r List 12. Tečaj LVII » obrtniške I m I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. > pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje dom po Ljub- i se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni # plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravniStvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' LJubljani 23. marcija 1900. priznal 1 da provzročitelj tistega dopisa v dunajskem » Vaterlandu", v katerem se je očitalo bivšemu ogerskemu Madjarska korupcija. Čestokrat in po vsi pravici se pritožujemo Slovani ministrskemu Banffyju, da je pri volitvah delal z denarjem, dobljenim z Dunaja, in da je volilni fond nekako poneveril. To seveda obudilo veliko senzacijo. večjo pa ) obudila izjava domobranskega ministra barona Fejer da ve zapadna Evropa o nas prav malo, a še to kar ve, ^aryja, ki se je z vojaško odkritosrčnostjo pripoznal, da je največkrat napačno. Brezbrižnost velikih kulturnih na- se 1898. volitve zategadelj niso vršile, ker v volilni rodov evropskih za delovanje in nehanje malih slovanskih blagajni vladne stranke ni bilo dovolj denarja, a da je narodov je naposled razumljiva, nerazumljiva in neopro- baronu Banffyju po volitvah L 1896. ostalo toliko dolga 9 stljiva pa je naša brezbrižnost za dogodbe celo tistimi našimi sosedi, kateri imajo ali so imeli ali mej pa da ga je komaj in le z veliko težavo pokril Sedaj pa pomislimo, da sedanji ministrski pred utegnejo dobiti časih celo odločilni vpliv na naše razmere sednik Szell zahteva > Za nas južno slovanske narode so to Rumuni ) Grki naj se verjame njemu, da ničesar do- in Turki Madjari. specijelno za nas avstrijske Jugoslovane pa Če pa se vprašamo kdo izmej slovenskih ali ne ve o kaki strankarski volilni blagajni, da torej sledno ni in ni mogel ničesar prevzeti od svojega pred Öudo golemo! Vsi vedo za to blagajno, tudi naj nika •r hrvatskih politikov in publicistov pozna temeljito razmere Da Grškem, v Rumuniji ali na Turškem, moramo reči, da nihče. Da, celo o razmerah na Ogerskem nimajo pra* vega pojma niti politiki ) kaj še nepolitiki, dasi je mad jarski klin razdejail prvo slovansko državo, dasi sedanja madjarska politika vzdržuje v sužnosti tri milijone Slovakov in dasi imajo danes Madjari prvo besedo v naši monarhiji. manjši uradnik v najmanjši vasici, samo poglavar stranke ne ve ničesar! Toda vprašanje o tej blagajnici in njeni vsebini ni glavna stvar pri tej zadevi. Najznamenitejši pojav pri celi tej debati je bil nastop Ban%jeve skupine. Ta bila > Smo pač silno zaostali v politični izobrazbi. V tem, ko nas zanima vsak najneumnejši medklic iz dunajskega državnega zbora, ne opazimo niti tistih pojavov v ogerskem parlamentu^ kateri so tudi za nas znamenitega pomena. ^^^ f Tu in tam sicer čitamo daljše telegrame o tacih pojavih, ali ker so nam osebe do cela neznane, ker vzrokov in je nastopila odločno in je — zmagala. Pokazalo se je da je Szell samo nekak komisar Banffyjev, ki je nekak zakulisni ministrski predsednik, ter ima kot tak vse na vrvici: parlament, ministrstvo in uradništvo. Ugron dokazal s številkami, da kot liferaat ovsa ni več zaslužil, kakor vsak drug pošten liferant, da torej svojega mandata ni zlorabil. Sicer pa je nekam najivno verjeti, da je Ugron zlorabil svoj mandat, ko je vender znano, da vlada njegovo stranko prav tako ne posledic navedenih faktov ne vemo, nam tista poročila tudi ničesar ne povedo. usmiljeno preganja, kakor Slovake ali Rumune Ugron nice J Tako ki se nima na vladne kroge prav nikakega vpliva in torej tega ni mogel zlorabiti. Hctelo se ga je kompromitirati, ker tudi s tajno sejo ogerske poslanske zbor- je nasprotnik Banffy-Szellovega lažiliberalizma, a dočim vršila dne 8. t. m. in katera je zname- je Ugron jasno dokazal svoje poštenje, se je Banflfy to- nitega političnega pomena za Ogersko. V tej seji je po- liko bolj oblatil, kolikor bolj se je umival. Na tem dejstva slanec Ugron, član tistega dela neodvisne stranke, ki se tudi njegovi dvoboji nič ne premene. Izkazalo se je da je upirala znanim cerkvenopolitičnim reformam, izrecno vlada vso ogersko politiko tajna organizacija, ki dobiva stran 104. Letnik LVIIL denar tudi iz inozemstva in ki s podkupovanjem razjeda pelacij ŽiSkar m Berks sta nterpelirala radi dogodkov v VSO nravnost in poštenje, da si ohrani vlado. Nameni te tajne organizacije, ki ima danes par lament v svojih rokah, so jako dalekosežni. Naj nave Celju dne. 9 ia 10. avgusta 1. 1. Spinčic radi rabe jezika oa Primorskem, dr. Ferjaoöiö radi easkega ravnopravaosti pri najvišjem sodišču. Prišlo je potem do grdih škaodalov, katere demo samo dva, ki sta pa mej prvimi: Madjar sovraži so provzročili Schönererj tovariši m on sam. Predsednik dr Fuchs ni dal namreö prečitati interpelacije poslanca Irota mej vsemi narodi največ Nemce, toda sedanji madjarski konfi kacij Schönererjevega organa „Unverfälschte deutsche politiki so prav s temi Nemci sklenili proti Slovanom » Slovane in Rumune krvavo Worte", ker ni imela interpel naperjeno zvezo 4 preganjati, da ter tako začeli svoj podpis preklicala dovolj podp potem ko sta dva poslanca Zaradi te —, r-----------tega 80 upri- zorili nemški radikale! neizmeren hrup, ki je trajal skoro celo poglede madjarskega naroda od uro V tej seji je zborni predlo pogodbi s Špansko 7 . ' ^ ' ^ --------------- ------tr-—^"O^ ^ t/u^vaui o ^ vrnili od nemške nevarnosti, katero narod instruktivno v varstvo iznajdeb, o nekem posojilu mesta Krakovega čuti in skuša od sebe odvrniti. Drugi namen je, ohraniti lavski statistiki ter razprav o premembi o de- 59 in 60 in utrditi nenaravno prevlado Židov v vsem javnem življenju. .Razmerje mej pravimi Madjari in mej Židi je popolnoma na glavo postavljeno; Židj e obrtnega reda V veöerni seji so se pa izvršile volitve v dele gacije, čeravno so se nekatere stranke levice oglasile proti njim. — Izvoljeni so bili v delegacije med drugimi za Kranjsko so gospodarje kot član poslanec Vencajz, kot namestnik dr. Krek za Šta kristijanskih Madjarov, dasi so še pred kratkim vsi iz- jersko poslanca Mosdorfer in grof Stürgkh, a za namestnika 5i, kot namestnik dr. Ver- ključno nemški govorili in dasi v globini svoje Madjare še danes zaničujejo. duše Pommer; za Groriško kot član Lenassi, zegnassi; za Istro Gambini; za Dalmacijo Balat. V soboto ob Številke nam to najbolje pojasne. Na Ogerskem iz uri popolud poslanska zbornica spet zborovala V so se rešili med drugim predlogi glede državnih ha ja kacih 1000 časopisov. Mej temi jih je 700 pristno poškodo po elementarnih nezgodah. Koncem podpor za 9 Židovskih in to so najuplivnejši. Ti listi imajo celo najožjo dotiko s prvimi katoliškimi prelati. Tako je znano, da je i Židovski sourednik „Pester Lloyda" dr. Schiller ljubljenec povedal predsednik poslancem da seje je • s pa bila k praznike prihodnj seji, ter m bo poslal na dom pova im voščil vesele velikonočne Zasedanje državnega zbora je torej za sedaj pre- trgano. Za koliko časa? Na to vprašanj ne more danes pač sicer rekel prinaša kardinala Vaszaryja in vsled tega je „Pester Lloyd" nikdo odgovoriti. Ministrski predsednik je v položaju, da vsa kardinalova pastirska pisma in sploh odvisno od deželnih zborov, ki se bodo sklicali te dni vse cerkvene vesti prej priobči, kakor kardinalov uradni da je bode državni zbor list. Nežidovski listi komaj životarijo. Pešti izhaja v m 25 dnevnikov, a mej temi sta samo „Magyar Allam® X * „Alkotmany" kristijanska, vsi drugi so v židovskih rokah. zbori, nalogo polovi( je 1 spet sklican prej ali kasneje. Ako bodo deželni rekel je dr vitez Körber v kratkem času izvršili svojo potem bi bilo mogoče sklicali državni zbor meseca maja Tako je govoril že v prvi ministrski predsednik Mej 40 založniki 30 Židov pa tudi tako mislil, kdo ve?! Po našem mnenju namreč ) mej 60 knjigotržci 40, ^^ v prvi vrsti od deželnih zborov odvisno mej 38 antikvari 32 Židov. Tiskaren je v Pešti 137 * mej temi je le 34 kristijanskih, 103 pa je židovskih. a sklican državni zbor pač pa kedaj s gajanj, ki se te dni nadaljuj to med pet bode odvisno od spravnih po-Čehi in Nemci. Sodeč Te številke bi se dale še znatno pomnožiti. Navedli sporazumljenj po današnjih poročilih bi ne bilo popolnoma izklj kako Sicer pa bi bila vsaka sodba prenaglj smo te številke v dokaz, da ima židovstvo v resnici ves dokler se ta pogajanja ne končajo. Po našem mnenju je baš tisek v rokah. tem vlada javno mnenje zakaj kakor drugod tako vedo tudi na Madjarskem politiki samo to, kar jim pove židovska žurnalistika. Tako na primer je glede vseh vprašanj, ki se tičejo razmerja Madjarske ta teden za osodo našega parlamentarizma Deveturni delavnik v premogokopih socijalnopolitičnega odseka je naročil poslancu dr. Foftu Pododsek predloži zagovarja načrt z naslednjimi določbami Gislitvanski in k Hrvatski prva avtoriteta glavni urednik „Pester Lloyda", Max Falk, ki seveda vedno in povsod naj 1.) Delo 2) Ta zastopa nemške in židovske koristi Žid. saj v premogovnikih pod zemljo se določi na d^vet ur. normalna delavna doba stopi v veljavo s 1. januvarjem 1901 vender se pa more ta izvedbena doba v posameznih slučajih je Falk nemški raztegniti do 1. januvarja 1902. 3.) Pri posamnih premogov- se je šele v poznejših letih madjarski naučil Madjari so danes vsled te nemško-židovske politike nikih in delavskih kategorijah, kjer je delavne dobe, se more ali začasno ali Spremenjena delavska doba pa ne sme prekoračiti desetih potrebna sprememba trajno določiti izjeme. ur. popolnoma izolirani, a njihova politika je zadobila značaj 4.) Izvedbeni in nadzorovalni organi se morajo določiti iz vrst korumpiräti. javnem življenju na Ogerskem so izgi nile normalne razmere, zdaj vlada slepi šovinizem, kruta brezobzirnost in najhujše nasilstvo, kakor se oko ozre, povsod vidi korupcijo v naj grši obliki. Eorupkija sedi delegatov podjetništev in delavcev in poljedelsko ministrstvo tretj predloži odsek zbornici še le po Rudniško glavarstvo je druga 1 zadnja inštanca. Ta načrt ?eliki noči. Pri tem načrtu imajo delodajalci skoro prosto roko Načrt ne bo mnogo ko r i stil delavcem V eraričnih na mehkih ministrskih foteljih, korupcija se šopiri v parlamentarnih klubih, korupcija vlada časopisje, smeje se pa mejnarodno, po svojem mišljenju še daneš nemško židovstvo. januvarja 1901 osemurni delavnik Južnotirolsko vprašanj premogokopih se uvede baj zopet na dnevnem redu Tirolski dež. zbor se snide 26. t. m ^ a dasi se še vedno niso izjavili, v ce hočej v bodoče sodelovati v dež zboru mini Politični pregled. Vladi in Nemcem to seveda ni všeč strski predsednik pozval v nedeljo barona Malfattija in dr. Eiccabono ter ž 'njimi pretresal vso in radi tega sebi poslanca Kathreina Državni zbor. ^6)1 dne 16. t. m, poslanske zadevo. Obljubil jim je, da bo vestno prečital njih želj zbornice so stavili slovenski in hrvatski poslanci razne inter- se vlada postavi ugovore ter jim v najkrajšem času naznanil, na kako stališče Letnik LVIII. Stran 105, L I i i V I k k ii 26 Deželni zbori so s cesarskim patentom sklicani z dne t. m. in sicer nižjeavstrijski na dan 27. t. m., goriški Slovenci smo prekonservativno vzgojeno in zato pri na dan pa na dan 26 aprila, vsi drugi, razen istrskega m tržaškega, t. m. nas nima nobena novih idej prostora kar je bilo, to ima pri nas veljavo, Le to kar je in to je dobro Zbog Ogerska Kakor vsako leto so Mažari tudi letos našega starokopitstva pa smo tudi vedno na enem in oVihajali 15. marca svoj narodni praznik, 1848. Mnogobrojna množica je pevaje hodila spomm po Pešti ter vsako ki ni razobesila črne zastave menjem bombardovala, tako „Narodno kazino" in gledališče". Ranjenih je bilo tudi nekaj policistov. olucije 1. ulicah v s ka-Narodno ) rinejo istem mestu in zato zaostajamo za drugimi naprej. Zadnji čas je toraj, da začnemo spoznavati sami sebe ter jamemo brisati raz sebe pege, ki tvorijo naše Nemčija. slabesti, ko jih smo precej polni. Zadnji V nemškem državnem zboru so socialni čas pa je tudi, demokratje v zvezi z liberalci provzročili nesklepčnost seje, v kateri se je razpravljalo o lex Heinze ter s tem dosegli, da se je morala ta zadeva vsaj za nekaj tednov odstaviti z dnevnega reda. da krenemo s steze, ki nas vodi v pogibelj, na potu pra vega napredka. Preveliki skoki v tem oziru sicer niso na mestu Sploh pa se ni bati » da prevelike skoke delali že z Vojna v južni Afriki. Velika bojevitost se je po- lastila Angležev, odkar so zasedli oranjsko glavno mesto ozirom na našo brezbrižnost napram vsemu, kar se zove napredek. Počasi se daleč pride in če bodemo počasi in Bloemlontein. Guvernerjem tega Pretyman. mesta je imenovan general previdno stopali naprej, potem se nam ni bati bodočnosti. je takoj izdal poziv, da morajo vsi meščanje na deset milj v okrožju izročiti svoje orožje, sicer da jim zapade so premestili sedež Oranje-dr- lastnina in svoboda Žave v Kroonstadt. Buri z Or^^nje reko so mogli Prvo je, da začnemo misliti nato, kako m ojačili ker uprav še potem ) se opo-ko bodemo prišli Angleži brez gmotno dovolj trdni » smeli bodemo misliti tudi še na velikih ovir, kajti vsa burska moč se sredotoči proti severu, kaj druzega. Eazven Bloemfonteina so zasedli Angleži tudi kraj Boeshof ter ugrabili več orožja in streliva. angleško oholostjo pa že •poprej sem rekel, da je gmotni položaj našega raste nevpogljivost Burov. Predno izreče Angležem svoje glavno mesto Pretorijo, popadati hočejo do zadnjega moža. Mirovna m ljudstva po nekod že jako žalosten in da si mora že ponudba burskih voditeljev je . bila tudi najbiž le dobro premišljena nakana. Vedeli so, kako bodo gleži, precej velik del našega naroda iskati kruha v daljni pa je naš narod majhen, zato ne smemo Ameriki Ker odgovorili trinoški An- a sedaj kažejo angleški odgovor svojim vojakom, da jih osrčijo do skrajnosti. Angleški načrt za nadalnjo vojno meri na to, da bi s treh strani Angleži vdarili na Pretorijo. Kitebener je zdaj na potu. da osvobodi Mafeking. Od tam zgubljati svojih sil, pač pa moramo, kolikor se da, osredotočiti svoje sile, da se učinek ali efekt poveča. Vsaka najmanjša zguba v tem oziru pomenja za nas veliko zgubo. Ako hočemo domače sile ohraniti narodu m pojde čez transvalsko ozemlje proti Pretoriji. Roberts pride domovini, potem moramo skrbeti tudi za koristno upo od juga, Bulier pa od žapada. Evropske velesile so v ve- rabo teh sil. likem strähn da bi Buri uničili vse rudokope iz katerih se dobiva zlato. Naša slovenska zemlja ima vseskozi agrikulturen značaj in z ozirom na to, da so naše kmetije majhne Zrno do zrna . .. IL in da se obdelujejo samo z roko, dajejo le malo iz sebe. Živinoreja in vinoreja dajeta nekaj malega dobička. Poleg teh pa imamo samo še jedno molzno kravo, na koji pa so se tudi že pokazala rebra in bati se je, da z ozirom na kmalu odstavi. In Tudi drugim Slovanom na jugu se ne godi mnogo oziroma dežele ta molzna kravi so naši gozdi iz kojih smo do zdaj zajemali največ posvetnega blagra. Vse drugo pa je revščina. Z ozirom na to pa, da države bolje od naij. Hrvatska Domovina z dne 1. septembra t. se pečajo izključno le s poljedelstvom vsaj toži: industriji. » Naše vidoma nazadujejo in se vedno bolj bližajo gospodar- Pa samo slugi u svojoj kuči, dok tt pučanstvo ne posvečuje dosta pažnje skemu propadu, ako že niso popolnoma pri kraju, lahko nije ni čudo, da smo i ostati čemo uvjek tudi mi brez daljnovida vidimo, kaj nas čaka, če se pri se nam drugi za gospo- nas stvari kako drugače ne zasučijo Na gospodarski dare nameču". Dasi toraj tudi v Hrvatih le tujec gospo- polom moramo biti toliko bolj pripravljeni, ker naša tla niso povsem ugodna za poljedelstvo. Po nekod na polje- dari, vender moramo z ozirom na nas občudovati napredek Hrvatov iti Bulgarov. Dočim je na Hrvaškem že skle- delstvo sploh računiti ne moremo več, ampak samo na njena stvar, da se osnuje v Zagrebu tehnika, pozabilo groše, ki jih ljudstvo prinaša iz tujine se bode pri nas kmalu na ljubljansko vseučilišče in se bode če se preveč ne motim, tudi realčni zakon dežel- če si toraj nečemo sami zadrgniti vrvce za vrat 1 nega zbora kranjskega vrgel v koš. tedaj je zadnji čas 1 da domači prepir malo odstavimo na stran, da se namesto z veliko politiko, jamemo Ne samo, da v zadnjem desetletji nismo napredovali, čati malo z pe- našim gospodarskim položajem, da se vsaj ter ampak smo celo nazadovali, in če bode šlo to tako dalje, nekoliko otresemo konservativstva in nazadnjaštva potem nas čaka isto, kar so dosegle s plankami kleri- baren za nekoliko časa obrnemo svojo pozornost moderni kalstva zabite države in državice, potem nas čaka mater- tehniki ter gospodarskemu in socijalnemu vprašanju. — jelen in duševen propad. Jaz sem preverjen, da nam ne bode treba dolgo gledati 1 stran 106. Letnik LVIII ampak da bodemo kmalu videli, kako blizu ležijo viri, ki bodejo razpolagale, če že ne z denarjem, vsaj s kre IZ kojih bodemo lahko zajemali posvetne zaklade 1 na ditom. In še na podlagi čvrstih gospodarskih organi podlagi kojih se bodemo tudi oteli duševnega siromaštva, zacij zidali bodemo potem lahko tvornice ter se na ta Že poprej sem rekel, da so vsa industrijalna pod- i^ačin vspeli do domače industrije. jetja pri nas v tujih rokah in to je dovelj jasen dokaz » kako nedovzetni in brezbrižni smo bili dozdaj. Vzemimo slučaj, da bi se našel pri nas mož Od 1 bi podvzetnega tujca, ki se je z našimi žulji odebelil, se imel voljo in vpliv spraviti v življenje gostiIničarsko za drugo ali bili pač lahko naučili pa 1 da delniško družbo, k koji bi pristopil vsak se z jedinim kopanjem in slovenski gostilničar z doneskom sto goldinarjev. Na tak oranjem zemlje ne pride naprej in da se poleg dela za način spravil se bi skupaj zadružni ali pa delniški ka nebeško kraljestvo, prislužijo lahko tudi na zemlji nebesa, pital, s pomočjo katerega bi se napravilo z vsemi moder Kaj bi porekla Francoz in Anglež, ko bi jima pove- "imi sredstvi opremljena pivovarna, koji da nimamo nikake industrije ? Ne bi li se s pomi- ozirom na postavek, obstanek zagotovljen. bil. In dali, lovanjem ozrla na nas ter soglasno vskliknila: „Oj ubogi slučaju, da velikemu delu naših gostilničarjev ne narod slovenski?!" možno pristopiti jednacemu podjet dalo že z tudi v bilo se pod- Se se spominjam » ko sem se nekoč vozil od Zida- jetje osnovati ker je gotovo mnogo tacih gostilničarjev J nega mosta proti Ljubljani, kako neki tujec, ki založili tudi po tisočake v stvar, ako se jih opazoval valove Save, pomajal z glavo ter vskliknil: prepričalo, da bi se podjetje izplačevalo. Pristopilo nEj ) toliko sile in neporabljene a pa Da, koliko jmamo bi še mnogo drugih, ki bi uvideli koristij, ki jih bi tako skoraj vsa do danes še nedo- podjetje donašalo rodu in domovini. samo vodne sile in ta taknjena. Koliko pa imamo tudi podzemeljske sile, ki se Na tak način se toraj nabrala glavnica ali neporablja ali pa zlorablja. Kaj vse bi se dalo bi se postavila velika moderna pivovarna, koji s kojo bil samo na podlagi naših naravnih sil napraviti, ko bi bilo obstanek zagotovljen že s tem ) da bili pri nji intere v nas samo malo več poguma in samo nekaj manj bo sovani slovenski gostilničarji, ki bi jemali gotovo VSI jazni pred zgubo. Če ima pri nas ta ali oni nekaj grošev, tedaj brž v lonec z njimi ali pa v hranilnico 1 kar vsaj nekaj pivo iz svoje tvornice. Oglejmo si pa še zdaj od daleč koristij donašalo tako podjetje. 1 jih pametnejše od prvega. Da pa pri nas kdo vtaknil Prvič gotova stvar, da bi se glavnica, ki bi svoje groše v kako podjetje, kjer mu bi nosili kaj več, bila naložena v tako podjetje, dobro obrestovala. kakor štiri po sto, tega ga sam Bog obvari. Drugič. Naš kmet bi tu prodal svoj ječmen nas ne poznamo velekapitalistov, zato se posa- hmel bolje, kakor kam drugam. Boljši kmetje pa in bili mezniki ne morejo lotiti velikih podjetij. Ko bi pa zbrali, lahko podvzetniki pri podjetju Tretjič. Denar ) ki ga pošiljamo .za graško, češko kar še imamo, nabrali bi precejšne svote, s kojimi lahko osnovali različna podjetja. Iz socijalnega stališča je za nas celo prav, da ni- pn nas ne bi več točila in to ne samo z ozirom na to in bavarsko pivo, ostal bi doma, ker se označena piva 1 mamo velekapitalistov, ker smo s tem obvarovani nevar da naše gostilničarje silile lastne koristi jemati pivo nosti, da bi posamezniki s svojim kapitalom podjarmili iz domače tvornice, ampak tudi z ozirom na to^ da večino. Z ozirom na to pa, da stojimo že pod vplivom se v dobro in moderno urejeni pivotvornici lahko varilo velikega kapitala in sicer tujega kapitala, ne bi bilo nič pivo, ki v kakovosti ne bi zaostajalo, ampak celo preko- napačno, ko bi imeli vsaj nekoliko domačih kapitalistov, šalo označene vrste piva da bi s pomočjo njih izpodrinili tuje parazite, ki sesajo Četrtič. Ako varili dobro pivo, tedaj imeli našo krv. Od domačih kapitalistov bi vsaj lahko priča- tudi izvoz ) ker bilo naše podjetje bližje cenim pro kovali, da ne bi bili tako krvoločni, kakor tuji, kojim je metnim sredstvom, kakor druga jednaka podjetja. Petič. narod tuj in radi tega nimajo srca za ubozega trpina. Morebiti, da je za nas celo sreča, ker nimamo vele- in ceno pivo takozvani izvleček (Abzugbier), ki kapitalistov, ker se bodemo z ozirom na to laglje dotaknili radi nizke cene pristopno tudi nižjim slojem ljudst domači pivovarni bi lahko varili tudi dobro bilo 1 * socijalnega vprašanja ter vsporedno socijalno vprašanje tirali do rešitve. z ekonomskim tudi se je iz gmotnih ozirov udalo žganjepitju. Na ta način bi se torej tudi napovedal uspešen boj strupu, ki je Rekel sem, da bodemo prej ali slej morali misliti ostrupil že lep na osnutek industrijalnih podjetij, ker nas bode do tega. moralnih koristij. del našega ljudstva in imeli tudi Poprej pa, preden bodemo šli dejanski za tem, da spra- in šestič. Podjetje bilo veliko in bi vsled tega In vimo nekaj domačih podjetij v življenje, poprej si bodemo rabilo dosti delavcev, in tako bi tudi precejšne število ravno z pridnih in delavnih slovenskih rok imelo dela in zaslužka. Ako vzamemo to vse skupaj, tedaj lahko vidimo. Bes morali stvoriti podlago za taka podjetja, ozirom na to pa, da nimamo velikega kapitala in da veliki kapital za velika podjetja neizogibno potreben, z da bilo tako podjetje za nas lep korak naprej. ozirom na to bodemo morali poklicati v življenje močne je, da bi tako podjetje izpodkopalo tla vsem jednakim gospodarske organizacije, kmetijske in obrtnijske zadruge, šušmarsklm podjetjem na slovenskih tleh, a škoda jih ne Letnik LVIII Stran 107 bi bilo, ker niso naša in nimamo od njih druzega, kakor umetno in ta naprava je celo vedo izgojila. Iz slabäega večjemu pokvarjene želodce. grozdja dela ta vinska veda navidezno naravno vino m to boljše kvalitete. Ali to bi še bilo dobro. lupinah grozdne jagode so gobice 1 glivice ki Ponarejanje živil. ko se na Slovenskem dosti o konsumskih šta- cunah govori, bo umestno, da našim bralcem podamo sliko onega kmetijskega obrta na veleposestvih v onih vrenje, kuhanje mošta pouzročijo. Te gobe so različne po legi vinogradov, tako da vinogradniki dobro vedo, da bo goba iz kake slavne vinske gore dala okus, ali vsaj značaj vina ^ dotične gore. če se ista rabi pri vrenju Zdaj 1 druge vinske gore. Te gobice I glivice se dajo kakor gospodarsko drugače naprednih deželah 9 ki svoje rastline izgojati. To imenujejo Nemci „Hefereinzucht". Ljudje pravijo, da se s takimi glivicami, ki se dajo v vinu podobna kako sladkorno tekočino 1 napravi lahko poljske pridelke za trg predelajo I pijača in če se hoče tudi z ukusom Jeruzalemca. Krompir, žito in druge pridelke prevažati, to stane daleč vinski profesorji še niso, da popolno dosti že vsled vožnje. Torej se na veleposestvu ustvari v ponarejenem vinu ukus pristnega vina, vsaj za Tako zadeli dobre fabrika in po tej fabriki se potem ravna kmetovanje poznavatelje vina ne, ali precej daleč so že prišli. Iz veleposestva Surovi materijal se kar le mogoče izkoristi, kušnje učijo da tekom 40 let jedno prav dobro vinsko Kar bi bil odpadek in bi se kot tak dal kot klajo za živino porabiti, mora še služiti v pripravo raznih surogatov. leto 1 pa tri dobre, tri srednje, tri kisle. Vina slabših let ti vinski profesorji s svojo umet- Malni morajo zmleti več moke, kakor navadni malni. nostjo prav dobro napravijo. Ali oni učijo^ tudi delati iz tega Veliki kemik Liebig je malnarje naučil, da spravijo vse tropin in iz rozin vino. stroški 5 gld. se lahko redilne snovi iz žita 90 o moke in 10 o/ o otrob vina 100 litrov dobro okusnega napravi vodilo pri dobrih modernih malnih Vinogradstvo je dostikrat stavljenje v loterijo Če Zdaj delajo dobro olje iz semena drevesne volne 1 se pristno vino pilo ga ljudje malo dobili. ki se je prej stran vrglo. Leta 1886 se ga je naredilo Namreč zdaj 8000 ton, leta 1897 pa že 30.000 ko je toliko ljudij in so vinogradi skoraj ton in to samo na po vsej Evropi filokseri trpeli. Na Nemškem se je izde^ Nemškem. To olje se rabi pri napravi umetnega suro- laloumetnega vina iz posušenega grozdja (rozike) leta 1880 vega masla, imenovanega margarina Ta obstoji iz gove jega loja » nekaj mleka in cenenega olja 1 posebno dre 2V 2 v milijonov hektolitrov, 1890. leta milijona. Iz treberjev 1880. leta milijona, 1890. leta vesnovolnenega Na Nemškem so te fabrike nastale milijon 900 tisoč hektolitrov. Na Nemškem se je leta 1886. leta 1872, zdaj jih je že šestdeset. Na Angleškem se je 13 milijonov kil rozin uvozilo 1 leta 1895. že okolo uvažalo leta 1886 iVa milijona stotov pravega surovega 33 milijonov kil. Največ teh se je porabilo za napravo vina. masla, margarine pa 870.000 stotov 9 leta 1892 2V 2 mi lijona pravega surovega masla, margarine pa IV2 jona stotov. Tako se pa tudi umetno napravljeni sir širi mili Zdaj so začeli tudi v Ameriki in v Avstraliji trte saditi in te tam dobro rodijo. To bo morebiti umetna Ni vina malo nazaj postavilo. Tako je tedaj lahko umevno, da se v naših konsumskih vse pravi sir, kar se dobi kupiti. Je dosti loja in sla- gostilnah bega olja in le malo mleka v njem. ceno „vino ' toči. Ali kakor zamore le Bog sam in tisti, ki jih je delal barne in druge klobase z veseljem Pivo ima čim dalje manj hmelja in ječmena v sebi. jesti, ker ta dva vesta, kaj je v njih, tako tudi' pri Množine piva, ki se na leto popijejo so vedno večje ) pitju vina. pridelki hmelja in ječmena pa ne rastejo v tem razmerju. Na Nemškem se je popilo 1872. leta 33 milijonov hektolitrov, leta 1895 že 60V2 milijonov hektolitrov piva. J milijonov hektolitrov, Na Angleškem 1873. leta 351/ 1891. leta 52 V2 milijonov hektolitrov piva. V Avstriji 1870. leta 9 miliionov, 1890. leta I3V2 milijonov hekto- Cecil Rhodes 9 litrov. Najmanj v Kusiji namreč 1866. leta 2 milijona glavni prouzrooitelj južnoafrioanske vojne. Po vsem svetu se je razglasilo pred nekaterimi hektolitrov, 1890. leta 8V2 milijonov hektolitrov. Hmelja se pridela v Evropi okolo 50 tisoč ton. Ta meseci ime Cecila Rhodesa. Kdo je to? To je milijonar, množina ostaja več let, uvoz hmelja pa tudi. Na Nemškem ki ima v lasti bogate demantne rudnike v južni Afriki 1884. leta 2260 hekto- tam, kjer divja sedaj strašna vojna med Angleži in Buri. Cecil Rhodes je Anglež, katerega je že dolgo sko- prišlo na jedno tono hmelja litrov piva, leta 1896. na isto množino hmelja 3324 hektolitrov. Torej si pivovarji pomagajo s surogati za hmelj, minalo po zlatih rudnikih, ki se nahajajo v Transvaalu. Pri vinu se ravno tako. Vino ne zraste za sod ali On je na vso moč deloval na to 1 da se Angleži steklenice že goden nego mora po kletarstvu še dobiti lastili transvaalskega bogastva. Ako ne gre z lepa » po pojde Bvojo obliko za trgovino. Ali danes se vino dela tudi grda, si je mislil lakomni Anglež, ter pred kakimi osem \ stran Letnik LVin najstimi leti z vojsko napadel glavno mesto transvaalsko hoteč vstrašiti Bure in si jih podvreči. Toda Buri so hraber narod in so Angleže ribah reči, ki niso da dobro naklestili Ta poraz nataknem novo vado in meni sreča. se zametavalo poskusim, se tem pa jaz nasmehne tudi grozno pekel milijonarja Cecila Rhodesa. Venomer je roval proti svobodnima državicama Transvaalu in Oranju m SI prizadeval 1 da bi ondi podvrgla tamošnje naseljence Bure. Tam zavladala Angleška in si krenil proti mestu Ko se je ribič pripravljal na novi lov, je bil mladenič že gotov z raztelesenjem; umil si je roke in takoj bilo dobro ino, kaj namerja Angleška. Buri so prehiteli Angleže jim napovedali vojno. Angleška je poslala velikansko Kaj že odhajaš, dečko? ga vpraša ribič vojsko proti Burom, da bi čim prej nega bogatina Cecila Rhodesa. Burom zadovoljila pohlep vojna sreča jako mila, a tudi sedaj ko se bila izprva umikajo ne- Da, z Bogom! odgovori mladenič kaj bo s psom? Čemu mi bo ta riba? Čemu da znosni premoči angleški, smemo upati, da jim ne odide misliš? bo? Ali si nespameten. Ne veš da dobodeš zanjo nagrado v gotovih denarjih? Kaj J pa končna zmaga Veste kaj SI želja je ) da žele Buri? Njihova najsrčnejša Ni treba Tako! Pojdite vi po nagrado v pest dobili Cecila Rhodesa čegar ne nasitna lakomnost je kriva, da teko potoki krvi ! Pa naj si pridržim tudi denarje? Kajpada, vzklikne mladenič. Ti Glasoviti Mark Twein Cecil Rhodes opisuje tako je obogatel čudak. Da vam njegove črtice obleka si pa povšeči, ti. Zdi se mi, da si da, ne pozna se vsaka ptica po perju. Leta 1870 prišel v mesto Sidney v Avstraliji je sicer raztrgana > ali pravi Tvoja si morda bogat neki mladenč iskat dela dobil Ker nikogar poznal Da bogat sem, reče in odide v mesto dela je kmalu potrosil one pičle novce ki jih piti J- ----- t-----^MyjM^ ;iu oc VLLtS im ÖV je bil prinesel seboj. Trdo mu je šlo za vsakdanji kruh. v neko majhno krčmo Sklenil je lotiti se kakoršnega koli dela Sreča je be žala pred njim. Zaslužka ni našel nobenega. Ves dan je bil na ulici in vso noč. Premišljal je, kaj naj pet plača Vstavil se je pred najboljšo gostilno. Že hoče vsto- ko se ozre na svojo raztrgano obleko in gre dalje Naroči si zajuterk, ki ga je stal ga zmenja in šilingov. On vzame zlatnik iz žepa počel ali čim bolj je premišljal, tem huje se je oglašala lakota Ko se je jelo svitatit pritava obupan k morski obali. Tam so dremali ribiči, ki so se pečali z lovom morskih psov. V sidneyskem pristanišču vrvi namreč vse polno volno stopi morskih psov. Nikjer na svetu jih ni toliko in tako vas, gospod mu je ostalo dosti denarja za novo obleko. poldesetih je prišel v Sidney bogat trgovec z Ravno je bil pozajterkoval in še čital novine, ko njemu sluga in mu rečo: neki mladenič in vpraša za Pred vrati čaka lepih Marsikateri ribič je že našel tu dober zaslužek kajti vlada daje nagrado za vsakega vjetega morskega m večji je pes, tem večja je nagrada. Poleg na- Kaj vam neki ne pride na misel Sem že poskušal, pa noče iti. Zapodite ga f kar je v njej psa. grade ostane ribiču še riba in vse bena riba tako hitro ne plava, kakor morski pes obide brzo vsa morja in obišče vsako pristanišče. Naj hitrejši parnik ga ne more dohiteti. Kaj on se protivi? To mora biti čudak ali No-On norec. Norec bo, norec Ne, gospod, tako ne izgleda. Ali vam je povedal, kaj hoče? Ne, samo to dejal Mladenič hodi zamišljen vzklikne jeden izmed ribičev: o neki važni reči da hoče z vami govoriti ob pristanišču, kar mu Hej dečko Ali vam je rekel, da noče oditi? Da, on mi je zatrjeval. da vrzi moj bo sreča mila trnek v morje, morebiti tudi ves dan No. vas bo čakal, če « Ali če bo nesreča, kaj potem, reče mladenič če res ni zblaznel 1 Mladenič vstopi pa ga pustite k meni biti Ne verjamem, ga zavrne ribič. Slabše ne more to se mu vidi na očeh ta je pri pameti, si misli trgovec 1 1 kakor minulo noč. Poskusiva! — Dobro, kaj mi boste dali zato ? vpraša mladenič — Dam ti morskega psa, če se vjame. Povejte mi, dragi, česa želite? ne vtegnem časa tratiti Toda brzo, jaz i / Že velja kostmi vred Dajte mi trnek - Evo ne pokvarim. ga bom pogoltnil, tisoč funtov šterlingov Gospod, jaz bi vas prosil, da mi posodite sto ga Oho: Jaz grem malo naprej ) da lova Za Boga ta blazen oči oh » ni mogoče take vjela ! Potegni! Brzo! Potegni! Riba se je Jaz sem si precej mislil, ko sem bil zagledal tvoj Kdo ste vi 1 če smem vprašati? obraz, da moraš ti srečo imeti. Evo ga, je že na kopnem. To je nenavadno velik pes. Gotovo je 19 črevljev reče ribič, ko je mladenič paral vjeto ribo. Jaz sem jeden, ki ga vi ne poznate In vi se zovete? Cecil Rhodes! dolg Le vse poberi iz nje, dečko, ker večkrat se dobivajo v prihajate k meni s tako zahtevo? Ne, to ime mi je neznano Povejte mi, zakaj Letnik LVIII. Stran 109. Zato ker namerjam v bodočih šestdesetih dneh zaslužiti sto tisoč zase in ravno toliko za vas. prosim vas stokrat za odpuščanje. Kdo SI mislil, da pošiljate VI Zares! To je nekaj čudnega. Sedaj me zanimate, donaša tržna poročila Sedite. morskega na Angleško, da vam . Pa kaj vam pišejo iz Londona? Kaj namerjate? Nisem vas dobro razumel. Vi Bom imate neko namero. takoj gotov. Pokazal vam bom nekoliko Rekel sem vam, da jo imam. potez in neke druge stvari, a vi mi podpišite Čakajte! Dokažite mi Zares! Počakajte malo da ste govorili resnico da pomislim. Vi ste potem vam naštejem, če treba, še jedenkrat toliko novcev me iznenadili. Zdi moram se pomiriti se mi, da sem nekam razburjen seveda proti temu, da si deliva dobiček Kje imate do Tako > sedaj na dan z vašimi tično številko osnovami govorite! mi piemo? londonskega časnika „Timesa" ? Pokažite Sklenil sem kupiti vso letošnjo zalogo volne in Evo ga glejte jo v 60 dneh dalje poslati. človeka Ta beležnica je bila lastnina J ki ga je požrl morski pes Nesreča se naj kar je je v zalogi? Kaj, vso volno, Da, vso volno. Neumnost! Ali mar veste, koliko je je v zalog? ? Vam. Okoli dva milijona Zares, dobro ste poučeni brže zgodila v Temzi katerega je časnik, ker poročilo od istega dne 1 od prinaša novico, da je vojna napo in pismo sta tičala v beležnici. morda malo več. se bere In veste 1 ^naša potrebna glavnica, da izvedete podjetje v 60 dneh pismu Jaz potujem v Nemčijo, da položim • svoje živ I da je predno koliko domovine. Razvidno je iz tega Tudi to mi je znano. Ravno sto tisoč, kolikor hotel človek, ki je bil napisal pismo, iti ga je požrla pošast. želim od vas dobiti na posodo. Škoda zanj J no midva bova drugi pot žalovala Račun se vjema. Pa kaj boste potem začeli? Jaz bi zaslužil v 60 dneh dvestotisoč funtov. To je, vi bi radi dosegli tak dobiček, ko za njim. Sedaj naju čaka važnejši posel Jaz si bom na vso moč prizadeval, da pokupiva vso volno. Da, ali . . . kako se — Jaz ga hočem tudi doseči. — Vi govorite z vso gotovostjo. Recimo, da bi bilo to mogoče in da imate pred očmi določen namen, ali pa imate zato tudi sposobnost, da v tujem svetu izvedete svoje namere Govorite jasno. vi zovete? Cecil Rhodes! Prijatelj, troir ljudje se nahajajo pred nami navadni, nenavadni in norci Vas prištevam k nenavadnim Ako ostanete živi, se boste pcbrinili, da ves svet zve o vas Vi me ne boste Trgovina z volno se je dobro obnesla vplašili. Jaz sem pripravljen na vse. Zakaj želite kupiti volno? In kako mislite doseči tako velik dobiček? postavil Cecil Rhodes temelj svojemu bogastvu njo je Ko je pozneje obolel, so mu svetovali zdravniki ^re v južno Jaz ne mislim, ampak vem za gotovo 1 da ga Afriko vtrjevat si zdravje. Tam ga je našla nova sreča dosežem. tako, da se more imenovati sedaj kralj demantnih — Toda, mladi prijatelj, od kod imate toliko gotovost? — Od tod, ker je Francoska napovedala Nemčiji vojno; vsled tega je poskočila cena volni v Londonu za 14 odstotkov. rudokopov. Velikanska so njegova podjetja. Tako je n: pr. ponudil Angleški, da ho6e na lastne stroške zgra- sredozemskega diti železnico skozi vso Afriko tja do morja. Milijarde pogoltnilo to podjetje, a gotovo je da Ali zares? Ne, vi ste v veliki zmoti! Vi ste mislili, da me bo vaša novica iznenadila mu ta železnica prinesla novo ogromno bogastvo. Cecil Rhodes je tisti človek, ki je največ kriv se ste se Evo toda prevarili danje južnoafričanske vam poročila jutranjih časnikov čitaj te vojne On je kriv, da se nahaja Brzi parnik je dospel semkaj sinoči ob IL uri. Pred 50 dnevi odpotoval iz Londona in mi prinesel njegova domovina Angleška v težavnem položaju, iz kate rega naj si zapomni nauk, da se tudi mal naj- novejših novic. Nikjer ne vidim niti najmanjšega oblačka. složen in hraber, ubrani sužnosti. narod, če je . V. Kar se pa volne tiče, vas zagotavljam cenejše blago na vsem angleškem trgu. to? čemu sedite tako mirno? da Kaj to naj-pravite na m m J»^ m W w Novice. 'o C 'o o — Kef imam keanejše poročilo . . . — Resnejše? Kako to? Od kod? Ni mogoče! Moje poročilo je novo, došlo je iz Londona z brzim parnikom . . . — No, moje poročilo je novejše, samo 10 dni staro. Ali ste čarovnik ? Od kod imate poročilo ? Iz droba morskega psa. No. Osebne vesti. Deželni Hein zopet prevzel vodstvo deželae vlade predsednik gospod se je vrnil z večtedenskega dopusta v Ljubljan baron in je gosp Lovro ülö Sodni svetnik v Celju povodom njegovega umirovlj dobil naslov in značaj višjesodnega svetnika. I slovensko slikarsko in kiparsko razstavo prepričan, da ste zblazneli sedaj smo pri kraju s pametjo. Sedaj sem priredi meseca septembra „Slovensko umetniško društvo mm mm. • I ^ ^ ^ ^ U T « U 1 « •! * ^ 7T *! * 1 1*1 t blaznico vas bom dal odvesti bij Ljubljaaaki župan Lju Hribar le odredil, da bode Čemu se vznemirjate? Predno me razglasite za norca, me vsaj poslušajte velikana dvorana v „Mestnem domu"" društvu brezplačno na razpolago. Nekaj umetnikov se je že še pred naznanitvijo roka priglasilo na sodelovanje. Upamo, da ta razstava ne bo sve- I stran 110. Letnik LVIII doöila le nam, marveö tudi našim slovanskim bratom da smo tudi Slovenci umetniSki narod, svojih vrlih sinov posveča v službo kraljici umetnosti da tudi slovenski narod mnogo mandat, ker je bil v Štajerski deželni poslanec Lahner je odložil mož tožen na sodišču in obsoj rabij Stare poštne vrednostnice vseh vrst se še lahko derne Demonstracije na vseučilišču so v poštnem prometu do 30. septembra letos, seveda se Ko je postale mo poštenjak profesor Fnschaut prišel te dni morajo pri dopisnicah prilepljati dopolnilne znamke na graško vseučilišče, da bi tamkaj nadaljeval svoje delovanj >> Slovenska Matica ker Je z istim dnem v sredo dne 28 sušca 1900 vabi na CXX odborovo sejo privrženci nemškonacijonalne idej potekel njegov dopust, so ga nadebudni ob štveni petih pozdravili s pfui '-klici Pi Vspored: 1.) Naznanila predsedstva. 2 ) Potr popoludne v dru- piskanjem, ropotanjem in psovkami. Ko so se tako nakričali in ditev zapisnika o 119 odborovi seji. nahrumeli, so vrli nemški vseučiliščnik 3) Poročilo knjižnega Nemci si torej jako radi pustili dvorano vseučiliščih. Profe odseka. 4 ) Poročilo tajnikovo. 5 ) Slučajnosti Potrjena zakona. Cesar je potrdil od deželnega zbora koroškega sklenjeni zakon o zlaganju zemljiških posestev kakor dobremu in In zakon, s katerim se nekaj spreminja zakon od dne 5. ju- špogajo" zabavne demonstracij na Frischaufu prav zato ne sovraži Slo ki je sicer pošten Nemec in je prijazen so Nemci marveč jim predujočemu narodu, nadeli 1886 o delitvi skupnih zemljiških posesti Okrajni šolski svet logaški je sklenil, odpraviti ime „Ehrenslovene". No, Sloveoci pač res nimamo tako ko smate medvedske oholosti, da bi menili samo za nas in tajno kvalifikacijo učiteljev. Naj bi ga posnemali še drugi da da je svet ustvarj Bleški „Curkomite*- je izdal nov prospekt in št To je prepuščeno nemški sovražili vsakogar ni naše krvi dni kulturi! Rektor je potreboval sicer ne samo v nemškem, temveč tudi v slovenskem jeziku predno je te škandale prepovedal čudno „Marij pa je, ' Terezij da n Prospekt" govori o DeŽmanc koči Trgo z železom „Merkur v koči tt Ferdinandovi koči in drug h delih izroči prometu prve dni meseea aprila t. 1. Celju se Slovencem neprijaznega „nemkoavstrijskega planinskega društva Kakšni kulturonosci Slovencem so Nemci a o delih vrlega našega n Slov planinskega društva kakor so: „Triglavska koča\ „Vodnikova koča", „Aljaževa koča Alj tolp itd na Triglavu, „Orožnova koča" na Črni prsti zopet pokazal deželni šolski svet na Štajarskem, prošnjo krajnega šolskega sveta celjskega za razširj liške šole v Celju v defiaitivno petrazrednico Ti ljudje 1© je odbil o vsem tem „Prospekt" ne črhne besedice. Tako pre-ziranje domačega slovenskega planinskega društva, čegar ne- najbolj boj slovenske kulture, ker vedo oko- pa5 da je ona naj- večji in nepremagljivi sovražnik njih tiranskega gospodstva umorno delovanje za povzdigo turistike ečega priznanja in tud prometa zasluži naj- Naše kulture se boje, a baš to je tujcih uživa naitopl impatije pri kultura njihova oholost ne pride jamstvo da do vojih ciljev. Živela slovenska tako preziranje ni le samo netaktnost, ampak tudi drznost in oholost. Tako delaj mi ostajamo nam! In mi No oni .z nami mej nami in proti >> Südmarka mi 2853 člani V Celovcu Sentjanškega premoga (Dolenjsko) se je v me secu februvarju prozi velo in razposlalo 880.600 kg, gimnazijah knjižnico, katere se je tekom Da, da, ljudske knjižnice, teh bi tudi na Koroškem ima 28 podružnic % Südmarka" ustanovila ljudska mesecev poslužilo 709 oseb. Naučno ministrstvo ^remembe učnega načrta na na pamet se bo snov temeljito v šoli z učenci Predmeti so se učiti zdeluje nov učni načrt za gimnazije. Učenje mogočnosti omeiilo ter se bode vsaka predavala, da si )0 zapomnijo. po v nas krvavo potrebovali. kr. trgovinskega ministrstva telefonske vrednotice prejšnje se nahajajo še po preteku meseca sušca 1900 v Vsled odredbe smejo se poštne, brzojavne izdaje. na olajšali. Peučev pamet pa se bodo skrajšali m nega načrta matematike se spremeni v sm realič vine novejše dobe a v višje razrede se uvede temeljiti pouk zgodo posesti občinstva, uporabljati v poštoem prometu dalje do ušte- tega 30. kimovca 1900; izvzete pa so čašniške dostavljene znamke, golixje za poštne naloge, poštne spremnice, poštne nakaznice in poštne spremnice s povzetno nakaznico za tu-in inozemski prom t; slednjič so izvzete golice za brzojavke, Zakaj je uničena kupčija z vipavskim vinom ki se oddaj proti kasnejemu obračanju dotičnih pristojbin Po goriški razstavi pred leti se vipavskim vinom na visoko stop bajali po trgatvi v to dolino ter pošteno ce bila povzdignila kupčij Dunajski trgovci z so pn kletja Radi žaljenja Njegovega Veličanstva V torek 13 bogo t. m pokupili ves pridelek za sodišču obravnava Vipavci so bili tega kaj veseli. In kako bi ne? Milj radi žalj proti se je vršila pri tržaškem deželnem triindvajsetletnemu Sil Udina iz Hitro spraviti v denar težko pridelano vino nogradnikova. Kdor hitro da edina e Ija vi- stopka 314 Njegovega Veličanstva, bogokletj i m pre- Dne 11, februvarja je Udina namreč, v neki dvakrat da, pravi pregovor. Jed kavarni v Milj ih žaljivo govoril o Njegovemu Veličanstvu in nako velja: kdor hitro proda, dvakrat proda. Tako je bilo ^^ preklinjal Boga in Mater Božj m se potem upiral nekaj let a zdaj ni več tako vzrok se navaja zlogi v škodo Vipavcem redarju ga vinska klavzula, pomanjkanj Kot želez nice, dobre vinske letine v Istri itd. Naši pošteni vinograd niki pa navajajo še drug vzrok in ta je: sleparstvo s peti- ^^ mesecev težke ječe jotom. To je odg " ki žele aretoval. Obravnava ni bila javna. Toženec v svoj zagovor trdil, da je bil pijan in da se nič ne spo minja. Priče so pa izključile popolno pijanost. Obsoj na vinske kupce! Zato se slišijo glasovi Modus vivendi v Istri. V torek in v sredo so bojkot petijotarjem. Zgodi se! se v Trstu posvetovali zastopniki obeh No krojaštva. Način prikr knjiga. Ravnokar je na novo izšla knjiga gojil istrskih strank o po umetnosti po sorazmerni teorij Za samopouk in za podlago pri šolskem pouku spisal, narisal in izdal Matija Kune krojaški mojster in lastnik krojaškega jeni štirje Lahi. sprave. Lahi so obljubili, da predlože slovanske zahteve svojemu klubu in da potem odgovore na vsako posamezno točko. Radi žaljenja Veličanstva so bili v Rovinju obso- učilišča v Ljublj Trije so dobili po 13 mesecev, jeden pa strokovni učitelj v obrtno pospeševalnem ^ mesecev. Zaljenje se je zgodilo na nekem plesu društva poslovanju c. kr. trgovinskega ministrstva. Z 10 velikimi ta n Lega". belami izviroih krojnih sestav in z mnogimi podobami. Druga na novo predel pomnožena naklada. Cena 6 kron Porotno sodišče v Mariboru je v ponedeljek Pazinska hrvatska gimnazija. V prvem polletju je bilo v prvem in jedinem razredu tega zavoda klasificiranih 94 učencev. Prvi red jih je dobilo 64, odlikovanih je bilo obsodilo Lizo Zimic iz Ropere, ker pa 14. Nezadostni vspeh se je pokazal torej le pri 16. Vz- pobila do smrti z jednim postom na mater svojega moža roka je iskati temu nevspehu v okoliščinah, da so obiskovali leti težke ječe, poostrene vsaki mesec ti učenci ljudske šole. na katerih se je popolnoma zanemarjala materinščina. V drugem polletju pa se je nadejati, da bo s » Letnik LVIII. Stran 111. pridom marsikateri od teh 16 učencev premagal dosedanj te na neiie nedostatke. Ker se mu to ni posrečilo, hotel je že žav ter povoljno dokončal prvi razred Nova spaka Žid „Piccolo vas Eicmanj tedaj ustreliti samega sebe, a revolver se ga je usmilil ter se je prekrstil slovensko ni sprožil. Glavar je seveda stvar naznanil na pristojnem v benca pri c kr. pošti v Grorici Rusmagna. Na to opozarjamo tistega usluž- mestu in tajnik deželnega predsedništva Haas dobil je nalog, posi Sežano v Cesiano da bode ako pisma mesto v da spravi Fladunga v blaznico No, nesrečnež spravil se mu ponudi prilik po sam iz tega sveta. Pokojnik le bil Siljal pisma v Ricmanje v Rusmagno se ]e kot uradnik prijaznega Pogajanja med italijansko večino istrskega vedenja, z ženo sta živela v najlepši složnosti čuino je pa da je to že tretji slučaj, ko se je okrajnemu glavarju Gsteten- deželnega zbora in med Hrvati in Slovenci. Kakor hoferju usmrtil uradnik. poročajo časopisi, sp .se ta pogajanja v resnici vršila te dni Trinajst ciganov prijeli so pretečene dni orožniki v Trstu. Bili sta dve seji. Vprašanje je le, ako bodo imela s pomočjo kmetov v Bučki. Cigani so nastopili nasilno proti ta pogajanja kaj vspeha? Sodeč po sklepu italijanskega politič-. nekemu gostilničarju, ki jim ni hotel dati več pijače brez plačila. nega istrskega društva. je zborovalo te dni v Trstu, bi bilo Sneg. V Ratečah na Gorenjskem je padlo 18, t. m. vsako upanje do kake sprave neutemeljeno. Italijani ne mislijo dovoliti istrskim Slovanom najmanjše koncesije v narodnem oziru Sicer se zdi, da ni popolnoma neutemeljeno (mnenje, da misli vlada razpustiti istrski deželni zbor, ako se popolnoma razbijejo spravna pogajanja. se Janezek ne nauči, se tudi Janez je tudi v nasprotnem smislu resnično. bliuu en m^ter snpga Požar. Dne 11. t. m je gorelo pri posestniku Jan. Deklevi v Mali Pristavi pri Postojni. Škode je 6000 K. Ustrelil se je v Mariboru 201etni natakar „Narodnega Doma" Mihael Bauer. ne bode naučil } Poroka prestolonasledice Štefanije le bila Čemur se je Janezek priučil, tega Janez ne bode opustil. Naj bi torej vsi stariši dobro premislili, kako prekoristno bi bilo, včeraj, kakor poroča dunajska ,Allg^ Ztg.". Grof Lonyay je da bi pripravljali svojim otrokom tako kavo, ki ustreza nji- dospel iz Gorice in je zopet zdrav. Štefanijina hči, naivojvo- „Wiener Zeitung VAM VA AJ^ \J V M. SJ L t --^ ' ------------ hovemu telesnemu razvoju, ter pomirja, redi in krepi njihove ^iioja Elizabeta pa je odpotovala v Gries. u živce. se zlasti v šoli preveč napenjajo. Vsak zdravnik dne 18 t. m je prinesla sledečo oficijelno vest: Njena ce- dandanes potrjuje, da je najzdravilnejša jutranja m popol- sarska in kraljeva Vis. cesaričina vdova Štefanija, se je vsled danska pijača za našo deco ppova čista, močna Kathreiner-Kne- dovoljenja Njegovega cesarakegu in kraljevo apostolskega Veličanstva, kakor najvišjega glavarja družine, zaročila z grofom slada kava, katero radi njenega priljubljenega kavinega duha prav radi pijo. Cvetoča unanjost in utrjeno zdravje so Elemerjem Lonyay jem, lastnikom posestev v Nagy Lonyayu njene posledice. Kathreiner-Kneippova sladna. kava se dobi in Vasaros Namenyju, cesarskim in kraljevim komornikom in povsod, toda nikoli se ne sme prodajati na se dobi le v znanih Kathreinerjevih zavojih. 'i' J 1'r • • • J '4 '••-..'v Umrl je v Tolminu tamošnji c. kr. in pristno dednim članom magnatske zbornice v državnem zboru ogerskem. — Tudi ogerski uradni list je priobčil v nedeljo jednako pri-notar Ivan memo uradno poročilo o zaroki cesaričine vdove Štefanije. P rem ro v Premerstein v visoki dobi 90 let. Po- ^rof Elemer Lonyay je bil rojen 1863, svoje . juridiČne kojnik.je bil vitez Fran Josipovega reda. P. v m ! Zlat prstan z briljantom je ukradel v prodajal-nici zlatarja Karola Tamburnino v Ljubljani neki brivski po- študije je dovršil na svetil budimpeštanskem vseučilišču ter se po- diplomatični karieri, ga je povedla skoraj na vse evropske dvore. Sedaj je legacijski svetnik v dispoziji. močnik z imenom Burger. Prišel v prodajalnico ter se nekaterimi leti se je seznanil z Štefanij predstavil kakor zlatarski pomočnik, ki išče dela. V tem času ta bili v prodajalnici tudi'dve dami. Mejteml, ko je Tamburnino posluževal damama, izmaknil je Burger iz predalčka na mizi omenjeni prstan vreden' 64 krön. Tamburnino je prstan kasneje pogrešdl ter sumil, da sta oni dve dami izvršili tatvino. Pustil ju je poklicati ter odločno zahteval prstan nazaj. seveda zatrjali,;da nista ničesar vzeli, a zlatar Pred o menda v 'Londonu • v ali v Laksenburgu Štefanija se je zaljubila v grofa, ljubezen vračal. Dopisovala sta si redno vsak dan, Na poroko pa nista mogla misliti, ker jima je bilo na poti več ovir. Grof Lonyay je bil protestant, a je prestopil v katoliško vero. Materijalne razmere so tudi vrejene. Grof Lonyay ima 50 000 gld. letnih oohodkov Štefanij a pa 100 000 gld. na leto. Za vsa- dve ste kega otroka, ki ga dobita, se je zavezal cesar plačati 4000 gld. jima'ni hotel verjeli Mej tem pa je Burger prodajal svoj v neki gostilni, a je bil še tako drzen, da je na leto Naslov Štefanije bode poslej >1 IX. raljevska visokost". jrstan za 7 ^v družbi z nekim pekovskim pomočnikom preje šel vprašat _ «latarju černetu, da li je prstan zlat. Le temu se je Burger- Prve dni po poroki bodeta preživela na rodnem gradu Olaszu v zemplinskem komitatu Park okoli gradu so olepšali in po- stavili v grad novo pohišje Groto-^a' mati, rojena Vilma pl. Pazmandy, se umakne' menda v' Požun. )evo vpraševanje glede zlatega prstana zdelo sumljivo, pa je ■to naznanil policijskemu stražniku, in le ta je res še o pravem Nesreča na ziljski železnici. Pri Blačah je v žašti lalotil Burgerja, ki je tatvino priznal ter tudi povedal, soboto kurilec železniškega stroja nekaj korakov pred postajo •kje je prstan ukradel. Seveda sta bili dami s tem rešeni gr- pomolil glavo preko stroja. Prepričati se je hotel, da-li dega suma; a kaj bi bilo, ako bi ne bili našli tatu? Fjrančič zopet v zaporu. Posestnika Franceta ♦ % Frančič-a iz EateČ, ki je bil obdolŽen, da je svojo ženo ustrelil mašinerija zadostno popravljena, ker je vlak moral radi ne- zadostnosti mašinerije pre) obstati sredi proge. V tem tre- in bil nedavno izpuščen IZ preiskovalnega zapora v Novem mestu, so sedaj zopet zaprli, ker je baje trem jetnikom priznal, da je v resnici svojo ženo ustrelil notku je vlak privozil mimo nekih hlodov. V te hlode je kurilec treščil z glavo ter se s krvjo oblit mrtev zgrudil s stroja. Kolonje poročajo, Ponesrečen delavski vlak. da je dne 15. t. m. skočil s tira vlak na neki progi ki je Bogata ubožica je umrla te dni v Trstu. Imeno- privatna last. Dva delavca, ki sta prišla pod stroj, sta takoj vala se je Ana Komeli. Stara ]e bila 83 let in živela od nmrla, trije delavci so umrli mejpotoma, in pet drugih delavcev milodarov. Ob njeni smrti so našli v njeni omari 56.000 K. le bilo deloma težko, deloma lahko poškodovanih. Vzrok ne- Samomor c. kr. okrajnega komisarja. V Kranju ^^gode še ni znan in se je uvela preiskava. 66 je ustrelil dne 15. t m. tamošnji c. kr. okrajni komisar Avgust pl. Fladung. Pravijo, da se mu je mešalo že delj Časa. „Slovencu" se Upor v šoli. V Glasgowu na Angleškem je demon-strovalo 500 dijakov zoper nemškega profesorja Tille, ker je poroča, da je hotel Fladung nekega dne spisal Burom prijazni članek v neki tamošnji nemški časnik. ustreliti tamošnjega okrajnega glavarja, ker ga je ta opozoril Tille je pred dijaki moral bežati v hišo ekega drugega stran 112 profe Vsled tega nastopa je odložil Tille svoje mesto kakor docent na vseučilišču v Glasgowu, kar angleški obžalujejo, ker je bil Tille baje sicer jako priljublj Tudi delavci so se krogi učitelj. vseučilišče iskat s sekirami v rokah pravili čez Tillea in so ga prišli na vskipel hladna Burom zmagati angleška kri t ko jim Kako je nekam pelo agio parkrat proti Zdravstvo v Japanu. Japonci kar se tiče zdravilstva kunštni" ljudj V mestu Tokhamu na otoku Formosa toliko raznih boleznij vsled nesnage in nereda prebivalstva da so obupali zdravniki. Zatoraj so nasvetovali vladi da po dere to mesto do tal in zida drugo mesto z nova na drugem kraj tem mislijo odpraviti bolezni, da bi pa bilo bolj izdati stroge zakone za vzgojo ljudst vlada ni zdravniki. na to ne mislij ni Umetni Angleži in Buri. V Monakovem so nedavno priredilili maškarado, na kateri so nastopili našemljeni Angleži in našemljeni Buri. Ko so vstopili v dvorano Anghži, so Buri začeli nanje streljati z bitimi puškami. Tudi An gleži so streljali in nastal je strašen ropot in grom v d Toda nesreča ka-li je hotela, da zletela kroglja in ranila nekega „Angleža kolenom. Preiskava iz puške nekega „Burca onega ki ]e vso misel sprožil bila neko MonakovČico in sad te ranjeno koleno. 28.000 ^ prav nevarno pod je pokazala, da je bil ta čin maščevanja ri Anglež m n Bur u ljubezni je bilo sta Iju-Angleža Eimu naredi korakov v eni noči. Na nekem v so ranžerji plesa naredili to le šalo: ona plesalka največ korakov na istem plesu vseh plesih. Na to so si izvolili enega, postane bode na kraljica štel korake m res: od desete zvečer do pete zjutraj je plesala Angiolina Celi in števnik je naštel 29.000 korakov v raznih polkah, valčkih, mazurkah itd pravila 21.000 korakov in možaka ni naredil 15 000 korakov zračunjeno na hojo po cesti jih je naredila Neka druga je na- bilo enega bi bil Teh 28 000 korakov plesalke Celi > odmerilo pota kilometrov let Sleparski kavalir. Baron Henrik Bonelli. star 63 upokojeni višji brzoj uradnik v Italiji, je živel v Tu rinu, kjer je vlekel iz državne blagajne 2300 frankov pokoj nine na leto, a ta svota baronu ni zadostovala marveč si je hotel pridobiti še več imetja. Ker je imel kajpada nastop v razne boljše družine, si je izmislil sledeč načrt. Predstavljati da jim naj je hotel neko „hranilnico za dame" na ta način zagotavljal priskrbeti jim lepih obresti od svot. katere mu dajale v namen, da daje od njih obrestnosna posojila na posestvo itd. Visoka njegova služba je bila damam seveda jamstvo za poštenje baronovo in šle v past. V početku jih je bilo malo potem jih prišlo več prinašale v baronovo hranilnico večje in manjše svote obrestonosno naloži. Baron s početka so vse z zaupanjem , da jih me) tem pa dobro živel, vozil se je v kočijah plačeval obresti hodil v lišSa, na zabave itd. Neki dami se gleda in nekega dne pa začelo nekaj sumiti zahtevala svojih 2000 frankov nazaj zares baron jih jej je dal z obresti vred in to mu je pridobilo novo znupanje dame, da mu je izročila res svoi denar šlo je izročila res 7500 frankov katere je sama prinesla Bonelliju. več časa dalj nečno je prišel dokler dan svoj Tako mogel sploh plačevati obresti a ko ko ni mogel več vzdržati in je jel pre mišljati, kako se rešiti nadležnih povračevanj. Popotoval je v Genovo, od ondi pa je pisal pisma vsem svojim tirjateljicam, Za likvidatorja naj pustijo pri miru, sicer se usmrti sam čunov je imenoval nekega Karla Alfonsi ra- katerega pa v celem Turinu ni bilo najti. Naposled so dame naredile korake na redarstvu lišČe radi goljufije Bonelli tudi prijelo in ga stavilo Letnik LVIII Domobranske vaje v orožju vršile se bodo letos v treh periodah: prve se. prično koncem maja, druge sredi junija in zadnje sredi avgusta. Loterijske srečke marcija t, 1.: 46, 8, 29, 10, 27 V Brnu dne 21. Na Dunaji dne 17. marcija t. L: 55, 53, 17, 64, 22 V Gradci dne 17. marcija t. 1.: 59, 14, 31, 28, 61 Tržne cene. v Ljubljani dne 23. marcija 1900. Pšenica 8.30 t rž K 7. ječmen oves K ajda K 8.50 h, proso turš^^Jca ribenčan fižol 6.30 leča 10 grah 50 kilogramov Vse cene velj za 4^ \ CO Razpošiljava sukna samo zasebnikom I En odrezek 10 m dolg zadostno za moško obleko stane samo gld I 2-80 iz dobre 3-10 4-80 » > 7-50 8 70 > 10-50 12-40 fine ( f finejše angleške pristne ovčje volne 13-95 > grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 Blago vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot realno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga jKi Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj In poštnine prosto. Pošiijatve po vzorcih Pozor I P. n, občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se Tvrdka Kiesel-Amhof naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (7) Odgovorni urednik: Avgust Pucihap. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki