nedeljo 17. maja v S. S. Turn' Hali. | navadi odsev članstva. Slabo niiil n t JL	MIDi-tPORT, O — Konferenc, i vodstvo j« posledica brezbriž-
350.000. Poseben odbor vodi JSZ «. Spominski d.„ 30. m.i.;lntgnevednega članstva.
kampanjo, da jih pridobi za	dvor.m. Prične se ob 10. • ____
When folks hurry home because they can't afford »ow belly, .it'« a sijfn ot bees in their bonnets.
When folks pay a processing tax on the hog liver they eat to pay themselves for the pork chops they processed, it's a sign they are erazier than heil.
When fish starve because the rain vvashed too many bugs into the river, it\s a sign they voted for a Nevv Deal and got it.—Thy American Guardian.
WE OWE THEM
GRATITUDE
Oh, hovv many there were, vvhose naraes are forgotten, who suffered untold agonies to lay the foundation of the labor movement, of whose real mission they had but the vaguest conception! These pioneers of progress p&ved the way for u», and de-serve far more at our hands than wc have in our power to do for them. w« may at best rescue their nameless
..........memory from the darkness of obliv-
1 VVhen politicians condemn the ion, and this vve under take to do vvith
hos than roosters.
VVhen people say they can't get j enaujfh «»f anything because there is j an o ver-production of ev«rything, it's a sign they have no sense.
VVhen a blaek cat crosses the road, it's a sign its black.
VVhen a statesman vievvs vvith alarm, it's sign he isn't in office. VVhen he points with pride, it's a
sign he is. -----
When a siiver-tongued orator pro-mises you golden castles, it's a sign
Vsakdo, ki se strinja z .Jejo he* after the «<>PPers in your jeans.
VVhen a vvorking stiff says, "I
vote old party tickets because 1 dk>n't
vvant to throvv n,y vote away,M it's
exterminatc the bug. that devour their crop«, it'» a sign they're bugs.
VVhen milk is poured in ditches, it's a sign that ba^ies are laid in
they
naturalizacijo.
K
dopoldne.
BRIDGEPORT. O. — Predstava in veselica kluba št. U JSZ na Spo-
Misleci" so danes sa- mi",ki 30-mo še v kamnitih in bronastih sohah
lansko pustno veselico, pa se boste gotovo tudi letošnje ude-kžili. Posameznim maskam in v lupinah b<) razdeljenih na-»H-ad v vsoti $100. — P. O.
(Op. u. — Ostalega ni bilo J^goče uvrstiti, ker je bil list
prejemu tega dopisa že napolnjen.)
Izgoni iz Nemčije
Kden izmed poslednjih časnikarskih poročevalcev, ki jr
Rodinov Mislec — soba, K< jm de
JUNIJ
CLEVELAND. O.—V nedeljo 14. junija piknik klub. št. 27 JSZ in soc. pev. zbor. "Zarja" na Močilnikarjevi farmi.
JULIJ.
CLEVELAND, O.—I .le t članstva kluba št. 28 in prijateljev 12. julija k Joe Zornu, Bradlejr Road.
SEPTEMBER
CHICAGO.—Piknik v korist Pro-letarca meseca septembra. D.tum ■poročimo pravočasno.
OKTOBER
CHICAGO.—V nedeljo 26. okto-bra dramska predet.v. klub. št. 1 v dvor.ni CSPS.
NOVEMBER
CLEVELAND.—V četrtek 26. no-vembr. n. Zahvalni dan koncert toc. pev. zbora "Zarja".
CHICAGO.— V nedeljo 22. nov. koncer« "Save" v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO. — Silvestrov, zabav, kluba št. 1 JSZ v dvor.ni SNPJ.
FEBRUAR 1937 CHICAGO.—Prireditev v korist
Tiskovni fond Proletarca
things that are, it's a sign should be changed, but won't.
VVhen a feliovv says, "I'm ag'in Socialists because they vvani to di-vide up," it'« a sign he'd get soma-thing if they did.
VVhen people sleep in public parks,
the liveliest »ense o>f obligation for the service they rendered, and the sacrifices they made in the early and trying stages of the struggle to im-prove the condition and advance the vvelfare of their fellow-workers.
Eugene V. Debs.
. ., , .. ... „ . • i . i i . . .	cn iv AiiU.—rrireaitev v Korist
bil izgnan iz Nemčije, je hrnst —tovn, .lov., je m,.iecPro,elarea v Be^Ijo Uh. v 4„.t Ir
Poper, ki je poročal vesti v pra- j '"T"* J" "jbron- ■» p* v po.netkih	4 $NpJ
,, 4/ ... . . Vi . drugega ma.arijala Živih	O
ski lagblatt. V strok rogova m;,,rrrv p. j# ......to<Kmo po	. april 1937 g
II. IZKAZ.
Chicago, III. Anjrela Zaita $5; po $1.50: Mary Arnež in John Hujan; Frank Horžen $1; Anto.i Andres 60c, skupaj $«».00.
Cleveland. O. Kos< Jurntan $5.00. W. Aliquipp«, P.. Po 50c: Jennie Pompe in Fr. I^ivrich; po 25c: Geo. Smrekar, Fr. Strubel, L. Gerzel, B. Yerant, A. Ačurk, J. Sivec, 8. Ogrizek. J. Steklarcič, Jos. YakJich, L. Trušnovec in Jack Leskovec, skupaj $.1.75. (Poslal Bartol Yerant.)
Cicero, IU. Anton Puc in John Thaler ${.15.
Berwin, III. F. R. $2.00. VVauk.g.n, IU. Neimenovan 7fic; Rudoljh Skala «0c. skupaj $1.86. Crafton, Pa. Michsel Jerala 60c. Jobnstown. Pa. Po 25c: John Nah-tigal in Louis Onver, skupaj 50c. (Pj-muI John I.arigrrholc.)
Bentiejrville, Pa. Louis Hurnar 50c. Dizon. III. Mkke Keber 2Sc. Ambridge, P.. Louis Uhernik 25c. So. Fork, P.. Jacob Rup<'it 25c. Chuholm, Minn. Mary SaK»ltz 25c. 4ijn.polis, Ind, Anna Urbančič
poročila so bila tretjemu rajhu
iteprijaaita
zmr*di, v kateri se človeštvo nahaja, prav malo.
CHICAGO.—Koncert "S.ve" v ne-deljo 11. april, e dvor.ni SNPJ.
Onn.tinda, P.. John Hrzelnn 2ftc. Gow.nda, n, y. Louis Lamut 20c. I Skupaj v tem izka/n $2H.19 IVej-
snji izkaz $22.40, skupaj $50.R9.
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA
SLOVHSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Pišite po cenik
PROLETARCU
A YugosIav Weekly Devoted to the Interest of the Workrra OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
KDUCATfON,
ORGANIZATION -
CO-OPERATIVE
COM M ON WEALTH
Publi.hed weekly at 2301 S. Lavvndale Ave.
CHICAGO, ILL., February 19, 1936.
VOL. XXXI
Importance Of English Sections In Our Branches For Socialist Work
There ar« two main types of Socialists and othar radicals in th« Labor Movement. Ono consists of those vvho persist that they ara able to solve any thing anywhere with a short speech or a long speech, or in a short or long article as the occasion may be. They ar« always on hand with advice how things should b« done, how comrades sho^d be disciplined and what tkey must do in ord«r to achieve results.
The other type of Socialists are those who do not pretend to be gr«at tkeoretics but who go about their task in order to build an organisation and k«ep it working in tke field of Socialist aetivities.
Theoretics are as necessary as ar« the scientists in general. But wher-•ver there ar« too many "vvould be know alls" and too few real organisers, agita'ors and toachers, the Socialist movement suffers.
. We ar« glad that in our Federation the English Sections, consisting of American born Slovene youth, are successfully developing, especially in Chicago, Detroit and Cleveland. Attempts are being made to revive them for greater activity also in Milwaukee and VVest Allis, Wis.
In last week's issue of our paper, on this page, wsi an encouraging revi« w of th« work done last year by the Social Study Club, vvhich is the Englith Seetion of Branch No. 1 JSF, in Chicago. Altho tke membership is •till tmall, they nevertheless were able to show results because they were aetive in worthwhile endeavors.
When such sections were first proposed for branches of our Federation, some of th« comrades opposed the idea. They were of the opinion that if •uch group« be organised at ali, it vvould be better that they affiliate direct vvith the party. The comrades recommended this in good faith, but if they und« rstood the practical side of such sections, they vvould be for them. Tkere are stili millions of foreign born citisens in this country and millions of their offsprings. The Socialist branches of this type are the best suited for effective Socialist vvork amongst them. That's why the Democrats and Republicans ar« springing up in «very election eampaign a so-called "Ger* man-American", "Polish-American", "Italian-American", "Bohemian-Amer-ican" etc., Democratic and Republican organisations. The most aetive in tkem are not foreign born but American born "Syphen-Americans". Of course, they are doing so because they are paid, or because they are poli* tičal job holders in which čase they must be activS, or because they are •speeting some kind of bounty out of the eampaign.
Socialists ar« aetive for an entirely different reason. They are working for a cause, for a nevv Social Order. To strenghten our forces vve are bound not only to understand Socialism more thoroughly, but to learn how to work and hovv to fight to bring that goal nearer and nearer.
The main task today is to strengthen our organisation, i. e., the Socialist Party as a vvhole and vvith that its different state organisations, city locals, and language F«derations.
Undoubtedly our comrades in the JSZ vvill become more aggressive in this sense, especial!y vvith the encouragement oi our Youth Group«. Let the •pirit of cooperation prevail. Let senior branches and its Englisn sections vvork hand in hand and the result vvill be a bigger and better organisation. Let'« have more public meetings, more vvork done for the unions, more l«c-tures and study courses, more plays and labor concerts, more subseribers for Proletarec and more Socialist literature distributed.
Building
pSPTj
A Labor Party
By Norman Thomas
Undoubtedly the future of democratic political aetion in the United States und the hope of using it us a ueapon to beat off the coming of Fascism dep?nds upon a masa political movement of farm ers and vvorkers vvith hand and brain in the field uhich is now so Iargely occupied by the two capitalist political partie.«, neither of which has a consistent program.
Nevertheless we cannot build u
tion be ao popular? There are two j sort of leademhip unsuers. The first in that the minera, eriai«? more than most workera, dtd get some benefita and particulaily some
in thia 4ime of
For Women Only
Conducted Ry Mary Jukb
help in organizing aetivities, firat as a result of NRA especially in it« <arly daya, then as a result of the Guffey bili and the Administration'* fairly aetive pressure in their t>ehalf.
Sccond, the miners, lik« other workers, have been greatly impressed by the bitter cla*4 solidarity and hate
The Danger Of lllusions
One may understand the neasons for the United Mine Worker's en-dorsement of Roosevelt and stili re-cognize the extraordinary danger.s in thia policy. Once more laoor, thie time in America, is thinking in pure-!y defensive terms. So it was In Ger-many, where the defensive struggle
farmer-labor party just by wanting expressed by the owning class, voieed °f the labor unions and the Social
it. If we are to do a good job we must Tace facts realistically and understand them. It will delay and not hasten the coming of a real'farmer-labor party if a few of us premature-ly call ourselves the farmer-labor party. We dont want to imitate the tuelve tailors of Tooley Street uho began their proclamation: "We, the people of England."
In this connection tuo reeent events are uorth careful considera-tion. The first and most important uas the overwhelming support the United Mine Workers convention of-fered to President Roosevelt. Kdvvard McGrady, spokesman for ihe Admi-nistration, got an ovation. This is the more significant because of the fact that McGrady, formerly a vigorous and eloquent spokesman for labor, has been the Administration's best trouble shooter. the best adjuster of disputes in the very avtomobile and steel fields which the miners uant to organize, and McGrady's settlements have not been on the side of aggressive unionism. Yet he got this ovation.
Why in the face of the record should Roosevelt and his administra-
most rečen t ly by Al Smith before the Democratic Liberty League. Besi de* this perhaps i »ubstantlal
Party to keep the very things which tKey had
Lewis may have hopes of Administra- won resulted in rout before the for- j ^ ela(l tion support in the AFL struggle. j of Hitler. In 1916 w e voted for'
Ml« It wrong for women to smoke?" asked the Man on the Street the other day. "No more than it is for men," was the reply. Not so very long ago it was next to a sin to be known as selling or buying alco-holic drinks. Today no one get* ex-ciU»d over prohibition repeal.. What ia right or wrong depends upon the luurs people make for themselves at any given period. It's not a matter of conscience nor one of what*a right or not right for one. It's again one of those personal matter« that too many people like to settle for every-
These two facts in greater or less I *	******** he kept
degree will influence the feeling of W,ar	Wc ,nto w«r» lh* «»"« ^rt
great number of aggressive farmera of	w,th 1>rob*b\y much the same and workers.
us out of
To Th« Right Of Roosevelt
A aecond thing vvhich the iast.ueek has made plain ia that there is a seetion of the American labor movement to the right of Roosevelt. Its
most reeent spokesman is Matthew WoIl who in the pages of Liberty Magazine argues that Roosevelt ha* cairicd out Socialist policies, lumps together ali collectivism, fascist, Roopeveltian, Socialist and communist, condemna ali of it indiseriminate-ly in terms almost worthy of Al Smith, and then anpeals to employcrs and business men to get together with labor to save A/meriea from the States! Matt VVoll is stili Vice-Presi-
sort of peace a« if we had voted for Hughes.
To vote for Roosevelt in 1938 be-
New Albany, |nd. — VVomen and girla in this town have been modern heroines. For 17 weeka they picketed the garment factorlea of Fine and Sons and held out against 8c-an-hour wages. It took something more than
cause he kept us out of reaction or will pouer to hold out in the continu-
fascism will prove equally futile. Labor can never free iUelf from its house of bondage whije it is so con-tent with as little as the Roosevelt Adminiatration has done. Look at'its records with regard to the organiia-tion of the heavy industries. Ix>ok at the relief standards it ha.s set up. Look at its utter failure to consider the plight of sharecroppers and other agricultural workers uho furnish a reservoir*"of potential strike breakers in industry.
Look at the plain fact that in apite of the outeries of the Chamber of
al sub-zero ueather.
•
Even the capitalist papers report that during aH this time not a single window pane of the employers has been broken.
Scientists report the discovery of a cabbage that doesn't smeli. Now they'rc won<b ring if they <an do the same to garlic and oniona. We're wondering, too. VVondering whether thia economic system vvill ever smeli so bad that they'll try to change it!
s
Have you ever noticed hovv every. one rushes to a widely-advertised sale in a chain store? And have you ever asked the ladies vvhat they got out of it? After you're lured by one or two simple items priced ridiculous-ly low as a bait, you usually come home uith a bundle of packages you
didn't want in the first plač«. *
Not very long ago the predietion was made that in ten years the chain stores uould be doing ali of the business. Then the big day vvill come! They will have clear passage to get prices as high as they vvish and vvho uill l>e able to kitk?
I^ibor and muy be the spokesman on thi.« matter of the extreme anti-Leuis men. What can vve hope, or rather what must vve fear from this
"ECONOMJ&p ILLITERATES"
The memb«rship in the Socialist movement means aetion. VVhoever joins vvithout intending to help in the struggle for emancipation, is a use-less member. Thos« hoping and b«lieving in the Nevv Day should not stand idly by. Comrades, get them in line for work because vvithout this the vvorld vvill not progress on the road to Socialism!
Capitalism's Sordid Conspiracv
\Vhen U. S. Senator Carter Glass pouiuled the desk so violently that he dr?w blood from from his knuck-m an attempt to diseredit evidence brought put by Senator Nye, that VVoodrov/ Wilson was taking steps tovvard vvar even vvhile VVTilson was seeking re-eleetion because "he kept us out of war," Glass lost his bloo<l for nothing.
The facts are here to prove that the American people were duped in that vvar and to vvarn them that they be duped again if they are not careful.
Regardless of the part Woodrow Wilson played in plunging this nation into a conflict for the preservation of Allied Capitalism, Inc., everybody nou* knovvs that the vvar vvas popular-ized by as unprincipled a crevv of liars as ever drew public salary for serving private interests.
We went to vvar to halt Hunnish atrocities, and after the vvar was over weie assured by Admiral Sims that Germany has violated none the rules of vvar.
We vvent to vvar to save democracy, and after the slaughter vvas ended vve added "fascism" as a vvord in the dictionary.
We vvent to war to make the vvorld a dccent plače in vvhich to live, and nou- vve have a nation in uhich millions of people are pauperized by doles and enslaved under "New Deal" auspices.
To Senator Glass' outburst vve re-
part he pla.ved in unmasking some of the details in Capitalism's sordid conspiracy against the plain people. Reading Labor Advocate.
C1VIL1ZED?
Hiatorians say. the human raW has developed through the stages of savagery and barbarism into the stage of civilization.
Sometimes we uonder if the race has really developed out of the stages of savagery and barbarism. This wonder occurs when u*e note the lynchings in the south, the auto slaughter everywhere, and the vil-lainies uhich are perpetrated by capitali?mr
Do you think the folks u-ho live along tho gorgeous boulevards in the great cities are civilized?
Would it be possible for civilized men and uomen to live in magnifi-cent mansions and surround themselves uith every luxury while millions of self-respeeting and indus-triou.s men are penniless and their wives and children suffering con-stant privation?
Hovv can such people be called civilized? —
If they uere civilized, their con-sciences uould burn them up.
But ue keep saying that ue do not blame the .individuals, a.«Tthey are the product of the system. The system keeps them savage and heart-
Vears ago in England over 2,000 members oL the Quakers sect uer^ in prison atl once because they re-fused to bou doun to forms uhich
derit of the American Federation of j Commerce it has been the Roosevelt
Administration uhich temporarily at least ha.s p rolo need the capitalist sys-tenl.
Whichever of the major parties
uins in 10.J6 the detennining
in the uriting of the history
next four years uill not be primarily
the individual merit« or demerits of
--the l'i e-ulent. The.v uill be ffreat
economic forces operating under ca-
Siv w t e W0rkl'rs thcir niUlism Th..y »ill bo drift ti rgect,ve rijrhts to organ,ze. Court, ward wlr, tow,rd m.w ,1t.pressio°n
The vvomen in Indiana must be ter-ribly dangerous! The governor had ^o engag« special deputies and threateii to declare martial lau again if the 700 uomen didn't shoo. Or maybe those deputies uere only to take care of the 200 to 300 strike-breakers vvho are affraid Fine and to food Sons urili perish if they don't support ate it. him. •
Mothers, don't ever let anyone teli you that your child is what he U and he uill never change. Ilabitg and ir.anners are influenced by environ-ment. ProbabIy aH of you read some time ago of the little girl uho had lived among uolves from her earlieit childhood. VVhen she uas found, her manners and habits copesponded in every respect to the uolves'—- even and the uay ih uhidi
In the meantime ue see aH kina.*
It uill be largely the tuirroundingi in vvhich your child is brought up
nininir fl^Vn '°f Pictur*R of *<>c\ety dames (uho in ; that uill make him uhat he is. And i torvof th 11,1 Probabi,it> h»ven't eamed a dime uho of you is satisfied uith them ,	T in their lives) baakin* in the Florida as they are? The challenge goes otot
have given out injunetions right and «nd touard the Faaeiam »h^lT^i iused to oou doun to forms uhich1 left, against the nrht to .»r^nir..	tne bamrism vvhich will
Thus began the fight uhich gave us our civil liberties. It has taken the satme špirit and popular resistance against officiai usurpation to main-tain them.
This sect uere charged uith dis-respect for lau and order, the courts and government. It vvas true. They had little or no raapeet for the forms uhich men tried to force u|>on them. But they had an undying respect for the rights of human individuals, and the rights of free speech and thought and conscience. ,
During the last year 13 Democratic governors and three Republican governors have- ealled out
mass protest against farm (foreclosures. Lau enforcenvent agen-^ies in many cities, countie.s and states have been actively used for strikebreaking purposes.
Today, economic interests are the overlords uho dietate the appoint-ments to the federal court«*, and
nor any Republic an has a program to avert this.
The difference of more or less be* tueen Roosevelt and a Republican administration it far less significant than the prompt organization of labor into a vigorous party of its ovrn. Before that party comes to pouer it can put a pressure upon even a Re
aun — running auay from the ter-1 to you! Be among those uho uill help-rible eold.__to bring about a change.
||||||IIIIH'»,......
CHLIGHT
........
Donalo Lotrich
Jllir.....
>ll
. . .... . . --------i'ut » jresnure upon even a Ke-
work through the legal profession in pilblican admin.strat.on uhich wiH the selection of candidates for the accomplish more than it can win by state courts. Feu and far betueen j favors and co,ncessions from a Roose-are the judges uho reach the beneh I vel t so tied up uith Democratic re-u-ho have the sl.ghtest undersUnding actionaries that so far he has been of economics in its modern form. «fraid to declare,openly and explicit-' Economic illiterates" ia the only ; ly for the VVorkers' Rights Amend-term that can bi« applied.	j ment to the Constitution or any equi-
The Dubuque I^eader. I valent for it!
ply bosh and hiimbug. His vehement!	I^t us have a new system-
uillingness to believe Woodrow Wil-aon against the uorld is on a par uith the jibe of the jokester uho assures hi« ft iend that I"11 believe your lies if you believe mine."
By his very silence Woodrou Wil-son joined in the eampaign of lies vvhich hurried the pu-blic into uar and plunged the nation into debt and
one that uill promote real civilization, not savagery and barbarism.
The Miluaukee I^eader.
EDUCATION
It is the duty of every man to edu-cate his children. It ought to be th?
ultimate collapne. Had he uished to j high amb'.tion of every father to be truthful the uar president uould equip his offsprings uith the best have said in 1917 uhat he proclaim?! ' edueation that means and circum-after the erime against the uorld vvas stances permit. The thousands of completed, that the uar uas for com- »age-uoi kers denied an edueation in mercial and industrial reason* and tbeir younger years fully understand not for .the patriotic and idealistic. Hisadvantages of meager lear-puiposes uhich uere advertised for ninK- Thv knouledge of reading. the delusion of the masses. urit ng and thinking clearly means But uhile Wilson uas silent the *v*rything. It ia the road that leads Socialists of America told the truth. to ,hp highest development, intel-Thev uere hounded and persecuted mor»1 »n<l spiritual. for their refusal to be decived or Eugene V. Debs. silenced, but today their proudest	----*
boast is their opposition to the uar fQr CiviliTed iVarfarr uhich Woodrow Wilson permitted to F ^lVUlze<* Warrare
be imposed upon those uho
trusted
him far more sincere than Carter Glas* ever could.
American* vvho hate uar and uish to preserve civilization itself ovve aonvthing to Senator Nye for the
This thing of dropping bombi on hospitals full of siek and uounded like those Italians are doing is aH urong. Bomb« should only be drop-ped on uhole and health.v people.
A. G.
I vvish to take exceptions to the rule of the Executive Committee of the Yugoslav Socialist Federation and protest against the curtailment of honest opinions in the matter of interparty controversies. Proletarec has long been the chaSfrvpion for the cxpression of the oppressed. It dared to publish things other papers feared and I dare say that this open policy has won it the admiration and respect of innumerable thinking people. By closing its columns to the inter-party controversy it breaks its honor-able past record and establishes a precedent uhich can do it as much bad as good. At the same time it alligns itself, consciously or other-wlse vvith one faction and prevents the members from learning the truth. Thia decision is unjust, therefore and ceftainly in contradiction to the very principles ue are propagating. It ne-ces«arily forces us, uho are aetive in the movement. to scek redress some-vvhere else, outside of our Socialist paper and I do not vvant to condone such a policy.
*
Sinclair Leuis' latest title, "It Can't Happen Here", uas due to be
filmed and promised to focus the attention of the American public to tho possibilities of a dicUtorship in America. But, immediately the pluto-erats stepped in and excused themselves for stopping uork on such a pieture by that its cost vvas out of proportion to the returns. The truth is that Big Business sau in this pieture a valuable educational agency to prepare the people against fascism. They thus decided that they couldn't risk it l>ecause they may have to call upon their fascist forces soon to thuart off Communism as they may say. It is rumored that the produce rs saw a big cleanup on the film and that they niay go thru vvith it any-uay. We hope so. Stili, I suppose, Big Business can censor the film and pre-vent its shouing after it is made.
Norman Thomas is getting mor* time on the radio right along. Hii ansuer to Al Smith on "Is the Nevr Deal Socialism?" has been printed in pamphlet form; 100,000 'copies ar« mvu being sold at 2c a copy. Our So« cial Study Club ha.s taken 100 copies and vve expeet to .seli them aH. It is a good Socialist speech and we urge you to send for your copies. Wefll send you 5 for lOc. Last Sunday Comrade Thomas spoke from the University of Chicago Chapel over \VGN and made a good talk. On Fri-day, Feb. 28 he uill speak over the Columbia Broadcasting hookup at 9.45 (C. S. T.)
*
Our Social Study Club held its re-gular monthly meeting last Friday night at our Center. In addition to some reports and the talk of Comrade Lydia Biedel we decided to hold a big public meeting in March uhere we vvould hear the čase of fascism or the invasion of Ethiopia explained. Our literature committee has pro-cured the latest pamphlets of the par-ty on "Abraham Lincoln — the Real American," by Daniel W. Hoan, "Unions and the Socialists," by Leo Krmld and the Draft for th« Socialist Partv. \Ve urge our comrades ta read these vvell gotten up neu edi-tions. The Union pamphlet is espe-cially good.
*
While Socialista admire the fight of Jonn L. Levvis of the UMWA for industrial unions ue cannot possibly laud him as an individual. Evcifif his past record uas clean, uhich it is not, ue somehou cannot trust him. It is aH too likely that he is seekinf popularity and support among the rank and file so that his political am-bitions may be fulfilled.- Socialists ahoukl understand this and, tho we are dutybound to vvork for industrial unionism ue must refrain from laud-ing this man as an individual regardless of Levvis' popularity among his unionists.
our brave austrian comrades
By NORMAN THOMAS
This i« the anniversary of the gal-lant struggle of the Austrian vvorkers again it the clerical Fascism of Doll-fuss. We remember it as an inspira-tion. Today Austria is nnder the Fas-cist yoke but there is a stirring of life there and hope far greater than any cori csponding stirring in Ger-many. In the latter country both < ommunists and Social Democrats made »uch a meek submission to Hitler. To say this is not to say that a last moment stand in Berlin like the stand in Vienna vvould have prevent-ed Hitler'« victory. It is to that
there must be iron and courage and some aggressive vigor in the fight against Fascism. Although the Aui-trian struggle resulted in a temporary defeat it is stili a beacon of hope for the uorkers.
NOTE
More English reporti and Articles on Page 5