ŠTEVILKA 8.          AUGUST 1925         LETNIK III
«.........'.........—»»»»¦«»«..............Wf »«——»f *—.........».....>.......«........................H......4.............................................
VSEBINA 8. ŠTEVILKE:
UBOŽICA. - (France Bevk.) - Nadaljevanje............Stran   200
GREH. — Pesem. — (Kristina.).................      .       214
DEKLA. — (Ada Negri. - Poslov. Alojz Gradnik.) Konec........       215
CVETOČA PISMA. — (Tone Gaspari.) - Nadaljevanje........       .       217
DOSTOJEVSKI IN NJEGOVE ŽENE.  — (Priredil Ivan Vouk.)   -   Nadalj.       „      213
VRANA. - Pesem. - (I. A. Krvlov, posl. B. V.V..........       »       221
JUGOSLOVENSKE UMETNICE. 6.  -  CIRILA ŠKERLJ  -  MEDVEDOVA
(Fr. Lipah)..................,.......      .       222
KAM Z NAŠIMI DEKLETI? - (Minka Govekarjeva.).........       .       223
NARODNI. — Pesmi.  — (Zora Primčeva.).............       ,       229
MEDITACIJA. - Pesem. — (Marijana Kokaljeva.)..........       „       229
NA KONGRESU INTERNACIONALNEGA ŽENSKEGA SAVEZA V WASHING-
TONU. — (Alojzija Šlebfjeva.).................       .       230
NAŠA NARODNA UMETNOST. — (Po Zlaii Kovačevtč • Lopašlčevi.) . . , 233 IZVESTJA: Naše delo. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo.   -  Iz  naše skrinje.  -  Književna poročila. 235, 236, 237, 238, 239, 240.
MODNA PRILOGA. .................................    UREDNICA: PAVLA  HOČEVARJEVA.   ...................------------
VCMCI/-! Q\/FT iznaJa P™* ^ni V8a''eS« meseca. • 3a Jugoslavijo letna La^ntOI\l OVbl Baročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Dh%. 32. Naročila in naročnino je nasloviti na upravo .Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška cesta 20. Uredništvo in uprava: Trst, posta centrale, poštni predal štev. 584. — fedaja .Žensko dobrodelno udruženje v Trstu*. Tiska .Tiskarna Edinost" v Trstu, Via S. Francesco 20. Upravništvo v Trstu, ulica Torre bianca štv. 39/1.
Zadavoljnost io blagostanje
je odvisno od gospodinje, ona more to vstva-
riti, ako se poslužuje za nakup potrebščin le
priznanih solidnih tvrdk. — Vsaka gospodinja
naj bi se posluževala za nakup oblačil
svojcem le tvrdke
Drago Schwab
Ljubljana
ki je že mnogim gospodinjam dokazala svojo strogo solidnost in skrb zadovoljiti vsakogar. Svojci so jim elegantno in po ceni oblečeni I Tudi Vi se poslužujete pri nakupu oblačilnih predmetov te tvrdke, čije oblačilni izdelki kakor : obleke, sukne, regiani, dalje damski plašči, kostumi, krila, ki slovijo kot najboljši izdelki Slovenije. — Ideluje se oblačila le iz najboljših vrst blaga. — V zalogi vse mudne potrebščine, perilo in bogata izbira uvoženega angleškega sukna.
Cene najnižje!
ŽENSKI   SVET
UDOZICa.    (Povest. Spisal France Bevk.)                             (Nadaljevanje.)
Bridko besedo je imela Rezika na jeziku, pa je ni izgovorila. Dvignila se je in vprašala, koliko mu je dolžna...
Ko je dospela domov, je dvignila dete in ga poljubila. Tisti hip bi bila poljubila tudi Bruna. Vsakogar, ki je v zvezi z njenim ubogim, opljuvanim življenjem.
Silna ljubezen in odporna sila sta se dvignili v nji. Spomnila se je na mater in njena podoba je stala ogromna kot steber do neba pred njo.
Zdelo se ji je, da se čuti močnejšo; celo rdečica je planila tu pa tam na njen obraz, smeh je spreletel njene ustnice.
Grenila pa jo je vedno jasnejša zavest, da Bruna ne more več stalno priklepati nase. Delo z bolnim otrokom je naraščalo, njene sile so bile hli-njene. Mnogokrat ni mogla pripraviti jedi, ali se ji je obed ponesrečil. Ni mu zamerila, če je vzel klobuk in šel.
Vendar je obstala vselej, kot da jo je kdo udaril po glavi, njene roke so obvisele ob telesu. Srce je obupalo za trenutek. Le počasi se je zopet dvignila.
Možu ni mogla nuditi v tem stanju niti enega mika več. Njeno telo je bilo ubito, najintimnejša žrtev ljubezni je bila z muko združena, ki je jemala slednji mik za zdravega moža.
V polnočno uro, ko je otrok spal, ko je mož globoko dihal na postelji in je luč gorela, so se njene misli strašno črtale na strop in se zvijale v mnogoterih črtah. Katera črta je prava? Kakšna bo podoba, ki iz njih nastane?
Kdo si, ki mi odgovoriš? Nihče!
30
Polagoma se je Rezikino življenje spremenilo do cela. Z otrokom je bila obsojena in zaprta med štiri stene, ki so pritiskale kot mora na njeno dušo. Bruno je prihajal pozno domov, včasih je celo noč izostal. Izostajal je tudi od obedov, prišel je navadno tedaj, ko ga Rezika ni pričakovala in mu ni pripravila jedi.
Redko svidenje in nenavezanost na obed v družini je spremenilo tudi Brunovo skrb za družino. Rezika je s strahom opazovala, da so bile svote, ki jih je puščal doma, vedno manjše in da jih je pokladal skrivaj na mizo ali pod krožnik, kot da plačuje uslugo in se tega sramuje.
Rezika je čutila, da ne more biti drugače, ko je življenje začelo iti tako pot. S sramom je pobrala vselej denar, kot da sprejema ubogo miloščino za življenje. Skopo je razdelila novce iz dneva v dan, da bi zadostovali za najpotrebnejše. Ni zadostovalo. Čutila je v svojem telesu, da se zbirajo sokovi in ji hočejo dati novih moči, ali od kod naj jih srkajo?
STRAN 210.                                              ŽENSKI SVET                                           LETNIK III.
Ko se je pogledala v zrcalu, je videla svojo bledo podobo s črnimi obroči okrog oči.
Potrpela je. Pogosto si je znova očitala, da je sama kriva s svojo boleznijo, da je tako. Ko pa se je zgodilo, da je nekega jutra zaman brskala po hiši in ni mogla najti niti stotinke več, da bi kupila mleka, se ji je čudno zameglilo pred očmi.
In še tisto popoldne je bilo, ko ni imela mleka, da bi ga dala svojemu otfoku. Njene prsi so bile izsušene, njeno čelo pa je bilo prepo-nosno, da bi prosila. Na otrokova usta, ki so jokala, na oči, ki soi prosile hrane, je pritisnila obupen poljub silne ljubezni, v srcu pa se ji je zadrgnilo nekaj neznanega. Sklenila je, da počaka moža, ako pride.
Prišel je. Bil je mračen, le nalahko vinjen. Sedela je ob brleči luči in držala otroka v naročju, ki je pil sladko "vodo in mirno zaspal.
Bruno se je začudil. Tako pozno še ni videl žene pokoncu, dasi je bdela mnogo noči brez njegove vednosti. Postal je na vratih in uprl roke ob podboje.
«Kaj pa ti?»
Žena ga je gledala. Njena udrta lica so kazala ostre sence ostrejša senca se je črtala okrog njenih oči. Dete se je v spanju zganilo, zaujčkala ga je,
«Počakala sem te,»
«Zakaj ne spita z otrokom?«
Prva Rezikina beseda je bila ostra, skoro trda. Druga je postala milejša. Ni znala biti huda. Njene oči so zalile solze. Ker Bruno ni dejal ničesar, je nadaljevala ona:
«Hotela sva, da naju vidiš, da ne pozabiš na naju in da se spomniš, da morava živeti tudi midva,«
Brunove možgane je v hipu spreletelo, kaj Rezika misli. Roke so mu padle ob telesu, pogled mu je okamenel, V svoji lahkomiselnosti ni mislil tako daleč, da bi bil spoznal poprej, kaj je zagrešil. Zdaj mu je bilo jasno. Pogledal je v se in videl, da je grdo vse to, da je strašno, neznano podlo.
Počasi je zbral misli in poizkušal najti ravnotežje. Slednjič je zamahnil z roko, kot bi odgnal nadležno muho, ki je obletavala njegovo vest, in dejal:
«Počemu mi nisi dejala?«
«Saj veš, da je težko beračiti. Saj veš tudi, da skoro nikoli ne govoriš z mano.»
Bila je resnica. Bruno se je jasno zavedal svoje krivde, ravno radi radi tega jo je silno težko priznal. Ujezila ga je celo in mesto da bi udaril sebe, je zamahnil z besedo proti svoji ženi:
«Taka si! Vedno molčiš, vedno sama zase. Kaj vem, česa potrebuješ! Jaz imam mnogo skrbi in dela — ali je čudo, da pozabim?«
LETNIK III.                                  ŽENSKI SVET   '                                STRAN 211.
V ženi se je uprlo: «Take reči se ne pozabijo. Le ljubezni bi bilo treba.»
Bruno je stopil do mize, pest je uprl na ploščo in oči so mu čudno vzgorele.
«0 ljubezni mi ne govori! Toliko je imam, da te do danes še nisem zapustil.«
Rezika je izbuljila svoj pogled v njegovo rdeče obličje, ki je sijalo pri svetilki in spreminjalo potezo za potezo. Tisti hip je misel za mislijo šinila skozi njene možgane: «Kaj ima ta človek? Kaj skriva ta človek za tem pogledom in za Vsemi gubami svojega obraza?«
Dejala pa je počasi in previdno modro kot iz dna globokega spo^ znanja:
«Če nas nisi zapustil na način, kot ga ti misliš, še ni vse. Če pa pomisliš z mojim srcem, si naju že zapustil. Saj ne zahtevamo več od tebe, pusti naju, da živiva, dokler živiva.«
Solze so jo premagale. Ogromne in grenke so se ulile iz široko odprtih oči in kapljale na otroka, nad katerega se je nagnila, da bi pred možem zakrila bridkost, kot jo je zakrivala doslej vse dni.
Bruno pa ni vedel kaj reči. S povešeno glavo je stal pred njo, slina se mu je nabrala v grlu in bolelo ga je, ko jo je požrl. Samo nekaj hipov. Nato se je znova vrnil vanj njegov prejšnji človek, ki obsoja sebe in govori drugim:
«Vidiš,» je dejal, «ti si vsega tega kriva. Kaj je treba solz in besed! Dejala bi mi bila in vse bi bilo dobro. Pa pridem domov in ne slišim besede, grem od doma in ne slišim besede. Kdo pa vama more odrekati življenje?«
Počakal je. Rezika je molčala in si   obrisala oči. Potem je nadaljeval:
«Jaz nisem človek, ki rad gledam solze. Jaz rad poslušam smeh, jaz ljubim veselo družbo. Ti pa me sprejemaš z obrazom, ki mi jemlje dobro voljo; vedno imaš solzne oči!«
Bruno je gromadil očitanja, Rezika ga je z bežnim pogledom ošinila, dejala ni nič. Izgovorila je, kar je imela v srcu, izplakala je solze, zdaj se je umirila; le vozel v prsih jo je tiščal.
«Midva nisva ustvarjena za vkup. Ti nisi zame!«
Pri tem ga je žena premerila molče z dolgim pogledom, nato se je nagnila nad otroka in ga je začela poljubljati.
Bruno ni vedel reči nič več. Položil je nekaj denarja na mizo in šel v posteljo.
31.
Naslednje dni je Bruno pokladal denar na vidno mesto, kot da odplačuje dolg. Tu pa tam je pogledal mimogrede otroka in spregovoril par besed, da se oddolži za dolžnost, ki mu je včasih očitala preveliko brezbrižnost.
STRAN 212.
ŽENSKI SVET
LETNIK III.
Bilo pa je dete vsak dan slabše. Včasih je zaobrnilo oči, da je mati prestrašena planila v bojazni, da bo umrlo.
Mračen, meglen dan je ležal na ulicah, dež je štropotal na tlak, ko so bila okna spalnice tesno zagrnjena in je gorela luč v sobi.
Dvoje sveč na vsaki strani in mej svečami bledo telesce otrokovo, ki je jedva pričelo živeti. Mirno, pokojno je blestel obraz v svetlobi, voščena barva polti se je prelivala v modrikasto. Dve ženski sta čepeli na stolicah in polglasno šepetali; Rezika je slonela ob postelji in brezizrazno strmela med plapolajoče plamene. Oči so bile rdeče, neprestano solzne.
V  jutro je umrl otrok. Ugasnil je kot sveča in mati se niti zavesti ni mogla docela, kaj se je zgodilo.
Potem šele je kriknila, otroka pa ni prebudila več. Sosede so ga napravile in položile na oder, ona ga je neprestano klicala. Mislili so, da je zblaznela, šele zdaj se je umirila.
Moža še ni bilo domov. Tudi prejšnjo noč ga ni bilo. Bogve, če pride nocoj. Kaj  poreče?
Včasi se ga je Rezika bala ob misli, kaj bi bilo, če ji otrok naglo umrje? Zbežala bi. To je bilo prve dni materinstva, najlepše dni njenega zakona. Danes se ga ni bala. Danes se je bala nečesa drugega.
V   belo srajčico oblečeni otrok, s črnimi lasmi in očmi, kot bi neprestano prosile, je bil jedro njenega življenja. Kadarkoli je bila bridkost tako velika, da je pripravila njeno dušo do vprašanja: «Čemu živim?» — se je ustavila pri detetu. Njegov jok je odpodil sramoto in obup, bil je njena hrbtenica in njena vsebina. Ko se je s silo hotelo naseliti sovraštvo do moža v njene prsi, je vztrepetalo dete v njenem naročju; radi njega je vse odpustila.
Neštetokrat je stisnila drobno telesce k sebi in je dejala: «Moj angel varuh!» Zato ga je čuvala, zato se je bala zanj; zato je bil bolj njen kot ona sama in kot vse drugo na svetu.
Zdaj je padlo vse, izpodmaknilo se je vse, kot da plava v ogromnem prostoru in ne najde opore ne njena duša ne njeno srce. Kam se bosta naslonila njena skrb in njena ljubezen? Kje bo ugasnilo njeno sovraštvo, kadar bo hotelo vzplamteti? Kakor da se je odtrgal temelj njenega življenja in ona visi v praznini in nima, kamor bi položila svojo nogo in vprla svojo misel.
*  # *
Glava jo je bolela. V njeno omotičnost so gorele fantastične slike in se pretakale kot blazne. Dela je roko na čelo: «Kaj bo z menoj? Kaj bo z menoj ?»
Bilo jo je strah bodočnosti.
Tedaj je vstopil Bruno. Bil je tih in ni vedel, da bo vstopil v mrtvaški vzduh kadila in sveč. Ko je zagledal drobno telo med suhimi cvetlicami in dva tuja ženska obraza, se je zdrznil vse. Sprva ga je spreletelo, kot
LETNIK III.                                        ŽENSKI SVET                                     STRAN 213.
da je njegova noga zgrešila in ni vstopil prav. Ko se je zbral, je počasi prihajalo grenko vanj in se je nasipalo okrog srca. Pobledel je, noge so se mu tresle.
Njegove oči so plašne begale po predmetih, ki so se v svetlobi voščenih sveč vse grozneje odražale. Slednjič je obvisel pogled na njegovi ženi, ki je sedela na postelji in ga je gledala, kot da bere iz njegove duše.
Poteze na njegovem obrazu so se nabrale v žalost in pomilovanje, napravil je kretnjo z roko, kot da bi hotel reči: «Tako se je zgodilo in ni drugače. Rad bi pomagal, pa ne morem.« Dejal pa ni ničesar.
Žena je prav* čitala njegovo kretnjo. Vstalo je v srcu, planila je k njemu in se mu ovila okoli vratu:
«Bruno! Zdaj nimam nikogar! Zdaj nimam nikogar!«
Mož pa je del eno roko na njeno ramo, z drugo pa jo je božal po laseh, njen glas se je raztopil v neizmerno ginjenost in mehkobo:
«Rezi, pomiri se! Vse bo  dobro.«
Iz njegovih oči so tekle solze na njene lase...
* * *
Tedaj je videla Rezika prvič solze svojega moža. Njegovo srce se je bilo zmehčalo, mehka je bila tudi njegova beseda nasproti Reziki in tolažbe polna. Očetovstvo, ki je spalo v njem, se je zopet prebudilo, vstalo je nagnjenje do žene, ki mu je bila rodila dete.
Tiste dneve ob pogrebu in po pogrebu se ni ganil od nje, njene želje je bral v očeh. Vedela je, da je to le hipno, predobro je poznala njegov značaj, da bi verjela v trajnost te spremembe. Vendar ji je tudi ta hip miru in sreče dobro del. Videla je, da je v dnu slednjega človeka struna, ki lepo svira, a je težko priti do! nje.
Ali ima on prav, ali je ona kriva?
Storila je vse, da bi ohranila njegovo naklonjenost, včasi celo dejanja, da se ji je zdelo, da se ponižuje pred njim.
Neke nedelje popoldne — tri tedne potem, ko so pokopali otroka — ga je prosila, naj jo spremi na pokopališče, ko ponese cvetice na otrokov grob.
Bil je namenjen drugam, to je brala Rezika že v njegovih očeh, vendar njeni prošnji ni mogel odreči. Šel je ž njo.
V  tramvaju in po poti sta spregovorila le malo besed. Ko sta stopila skozi visok portal med ciprese in grobove, jima je bilo, kot da so pla-hutnile čez nju ogromne angelske peruti. Svečanost in turoben mir sta legla na duše.
Bruno in Rezika sta se spogledala. Zdelo se je, da mislita oba isto, zato sta molče nadaljevala svojo pot.
V   tesnem kotu sta med križi' in cipresami našla mal, svež grob. Ni bilo križa na njem, le ostanki bornega venca s trakovi so bledeli na rujavi prsti.
STRAN 214.
ŽENSKI SVET
LETNIK III.
Brund se je odkril in prekrižal roki pred seboj, Rezika je položila cvetlice na hribček in se spustila na kolena. Prekrižala je roki, ustnice so se pričele premikati v molitvi, dokler je ni ustavil jok, ki je žalil s solzami oči in so se usta stisnila v trpek izraz.
Bruno je videl ženine solze. Postalo mu je težko; ni molil, tudi solze ni potočil. Težko je čakal, da se žena dvigne, rad bi že bil izmed temnih prič žalosti.
Ko se je Rezika dvignila, še ni šla. Videlo se je, da ima nekaj na srcu. S prekrižanimi rokama in s pogledom vprtim v grob, je dejala:
«Morda je Bog prav naredil in je bilo ravno take žrtve treba.»
Bruno ni razumel. Gledal je ženo brezizrazno in se je pokril, Rezika pa je dejala znova, da prebudi moža iz brezdušja:
«Če bi bilo s tem vse poravnano in je konec žalosti ter začne novo življenje?«
Zdaj sta se gledala. Brunov pogled se je zapičil vprašujoče v njo: «Kaj hočeš reči?»
In njene oči in ustnice so trepetale, kakor da zahteva pol življenja in niti drobtinice ne bo dobila.
«Ali mi boš dober?«
Bruno jo  je  gledal nerazumljivo,  medlo in uporno.
«Kaj mi hočeš ?»
«Da si mi dober, hočem. Glej, otroka sva izgubila, vsaj midva da bi se zopet našla. Vse ti storim, kar hočeš, grem, kamor hočeš, samo živiva tako, kot morava živeti...»
Bruno je strmel, kot da zahteva nemogočih stvari od njega. Napenjal je možgane, da bi jo mogel razumeti, niti kapljica njene duše ni mogla prodreti vanj. Le instiktivno, da jo potolaži, je jecljal, ko se je nagnila na njegove rame:
«Saj  sem ti dober..   Saj ti bom dober...»
«Pri grobu najinega otroka mi obljubi!«
In nič drugega ni mogel reči iz začudenja:  «Saj bom dober...»
Čudno mu je bilo pri srcu.
(Dalje prih.) ©O®©®©
Greh.  (Kristina.)
Izvila kletvica se je iz tvojih ust          Stojiva na razpotju mislt in želja,
in mrk je bil ves tvoj obraz,                kam se obrneš ti — kam se obrnem jaz,
strmele ob pogledu nate so oči           morda trpeča in skesana naju že
in tih, proseč je bil moj glas:             noči brezzvezdne najde pozni čas. —
Pred nama zdaj življenje, glej,             Morda ko zadnjikratsi stisneva roke,
prepleteno od slo in sto je muk,         ko zadnjikrat zatonejo oči v očeh,
življenja noč pred nama, glej,              bo naju na odgovor zvala vest
vso  prepojeno  od stoterih  tug ...     za grehov vseh največji najin greh. —
©©©©O®
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN 215.
(Ada Negri. ¦  Poslovenil Alojz Gradnik.)                          (Konec.)
Z leti se je odebelila, upognila, postala je neokretna in zavaljena. Ali nihče ni bil kos njenim spretnim kretnjam, če je bilo treba položiti pručico pod noge slabotne gospodinje. S slutnjo in ljubeznijo je prišla že tako daleč, da je kakor med mutci razumela želje svojih gospodarjev na en sam migljaj, po enem samem okretu glave, po utripu trepalnic, po nenadnem molku. Inženir, ki je včasih besnel liki poletna nevihta, ki grmi, bobni in bliska, da je potem nebo še vedrejše nego je bilo prej, se je čestokrat prej umiril, poslušajoč pritajene in umne Ankine besede, nego pred trepetajočo bledobo, klonečo resnostjo in duševnim polomom svoje žene. Potem ko je Liana Carmi s trudom in težavo spravila na svet siromašno bitje, ki je umrlo, še predno je bilo rojeno, je -tako težko obolela, da je postala prozorna ko vosek in se je vlekla, dolgo časa med posteljo in počivalnico v občasnih krizah srčne napake, v katerih je umirala, ne da bi umrla.
V tem času trpljenja je pozabila Anka na spanje, utrujenost in glad. Bila je neizrecno udana strežajka, ki se s posebno, že na čudo spominjajočo obzirnostjo, ni nikoli oddaljila od svoje priproste skromnosti služkinje. Njene debele roke, ožuljene od metle, razkrojene od sode in vroče vode, so pri prekladanju bolnice, ravnanju rjuh, podlaganju vzglavja in podajanju zdravil razodevale neko čudovito milino in skoro breztelesno lahkoto dotika.
Ljubosumna na usmiljenke in tuje strežajke, je hotela ozdravili ona sama svojo gospo. In ta je ozdravela; ali ostala je kakor cvetka izročena Ankini oskrbi, kakor punčka, ki jo je ogrinjala zvečer z odejo, šepetajoč: «Lahko noč, gospa« zi isto brezmejno nežnostjo, ki ogreva srce materino.
Ko se je postarala, je postala skoro plešasta; o lasulji pa ni hotela slišati. Njena gola glava, oljnato rmena, ki jo je samo na tilniku pokrival za silo tesno zvezan šop sivih las, je postala še bolj groteskna s svojimi rmenkastmi lici, posejanimi z mozolji, s poševnimi očmi, iskrečimi se od velike prisrčnosti, s topim nosom, nabreklim od pijače — kajti en pogrešek je vendar morala imeti uboga Anka!... in ta je bil, da ji je ugajalo vino. Nikoli pa se ni upijanila. Ko je bila malo — ah, samo malo!... — v rožicah, je plesala v kuhinji smešen, neodoljiv ples, pojoč popevke v svojem narečju, ki je bilo mešanica francoščine in pijemonteščine; in vse je končavalo v refrenu: «Op laL. vive la galette!»
Stara hiša na deželi, ki jo je podedoval inženir Carmi po smrti svoje matere — prijazen, kmečki dom, s planinami v ozadju in neskončno, zni-žujočo se ravnino odspredaj — je bila sreča zadnjih let Ankinega življenja, Tja so hodili, da so prebili v miru poletje in jesen. Stene te hiše so bile pobeljene z apnom, pod je bil od rdečih opek in hodniki leseni; na dvorišču je bil vodnjak, ena sobana je bila napolnjena z žoltimi koruznimi storži. siti in košarami in ob zidu se je vzpenjal gost latnik zgodnjega grozdja, ki je rinil s svojimi mladikami v okna. Priprosta duša služkinje se je čudovito skladala s to preprosto hišo, z barvanimi lesorezi Presvetega srca Jezuso-
STRAN 216
ŽENSKI   SVET
LETNIK III.
vega in Marijinega, obešenima nad oljčno vejico ob vzglavju postelj s stebri: z omarami, razjedenimi po črvih, z onim vonjem starega hišnega duha, vejočega po sobah, ki so hranile v zidovih rezko dišavo kutin.
Ona sama je bila hišni duh, veder in dobrohoten. V vasi (rovtarsko selo kmetov in tkalcev) je uživala neomejen ugled: hodili so k nji vpraševat jo za svet, klicali so jo, če je bila potrebna pomoč. Noben berač ni potrkal zastonj na vrata, ki jim je bila ona skromna ali mogočna čuvarica. Anka je razdeljevala obilno miloščino s kruhom, oljem in moko; seveda je bilo vse to blago last njenih gospodarjev in je tudi v tem oziru mešala čut lastnine z evangeljsko svetostjo namena.
Z oseminšestdesetim letom, še vedno čuječa in gibčna, je vstajala ob petih, hodila spat ob enajstih in je prosila Boga samo za eno milost: da bi se ne oslabila v dolgi bolezni starosti in bila v breme svojim gospodarjem, ampak da bi treščila v njo kakor strela lepa in nepričakovana smrt, na mestu njenega dela. — Bog jo je uslišal.
Vročega popoldne je v nizki in okajeni kuhinji, kjer je brnelo nekoliko muh, sedela starka na klopi ob ugašenem ognjišču in je pletla nogavice. Prenehala je bila pospravljati, pometla in poškropila je pod, uredila je krožnike na visoki leseni polici in napolnila z vodo bliščeče bakrene vedrice. Gospodarji so počivali v sobah prvega nadstropja: velika tišina je vladala v hiši, ki se je zdela zapuščena.
Uspavana od rožljanja pletilk, je objela Anka s svojimi drobnimi, trudnimi očmi obrise in harmonijo stvari, ki jih je ljubila: prijazne, črn-kaste stene, medene svetiljke na tri kljune obešene krog kamina, lavorikovo vejico na podboju, preslico in motovilo v kotu, spomin pokojne gospodinje. Steklena vrata, odprta na dvorišče, so objemala v svojem okvirju podobo neskončnega pokoja, morje zelenja v treh tonih: nasičenega in svetlega na kostanjih, rmenkastega na orehih, sivega na brezah in znižaj očega se v valovih, dokler se nisita zemlja in nebo pogreznili v modrikasti megli.
— Jutri bomo prali — je pomislila bolj podzavestno kakor z možgani. — Vstati ob štirih... prešteti perilo... milo pericam... ampak kje je, kje je milo? Oh, kako je vroče, kako tišči!.,, kje je tisto milo?...
Ali krhka nit se je pretrgala v njeni glavi: roke so se ji skrčile in omahnile v naročje: višnjevi in spačeni obraz se ji je nagnil na levo ramo. Ostala je tako, okamenela v tragični izkaženosti, ki je bila svečana od veli-častva smrti,
Z njo je ugasnila poslednja dekla, vredna tega imena. Z njo je zamrlo ime dekla v svojem najlepšem, najbolj človeškem pomenu prostovoljne podložnosti, čuječe vedrosti, nevidnega ali potrebnega dela, izvršenega z gorečnostjo poklica, z organično radostjo človeka, ki je v popolnem skladu s svojo usodo.
Na klopi, na kateri je otrpnila v svfrjem poslednjem snu, je še vedno njena senca, nevidna ali prisotna: čujoči genij priprostih stvari in priprostih čuvstev, ki jih nihče več ne razume.
LETNIK III.
ŽENSKI   SVET
STRAN 217.
Na njenem grobu, na pokojnem planinskem pokopališču, raste samo trava; ali Anka je zadovoljna; ker tudi ona je bila v svojem življenju kakor trava, upognjena pod tujim korakom, ali vedno obnavljajoča se z radodarnimi šoki: zahtevajoč zase samo solnce in dež, živeča samo zato, da bi bila neprenehljivo darovanje utehe, svežosti in počitka.
©O©®©®
„CV6tOC3l   PISITIČI' •  (Tone Gaspari.)                         (Nadaljevanje.)
XXV. NEVESTA.
Ko bom, nevesta, čakala svatov in cvetočega voza, tedaj bo zapela nekje sredi polja muzika in vriskala bo vedno bliže... Veš, dragi, harmonika v moji duši joka. Hudo joka, zateglo, neutolaženo. Naj lije iz nje tudi razpoloženje razposajenih svatov: meni razžge  vsak  glas  spomine  daljne  preteklosti,  ki je vsa,  vsa  težka bojazen zate.
Ko bom, nevesta, sedela na tvoji desni strani, bodo peli v kotu vriski ženito-vanjske harmonike. Meni bo neizrečno hudo... vsa moja notranjost ise bo razbolela brez solz...
Tedaj pridi,  dragi,  da se tvoja mlada nevesta prva nasloni  v lahnem krogu nate!
XXVI.  ZLATITEV.
Najin dom bo žitna njiva, rahljana z odprtimi dlanmi, plojena z neokuženimi semeni, zdravega plemena in prerastla z mehkimi, k solncu hrepenečimi kalmi. Vsa njiva bo  sama  moč,  precejena  skozi  hudourje  izkušenj.
In preden bo še pravi čas zlatitve, bo viša njiva en sam plod, strnjen v okvirju veličastnega zanosa najine zveze. Ubrani glasovi neprisiljenega enoduštva bodo solnčili vse brazde podolžnice.
Seme ljulike, vrženo v zasekanih odmorih čez njivo, bo poginilo neopaženo pod močno in zdravo rastjo...
Dragi! Ko bo v najinem domu končan tihi, delavni praznik žetve, se bova naslonila drug na drugega in si  šepetala, zaverovana v  bodočnost,  bajke  o prasreči — —
XXVII.  DARITEV.
Najina vez bo žgalna daritev.
Oba bova stala neprenehoma pred žrtvenikom in sipala bova v rastoči plamen nevidna zrnca prozornega vživetja drug v drugega.
Čez tvoj obraz bo hipno zbegnila senca odtr^lega gorečega jezika, ki se bo hotel vzpeti preko tvojih hrepenečih misli. Pa se bodo spet užgale tvoje poteze v silnem plamenu: v tvojih očeh bosta dva žrtvenika, na tvojih licih dva, ves tvoj život bo oplamenel. —
Tedaj bodo padali name tudi odsevi iz tvojih oči — v sebi čutim, da bodo ti odsevi močnejši kakor žgalni ogenj sam — —
Moj ljubi! Ti boš svečenik, ki boš prižgal večno luč najine daritve. Jaz bom varovala, da nikoli ne ugasne ta luč na žrtveniku in da nikoli ne poide njen odsev v tvojih očeh...
XXVIII. SVEČENIŠTVO.
Ljubi, pazi, da se ne bo rodila v korenih plamena senca gostega dima, ki bo naju ovila z dušljivimi rokami kakor priliznjeni izkušnjavec in bo nama hotela iztrgati iz oči in iz srca vso najino svetlo molitev.
Ljubi, ti boš mogoče ugašal; s teboj bo ugašala tista sveta pesem, ki si mi jo obljubil v psalmu najinega venčanja. Jaz bom takrat hranila v sebi vise odjeke najinih priseg; skozi sence dima bom trosila plamenu netila: tako bom rešila z lastno nevarnostjo umiranja zadnji spev, ki se bo kakor vzdih izgubljal že daleč od naju...
STRAN 218.
ŽENSKI   SVKT
LETNIK III.
Ljubi! Dokler boš čul te zvoke, četudi v nevidnih daljah, boš verni varuh najinega svečeništva!
XXIX.   ZIBELKA.
Zibelka bo tisti kraj njive, kjer se združi poslednji žitni klais z makovim kelihom. Rdeča mehka deteljica bo vzglavje, ob katerem si bosta šepetala klas in mak prastare bajke; visoke, upognjene cvetne trave bodo dišeče pregrinjalo, na katerem bodo metulji neutrudljivo urejali vso lepoto stvarstva; čisti, prosojni zrak bo menjajoča se odeja, natkana z  ljubko pesmijo nedolžnih  smehljajev.
In nezavestno bo najin najdražji priklanjal k sebi žitni klas, preizkušajoč trdoto semena; nagibal bo makov cvet, da se bo v solncu razlivala sveža kri po njegovih licih; plavico bo trgal in jo primerjal svojim očem; vršiče cvetnih kobuljev bo majal, meneč, da pade iz njih ves zagonetni šum narave; pod večer bo poslušal odjeke zvonov, ki se bodo lovili ob temnih stenah gozdov; štel bo zvezde, med katerimi bo sijala njegova najlepše...
Ko bo pa zagorela za najvišjim vrhom luč noči, tedaj bodo prinesle isanje vso to čudes pred njegovo zibelko, jo tam razgrinjale in jo razkazovale...
Dragi/ Ko boš ti zidar najinega obstanka, bom jaz čuvala nad zibelko — narava bo pa svoje zakone  pisala  sama v  srce najinih src — —
XXX.  MOLITEV.
Med materinstvom bom v žejnih željah neprestano mislila na tvoje ozarjene oči, dragi. Povsod jih bom zrla — tako se mora najino najdražje izluščiti s tvojimi umitimi zvezdami, ki iso ti vžgale svit odkritosrčja. Oči so zrcalo, v katerem živi človek... ves obraz se mora spačiti; oči, ki padajo naravnost na dno srca, pa žive in umirajo s srcem...
V tvojih očeh gledam že pol dobe življenja tvojo, svojo in njegovo največjo srečo!
(Konec prih.) ©®®@®®
Dostojevski in njegove žene.  (Priredil Ivan Vouk.)
(Nadaljevanje.)
Ana Grigorjevna, ki mu je leta 1866. še kot njegova stenografinja pomagala prepisovati «Igralca», si je tedaj zabeležila v svoj stenograhki zvezek: «Feodor Mihajlovič se je potegoval za igralca in je rekel, da je mnogo vtisov sam doživel. Trdil je, da je mogoče biti trden značaj, po življenju dokazan, in vendar ne imeti moči, da bi premagal strast do igre.v PISMA
Tako je Dostojevski popolnoma zapadel igralski strasti. Sam o sebi pravi: vedno in v vsem grem preko skrajne meje in v vsem svojem življenju sem šel preko mere». Ko ga je zagrabil igralski demon, se ni mogel več rešiti. Prva postaja trpljenja je bila Hamburg. Ko je tam ves denar zaigral in je morala žena vse zastaviti, je predlagal, naj bi odpotovala v Ženevo, morda pride) %am do miru in prične s pisanjem romanov, ki jih je imel v načrtu. Svoje prijatelje v Rusiji in svoje založnike je prosil za denar, da bi se z ženo odpeljal v Švico. Trdno je odločen, da se za vedno otrese te «obsedenosti» in te ^preklete domišljije-,  in se posveti izključno  umetniškemu  ustvarjanju.
Toda že na poti ga je misel o dobitku zopet prevzela in premagala. Že v Baden — Baden-u je prekinil potovanje ter stekel v igralnico, da poskusi znova srečo. Šest tednov je ostal tu in igral. Zopet je vse izgubil in zopet je moral prositi založnike in prijatelje denarja za nadaljevanje poti. Nato je nadaljeval potovanje trdno odločen, da ne bo več igral, ampak živel v miru in delal. Ko je prispel v Ženevo, je znašalo njegovo imetje še nekaj frankov. Težko se je pripravljal na delo. Strašna revščina in domotožje sta.ga mučila
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN 219.
tudi v Ženevi. In kmalu je bil zopet pri ruleti, takrat v «Saxon-les-Bains>. Morda se mu tu posreči «veliki dobitek»?
Toda vedno isto se je ponavljalo! Stiska, izguba, novo upanje na dobitek in pri tem trpljenja polni poskusi delati. Metalo ga je neprestano od pisalne mize k igralni, neprestana uničujoča borba.
In v teh mukah in skrbeh so nastali <Besi> in drugi spisi, ki jih je pozneje v Rusiji dovršil.
V svojih pismih ženi o postajah v Homburgu, Wiesbadenu in Saxon-les-Bains-u se popolnoma izpoveduje Ani Grigorjevni o svojih moralnih mukah, ki jih trpi zaradi svoje nizke in strastne narave, zaradi svoje  ^preklete strasti*.
Z nežnimi besedami skuša tolažiti ljubljeno ženo. «Anja, srce moje, vse sem izgubil; ne bodi žalostna.» Skuša se opravičevati, jo prosi, naj mu še enkrat odpusti, zakaj od sedaj naprej ne bo več igral. Še enkrat naf mri pošlje denar, da more iz tega prekletega kraja. «Vse sem zaigral v pol uri, ne morem plačati hotela, imam samo še nekaj stotink, angel moj, pošlji mi 100 frankov, nikoli več ne bom igral, pošlji mi jih takoj, da jih prejmem zgodaj in morem odpotovati ob 9ih zjutraj. Igralnico odpro šele ob dveh popoldne,* je pristavil z otroško zvijačnostjo, da bi pomiril Anjo in jo prepričal, da ne bo takrat zaigral denarja. -iKar mi ostane, Ti prinesem, reši me še zadnjikrat, za božjo voljo, pošlji mi denar za vožnjo.* Končno ji < pri Kristusu prisega*, da bi jo prepričal o svojem sklepu.
Denar, ki mu ga je žena poslala, potem ko je zopet nekaj zastavila, je kakor vse ostale pošiljatve nesel v igralnico. V naslednjem pismu, ki ga je od njega prejela, pa piše: < Ljuba Anja, prijateljica, žena moja, odpusti, ne imenuj me podleža! Napravil sem zločin in sem vse, vse do zadnjega novca 2aigral, kar si mi poslala. Včeraj sem prejel denar, včeraj sem ga zaigral. Anja, kako naj ti pogledam v oči, kaj si boš o meni mislila?*
Dnevno poroča ženi o svojih izgubah, o svojih moralnih mukah. Ta pisma, ki jih je pisal svoji ženi, so pretresljiv dnevnik.
Iz teh pisem nam je šele Dostojevski kot človek znan. Iz teh pisem do-znavamo o strašnih duševnih mukah, v katerih so nastala znamenitejša njegova dela, kakor «Besi*, «Idiot* in druga.
Ana Grigorjevna ni hotela objaviti teh moževih pisem, ki jih ona imenuje < Tajni dnevnik Dostojevskega*. Šele dve leti po njeni smrti (1921. je umrla) so objavili iz njene zapuščine poleg drugih zanimivosti tudi ta pisma.
PESNK V BOJU Z RULETO.
Saxon-les-Bains, sobota, 18. aprila 1868.
Njuta, moj dragi angel, vse sem zaigral. Takoj o prihodu sem vse zaigral v teku pol ure. Kaj naj sedaj rečem svojemu božjemu angelu, ki ga tako mučim! Anja, odpusti mi, zastrupil sem Ti življenje, in to zdaj, ko imaš Sonjo. Zastavil sem prstan. Ženska v zastavljalnici ga je- prav nerada vzela od mene, ne da bi dala denarja, ker ga ni imela, in mi je rekla, naj pridem po odgovor ob sedmih. Zdaj je šesta in četrt, toda pravi, da mi ne more dati več kakor deset frankov. Bržkone se boji, da jo kdo naznani, zakaj tukajšnje oblastnije ji ne dovoljujejo dajati denarja. Prosil jo bom, da mi da petnajst frankov. Toda tudi, če bi mi dala dvajset frankov (kar pa se gotovo ne bo zgodilo), kaj še petnajst, ne morem zdaj odpotovati. Račun v hotelu bo znašal najmanj 17 frankov, vožnja — osem frankov. Skupaj 25 frankov. In nimam nič, takorekoč nič — samo nekaj san-timov. Naj bo kakorkoli, Anja, tukaj ne morem dalje ostati! Odkupi me, moj angel varuh. Ah, angel moj, neskončno Te ljubim, toda usoda mi je namenila, da moram mučiti one, ki jih ljubim. Pošlji mi denarja, kolikor Ti je mogoče. Ne za igro, prisegel bi Ti, toda ne smem, ker sem te že tisočkrat nalagal. Evo
STRAN 220.                                     ŽENSKI SVET                                       LETNIK III.
računa za najslabši slučaj.toda utegne biti bolje. Toda jaz jemljem vpoštev najslabše, ker je bolj gotovo: če dospe Tvoj denar jutri zjutraj zgodaj, moram plačati hotel za štiri dni, torej najmanj 60 frankov. Angelj moj, pošlji mi 100 frankov! Tebi ostane 20 ali še manj, zastavi kaj svojega. Samo da pridem k Tebi čimprej!
Igral ne bom. Tvoje pismo (ne denar) sem dobil včeraj zjutraj (zadnjič pred deveto), da bi se lahko odpeljal. Če prejmem denar tudi jutri zjutraj zgodaj, bom imel pač čas za premišljevanje, toda ne bom igral. Igra se začenja šele ob dveh. To je v najslabšem slučaju. Zato je mogoče, da ne bom potreboval vseh devetdeset frankov. Če mi po odbitku vseh obveznosti ostane od sto frankov, ki mi jih pošlješ, štirideset, ne pojdem igrat, ampak Ti jih prinesem. Poslušaj, ob sedmih mi bo ta ženska dala deset do petnajst frankov. Ker pa ne morem' s tem denarjem tako nič početi, življenje pa mi je tu neznosno, pojdem tja, da jih stavim na igro. Če dobim samo deset frankov, odpotujem k Vam, ne da bi čakal Tvojega pisma; za slučaj, da bi Tvoje pismo prispelo v moji odsotnosti, pustim na pošti svoj naslov, da mi ga morejo takoj odposlati skupaj s sto franki na naslov v Ženevo.
To je ena možnost, da se morem jutri zganiti odtod. Toda, moj Bog, kako majhna možnost! Opusti mi, Anja, odpusti, ljubica, vedi, kakor se Ti zdim podel, vendar Vaju obe ljubim (Tebe in Sonjo, ki je Tvoj drugi jaz) bolj kakor vse na svetu. Brez vaju ne bi mogel živeti.
Za božjo voljo, ne vznemirjaj se zaradi mene (prisegam Ti, da jemljem vso stvar bolj pogumno, kakor si misliš) — toda v svoji ljubezni do mene se gotovo vznemirjaš.
Ne žaluj zaradi teh sto frankov. S tem, kar nam je poslal Majkov, bova imela gotovo dvesto in takoj po svojem povratku bom izvršil neki načrt. Veš da moram pisati Katkovu. Zdaj vem, kaj mu bom pisal. In bodi uverjena, da smem upati na uspeh; že pred tremi dnevi sem na to mislil.
Odpusti mi, Anja, odpusti. Poljubljam Ti noge, odpusti svojemu ničvred-nežu. Sonja, Sonja, angel moj, ne vznemirjaj se zaradi mene, kako bom v skrbeh zate! Kaj potem, če bodo štirje dnevi namesto enega? Objemam in poljubljam Te prisrčno, čuvaj Sonjo, čuvaj jo z vsemi silami. Gospodinji in vsem reci, da si prejela pismo in da pridem morda v dveh dneh. Kako pa naj vztrajam brez Vas?
Vendar pa imam delo. Pesnil bom in pisal v Rusijo, Ti pa boš neprestano jokala. Oh, Anja, kaj vse tvegam! Mleko Ti utegne zastati! Ne žaluj zaradi sto frankov, jaz se vračam; oh, da bi kmalu prišel!
Večno sem Tvoj in Sonjin. Poplačal Vaju bom, z ljubeznijo Vaju bom poplačal.                                                                                 Tvoj F. Dostojevski.
Anja, ne smatraj moje zahteve za sto frankov za blazno, nisem blazen; tudi ne misli, da sem podel: ne bom Te varal in ne pojdem igrat. Samo zaradi gotovosti prosim denarja.
Zdaj bom delal noč in dan. Ko sva lani prispela v Ženevo, sva bila še v slabšem položaju.
PISMO IZ WIESBADENA NA ANO GRIGORJEVNO.
Wiesbaden, petek, 28, aprila  1871.
Anja, rotim Te pri Kristusu, pri najini ljubezni, pri vsej naši bodočnosti, ne vznemirjaj se in beri to pismo do konca. Na koncu boš videla, da ni vsa nesreča vredna takega razburjanja, je veliko dražja kakor cena, s katero je plačana. Torej pomiri se, angel moj, in beri do konca.
Neprecenljiva, draga prijateljica, moj angel z nebes. Gotovo se Ti zdi, kaj se je zgodilo, vse sem zaigral, vseh trideset tolarjev, ki si mi jih poslala. Spomni
LETNIK III.
ŽENSKI  SVET
STRAN 221.
se, da si moja edina rešiteljica in da nimam nobenega, ki me ljubi. Spomni se, Anja, da so nesreče, ki nosijo v sebi kazen. Ko pišem, premišljujem, kaj bo s Teboj, kako bo to nate delovalo, in če se Ti je kaj pripetilo! In da me v tem trenotku pomiluješ, mi ne zadostuje, zato me ne pomiluj.
Brzojavil bi Ti, pa si nisem upal po Tvojem prejšnjem pismu, v katerem praviš, da bi Te to vznemirilo. Kako strašno mi je, če si samo predstavljam, da bi prejela jutri brzojavko: «Piši mi, kako je s Teboj!»') Ah, Anja, zakaj sem odpotoval!
Stvar je bila taka: Najprej sem prejel od Tebe okrog 1 popoldneh pismo, denarje pa ne. Nato sem šel domov in sem Ti napisal odgovor (podlo in surovo pismo, v katerem sem Ti skoraj očitke delal). Bržkone si ga prejela šele v soboto, ker ne greš na pošto pred 4. uro. Oddal sem pismo in povedali so mi, da ni denarja, bilo pa je že dve in pol ure. Ko sem okrog petih šel na pošto, so mi dali denar in na moje vprašanje, kdaj je prišel denar, so mi odgovorili prav mirno, da okrog 2. ure. Zakaj mi niso dali denarja, ko sem bil tam okoli 37 Tedaj bi bil vedel, da mi je čakati do 6 in pol za odhod, in bi se bil podal na kolodvor.
Zdaj, Anja, če mi verjameš ali ne, Ti prisegam, da ne bom več igral. Da mi pa boš verjela, Ti povem vse. Ko sem Te brzojavno prosil za 30 in ne 25 tolarjev, sem hotel še enkrat tvegati pet tolarjev in nič več pod nobenim pogojem. Računal sem takole: Kar mi denarja ostane, ga nesem domov. Ko sem danes prejel 30 tolarjev, nisem hotel igrati iz dveh razlogov: Prvič me je Tvoje pismo razburilo; dovolj mi je bilo, da sem pomislil, kaj bo s teboj (in o tem mislim tudi zdaj), in drugič sem videl danes v snu svojega očeta, toda v tako strašnem stanju, kakor sem ga videl samo dvakrat v življenju, ko mi je napovedal veliko nesrečo; in dvakrat se je sen uresničil. Tudi sedaj, ko se tega spominjam in sanj pred tremi dnevi, da si Ti že osivela, mi srce zastaja.                                           (Konec prih.).
*) Pripomba Ane Grigorjovne Doslojevske: To so bile dogovorjene besede, s katerimi bi mi Teodor Mihajlovič dal vedeti, da je izgubil pri igri in naj mu pošljem določeni znesek.
©O®©®®
Vrana.   (I. A. Krylov. - Posl. D. V.)
Če nočeš, da bi smešen bil,                          še njenega ostalo malo perja,
stanu se drži, kjer si se rodil.                        Prišla nazaj je k svojim; toda ti povsem Priprosti mož ne išče žlahle pri dvorjanih;  oskubene sovrane niso več poznali
in če si palček rojen bil,                                in jo do gola okljuvali;
se ne vsiljuj pri velikanih,                              in njen domislek se končal je s tem,
a pomni vedno, kaj si ti.                                da vrane je pustila,
,*.                                  a pava spet ni bila. Si vrana perja pavjega v rep zasadi                                                .*.
in gre ošabno se sprehajat s pavi                 Le - to z dogodkom vam pojasnim basenco:
ter misli, da jo bodejo,                                   Marjana, hči trgovca, si je v glavo vbila,
sorodstvo in prijateljstvo,                                da bi prišla v visoko rodbino,
vsi kakor čudo gledali zijavi;                        Imela dote pol je milijona,
da pavom sestra kdaj je na obraz                 Marjana vzame za moža barona,
in da prišel je zanjo čas,                               In kaj je zdaj ? Jo gleda nova rodbina
ko bo Junone dvoru za okras.                        le 0d strani, ker je rodii meščanskega,
In kakšen je bil plod tega visokomerja ?       a stara> ker se je ^ visokim vrinila.
Da pavi so oskubli jo tako,                           Tako moja Marjana
da je od njih bežeči, kar se da močno,        n; n\\\ pava nj|j vrana. ne le nobeno pavovo pero,
©©©©©©
STRAN 222.                                   ŽENSKI   SVET                                      LETNIK I1T
JUGOSLOVENSKE UMETNICE 6.
CIRILA ŠKERLJ — MEDVEDOVA.
Še pred letom dni je vzkliknil krilik, ki je gledal njeno kraljico v Hamleiu: „Kako radi bi jo videli kol lady Macbeth! * Toda gospa Medvedova je pokazala letos v M. A. Moskalovem „Strič-kovem snu", da se je razvijala pravzaprav v smislu Ane Andrejevne, s katero je tako sijajno debutirala 1921. v »Revizorju". Vselej pa je dokazala, da je igralka, ki je ljubljansko Narodno gledališče potrebuje, in vse njene ženske od Suzane v „Azazelu" do Madame Pace v „Sesl oseb išče avtorja" so resnične in neigralske. In prav to neigralstvo je značilno za, gospo Medvedovo.
Rojena Ljubljančanka iz ugledne rodbine, je živela v Novem mestu in Gorici. V Gorici je bila gojenka instituta de Nolre Dame, v petju pa jo je poučevala znamenita Emma Bagnalasla.
Kmalu nato je bila sprejeta v tretji letnik dunajske »Akademije", ki jo je po štirih letih absolvirala z odliko. Bila je učenka slovitega Šveda prof. Forslena. Po končanih študijah je poučevala eno leto solopetje na Glasbeni Matici v Ljubljani, v Gradcu, nato pa je bila angažirana 1918. pri ljubljanski operi. V kratki dobi svojega opernega delovanja je z velikim uspehom pela Olgo (Onjegin), Suzuki (Butterflv), Nikolaja (Hoffmannove p.) Magdaleno (Rigoletto), Orlovskega (Netopir) in Pikovo damo, ki je še danes vsem Ljubljančanom v spominu. Kritika je pisala, da je podala, „do najmanjšega detajla skrbno preštudirano partijo, glasovno, v igri in maski vzorno..." — Toda gospa Medvedova je zapustila opero, ona, ki je še marca 1919. pela na koncertu slavne »Otroške pesmi„ Musorgskega z onim krasnim lirično mehkim, zamolklotemnim nijansiranim glasom, da „se je iz dna njene duše izvirajoča naivna in poredna nagajivost in otroškost strnila z pristnostjo pesmi Musorgskega". To pač lahko verujemo kritiku, saj je sam prof. Forsten pisal ob priiki njenega koncerta na Dunaju, da je podala „s svojim notranje doživetim glasom čudovito in inteligentno Brahmsa, Schuberta in Mahlerja."
V drami je nastopila prvič 1921. in sicer kot gost. Njeni nadaljni uspehi so bili največji v vlogah salonskih dam in ostrih karakterjev. Toda že iz teh uspehov upravičeno sklepamo, da bo dosegla tudi v drugih vlogah enake, če ne še večje uspehe. Saj so bile od občinstva in kritike najtopleje sprejete njene kreacije: Ana Andrejevna (Revizor), igralka (Gardist), grofica Ana (Otok in Struga), kraljica Gertruda (Hamlet), Madame Pace (Šest
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN 223
oseb), M. A. Moskalovega (Stričkov sen), in dr. Zadnjič je očarala  poslušalce s svojim žametnjm petjem v Aristofanovi Lizistrati, kjer je igrala naslovno vlogo.
Povsod pa si je na mah prisvojila s mpatije in spoštovanje, ker je prisrčna, naravna fina igralka, ki operira samo z umetniškimi sredstvi in — dama. Je pa gospa Medvedova tudi mamica dveh srčkanih malih medvedkov, fantka in punčke, ki še nič ne vesta, ka: je trnje in lovor gledališkega življenja, vesla samo, kaj je: mamica. Končam z željo, da bi kmalu vsi oni, ki se še spominjajo njenih »Otroških pesmi" in nepozabne Pikove dame, dobili priliko, slišati gospo Cirilo tudi v koncertni dvorani.                      pr_ Ljpan.
®@©®©© •
Kam  z našimi dekleti? (Minka Govekarjeva.)
Ko dovrše deklice osnovno, meščansko ali srednjo šolo, tedaj se roditelji v skrbeli vprašujejo: kam sedaj?? Kreniti v tem trenotku na pravo, prav za dotično osebo prikladno, njenim nagnjenjem odgovarjajočo pot, je silno težko in navadno za vse življenje usodno.
Naravno je, da skoraj vsako dekle najraje sledi svojemu, od narave ji določenemu poklicu zakonske žene, matere, gospodinje.Možitveželjnih deklet je «več kot preveč*, zakaj bi tega odkrito ne priznali? Žal, da je mnogo premajhno število ženitveželjnih in za ženitev sposobnih moških. Posledica tega je, da so prisiljene, se posvečati raznim poklicem tudi one ženske, ki ne vrše svojih poklicnih poslov iz pravega, globokega zanimanja, iz notranje potrebe. Toda ali ni tudi med moškimi vse polno takih, ki so izgrešili svoj poklic? Zato bo v bodočem boju za obstanek odločala in zmagovala večja sposobnost, marljivost, trdna, neupogljiva volja, vestnost in resnična ljubezen do dela, nikakor pa ne spol.
Izkušnje nas uče, da je študiranih žen in deklet že mnogo preveč. Danes sili vse v mestne šole, na učiteljišča, v trgovske šole in tečaje, gimnazije in celo na vseučilišča, V praktičnem življenju pa nedostaje mest in služb za večino teh usposobljenih deklet. Absolventke različnih privatnih in državnih šol in zavodov so prisiljene mesece in celo leta čakati na primerne službe ali pa se lotiti dela, čegar zaslužek nikakor ne odgovarja duševnim, telesnim naporom ter finančnim žrtvam njihovih študij. Mnogo pa jih ostaja sploh brez služb ter morajo začenjati iznova.
Učiteljic, poštnih, brzojavnih, železniških uradnic, predvsem pa kontoaristk in bančnih nastavi j enk, skratka duševnega ženskega proletarijata je v sedanjem času splošne redukcije velika nadprodukcija. Tako se uprav strahotno množi brezposelnost, ki je pri ženskah večkrat tudi povod moralne propalosti.
Tisoči mladeničev životarijo ob nedostatni plači po pisarnah in raznih uradih, medtem ko bi kot dobri, sposobni obrtniki ali rokodelci našli lepih mest in zadostnega, če že ne obilnega zaslužka. Predsodek proti obrtnemu in ročnemu delu je zašel tudi v vzgojo naše ženske mladine. Hčere trdih kmetov in delavcev silijo v mestne šole v napačni veri, da se v mestu cedi med in mleko; materam deklet srednjih in višjih slojev pa bi se zdelo naravnost sramotno, ako bi jim bile hčere pomočnice gospodinj, voditeljice
STRAN 224.
ŽENSKI SVET
LETNIK Ilf.
kuhinj na kakem velikem zavodu, hotelu, v kaki ugledni hiši, načelnice ali lastnice krojaškega ali drugega obrtnega ateljeja. Saj ne smemo pozabiti, da kdor ima nekaj podjetnosti, višjo sposobnost, samostojnost in voljo, se v vsakem poklicu dviga više. V največji meri pa velja to za katerokoli obrt, ki pravi o njej pregovor, da ima zlato dno.
Zakaj bi se torej naše ženstvo ne posvečalo praktičnim, dobičkonosnim poklicem? Zares dobrih, sposobnih, samostojno ustvarjajočih, iznajdljivih, praktično in teoretično izobraženih šivilj, izvrstnih, modernih, svetovno orijentiranih modistk, iznajdljivih kuharic še vedno primanjkuje. Nobeno delo ni sramotno!
Poglejmo resnici pogumno v obraz! Statistika nas uči, da je v Sloveniji okoli 25.000 brezposelnih. Mnogo je temu krivo nekritično ustanavljanje preobilice nižjih trgovskih šol in takozvanih «hilro kuhajočih« tečajev, —< ki vsposabljajd mladino le za nižja mehanična šablonska pisarniška dela, — a pomanjkanje višjih strokovnih in temeljito specijalnih učilnic za praktične poklice.
Prav je, če si tudi slovesko ženstvo voli višje poklice, kjer se mu nudi prilika, da dokaže neupravičenost klevetanja o ženski duševni manjvrednosti. Toda preden se odločiš za dolgotrajen, težak in drag višješolski študij, poglej dobro vase! Strogo kritično premotri svoje duševne in telesne sile ter še posebej tudi svoje premoženjske razmere. Trezno preudari, ali čutiš v sebi dovolj zanimanja, veselja, dovolj resnobe in krepke volje, da dosežeš svoj cilj. A če si se odločila, tedaj vztrajaj! Obstati sredi pota, ali zadovoljiti se s srednjim, morda celo polovičarskim znanjem, bi bilo sramotno ter silno kvarno ugledu vsega ženskega spola.
* * *
Za Slovenke obstojajo v Italiji sledeči zavodi:
Po dovršenem petem razredu gre deklica lahko na meščansko šolo v Idriji, Tolminu ali Postojni, lahko pa tudi v VI. r. ostxirazredne šole v Trnovem ali pri Sv. Jakobu v Trstu. V Trnovem dobi v samostanu tudi stanovanje in hrano. Ko dovrši eno teh šol, se lahko trgovsko izobrazi: zavod v Trnovem ima trgovski tečaj; če popolnoma obvlada italijanščino, gre tudi lahko na ital. trgovsko šole v Trstu ali Gorici. Ako je izredno nadarjena, napravi lahko sprejemni izpit za trgovsko akademijo, od tu pa ji je odprta pot na trgovsko visoko šolo Revoltella, kjer doseže tudi doktorat trgovske vede.
Glede sprejema v I. letnik trg. šole nam je omeniti sledeče: v L letnik se sprejmejo:
a)  brez izpita učenci in učenke, ki so dovršili «komplementarno šolo« novega ali starega tipa, ali obrtno pripravljalno šolo (Scuola di avviamento industriale) ali nižjo realko (slov. v Vidmu), ali meščansko šolo;
b)  na podlagi sprejemnega izpita učenci in učenke, ki so prestali vsaj tri leta prej sprejemni izpit v I. razred katerekoli nižje srednje šole.
LETNIK lil.
2ENSKI   SVET
STRAN 225.
Za trgovsko akademijo veljajo sledeči predpisi:
V  pripravljalni tečaj se vstopi pod istimi pogoji kakor v I, letnik trgovske šole.
V  I. letnik akademije, ali po prestanem izpitu pripravljalnega letnika ali na podlagi posebnega sprejemnega izpita (še težjega seveda kakor za trg. šolo), ako je učenec vsaj 4 leta prej prestal sprejemni izpit za kako srednjo šolo.
Vstopi se lahko tudi na podlagi sprejemnega izpita v I. razred kake višje srednje šole. V tem slučaju pa se morajo prestati morebitni dodatni izpiti!
Za deklice, ki se mislijo posvetiti učiteljskemu stanu, pride v poštev učiteljišče v Tolminu.
V  I. letnik nižjega oddelka se vstopi lahko po dovršenem 4. razredu ljudske šole na podlagi posebnega sprejemnega izpita.
V  L letnik višjega oddelka takisto na podlagi posebnega sprejemnega izpita, in sicer one, ki so dovršile nižji oddelek ali nižjo realko v Vidmu ali so vsaj 4 leta prej prestale sprejemni izpit v 1. razred nižjega oddelka.
Nižji oddelek ima 4 letnike, višji 3, skupaj 7.
Za vstop v I. razred višje obrtne šole v Trstu (mehanični oddelek in stavbeni oddelek) veljajo slični predpisi kakor za trgovsko šolo.
Sprejemajo se tudi deklice.
Za vstop v oddelek za ročna dela se želi vsaj 8. razred in pa predpisana predizobrazba.
Isto velja za oddelek za ročna dela na obrtni šoli v Gorici.
Nižji tehnični zavod v Vidmu sprejema tudi deklice.
Ako daste deklico študirat v Jugoslavijo, pač doseže lažjim potom višjo izobrazbo, toda tamkajšnji izpiti niso veljavni za Italijo   in   jih je treba . ponoviti na tukajšnjih zavodih v italijanščini.
Tudi v Italiji doseže naša deklica lahko višjo izobrazbo, seveda na italijanskih šolah. Vpišete jo lahko na katerokoli srednjo šolo v Trstu ali Gorici, kjer mora seveda napraviti izpit v itlijanščini. Čeprav ne moremo z vsem navdušenjem priporočali ženskega visokošolskega študija, bi vendar bilo dobro, da tudi Slovenke v Italiji sledimo ženam drugih narodov in dosežemo nekatera ženi pristopna višja mesta. Zdravnice, profesorice — zlasti za slovansko filologijo, ki ima že stolico v Padovi, bi bili priporočljivi poklici. Za to pa naj se odloči le ona mati, ki je trdno uverjena, da se ji hčerka ne izgubi v duševnosti drugorodnega živi j a.
Sicer moramo pa poudariti, da učiteljski in profesorski stan za enkrat nista priporočljiva. Če bodo tako poitalijančevali naše šole, ne bo mesta za slovensko učiteljico in profesorico.
Manj nadarjene deklice lahko stopijo — s 16. letom — v gospodinjski tečaj tomajskega ali trnovskega samostana, kar zlasti svetujemo podeželskim dekletom. Šivilja, modistka, bolniška strežnica lahko dobi ženski primerno mesto. Vendar ne more začeti s tozadevnim učenjem
STRAN 226.
ŽENSKI   SVET
LETNIK III.
pred 14. letom. Zato je vsekakor dobro, da nadaljuje 6. in 7. aH tudi 8. razred na kateri izmed omenjenih šol.
Za glasbeni študij imajo naša dekleta precej prilike, bodisi v Trstu ali Gorici, v Glasbeni matici ali na italijanskih zavodih.
* * *
Za Slovenke obstoja v Ljubljani mestna ženska realna gimnazija. Učna doba je 8 let. Pogoji za sprejem so isti kot na vseh gimnazijah.—Mnogo deklet je, ki napravijo prve štiri razrede in takoimenovano malo maturo. Potem gredo na učiteljišče, k pošti, železnici, v enoletni trgovski tečaj, v dvoletno trgovsko šolo, v gospodinjsko šolo i. dr.
Za dentistke, zobne tehnikarice je tudi treba mature. Usposabljati se mora najprej 3 leta kot zobotehniška vajenka, nato mora prakti-cirati 3 leta pri zobozdravniku in potem še 3 leta pri zobotehniku. Vsega skupaj torej 9 let. Potem lahko otvori svoj zobarski atelje. Zobotehniski poklic je za ženske prav prikladen.
Ženske z osemletnim gimn. študijem in maturo se posvete lahko vsem visokošolskim znanostim na univerzi v Ljubljani ali kje drugje. Dobro so se uveljavile ter so pokazale doslej odlične sposobnosti zlasti doktorice medicine, pa tudi profesorice, ki vsekakor spadajo na vse ženske srednje šole. Medicinke imajo precej izgleda na službe po bolnišnicah, Dečjih in materinskih domovih in posvetovalnicah. Kvalificirale bi se lahko kot otroške in ženske zdravnice. Dekle, ki se posveti medicini, mora biti telesno in duševno1 krepka. — Dalje usposablja gimn. matura ženske za lekarniški študij, farmacevtke so baje precej iskane in jih za enkrat še ni preveč. — Na drž. trg. akademijo v Ljubljani vstopijo lahko gimn. abiturijentke v enoletni abiturijentski tečaj, ki jih usposablja za razne, s trgovino in bankami zvezane poklice, — Razen na žen. realnih gimnazijah smejo ženske študirati tudi na vseh moških humanističnih in realnih gimnazijah. Vendar je njih število omejeno.
Dvorazredne drž. trgovske šole so v Ljubljani, Mariboru in Celju. Sprejemajo se vanje absolventke meščanskih šol ter z malo maturo na srednjih šolah. Absolventke teh šol lahko pridejo v trgovine in industrijska podjetja kot kontoristke, knjigovodkinje, blagajničarke, kore-spondentke i. dr.; dalje v drž, pisarniške službe, kjer jih uvrščajo v III. kategorijo. Študija trg. šol ter raznih trg. tečajev ni priporočati, ker je že danes najmanj 2j3 trgovskih naobražencev brez službe.
Drž. 41etna trgovska akademija v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Splitu usposablja temeljiteje za podobne poklice ter vzgaja trgovce in podjetnike, Izgledi so še slabši, ker trg. in industrijska podjetja pogosto jemljejo raje cenejše, dasi manj šolane moške moči, Po bankah je pa itak vse prenapolnjeno.
Ženskih obrtnih šol je v Jugoslaviji več, v Ljubljani, Mariboru itd. Ženska obrtna šola obsega tri strokovne oddelke, in sicer za šivanje perila, za izdelovanje oblek in za vezenje. Vsak oddelek ima po dva letnika,
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN 227.
poleg teh dveh pa še takoimenovani ateliješki letnik, ki je neobvezen in namenjen nadaljnji in višji teoretski in praktični izobrazbi absolventkam II. letnika. — Namen te šole je, izučiti deklice praktično v eni izmed navedenih obrtnih strok; pouk se pa razteza tudi na splošno izozbrazbo in gospodinjstvo. Ugodnosti: Odhodno izpričevalo oddelka za šivanje oblek in oddelka za vezenje nadomešča dokaz o pravilnem dovršen ju učne dobe (učno izpričevalo oz. pomočniški izpit) in daje pravico do izvrševanja krojaškega, na izdelovanje olroških in ženskih oblek omejenega obrta, oz, do obrta zlatega, srebrnega in bisernega vezenja. S prej emni pogoji: dovršena ljudska šola in dopolnjeno 14. leto.
Razen tega imajo ženske z malo srednješolsko maturo tudi pristop na 4letno višjo stavbarsko in višjo strojno šolo. — Tudi vstopijo lahko na druge oddelke srednje tehniške šole, n. pr. v javno risarsko in modelirsko šolo i dr. Za natančnejše pogoje se je obrniti na ravnateljstvo.
Mnogo premalo se pri nas goji pletarstvo. Drž. pletarska delavnica za košarstvo v Sloveniji je priklopljena vodstvu tehniške srednje šole v Ljubljani. Učna doba za izvrševanje samostojnega pletarskega obrta traja 3 leta. Ali ta šola, žal, nima pravih učencev. Strokovna učitelja ima dva. Učna delavnica šteje danes samo 2 učenca v I. letniku, ki bosta utegnila to šolo redno absolvirati. Vsi ostali učenci so invalidi, ki imajo samo praktičen pouk. Razumljivo je zato, da so pletarski izdelki v Sloveniji še prav na nizki stopinji in se izdelujejo le priproste stvari, dočim se finejsi predmeti uvažajo od drugod. V samostojni, temeljito naučeni pletarski obrti bi našla marsikatera ženska lahko lep vir dohodkov. Vrbovja je v izobilju, treba bi bilo samo skrbeti za racijonalno vrborejo v bodočnosti ter za boljše surovine. Spretne j še ženske roke in gracija v okusu bi bile prav poklicane, da izpolnijo to vrsto industrije.
Gospodinjske šole. Za meščanska dekleta so v Ljubljani na Mladiki in pri Uršulinkah, dalje v Trbovljah, na Jesenicah, v Mariboru («Vesna») in Ptuju «Mladika») enoletne, po večini občinske oz. mestne gospodinjske šole, Razun tega je še v ljubljanskem Marijanišču kmetijska gospodarsko gospodinjska šola. — Pogoji za vstop v gospodinjske šole: Dovršeno 16. leto, dalje je želeti dovršeno meščansko šolo ali 4 razrede srednje šole, ker sicer učenka skoraj ne more docela slediti pouku. Poleg kuhanja in vseh praktičnih gospodinjskih poslov se poučuje: zdravstvo, kalkulacija, nauk o živilih, računstvo, državoznanstvo, spis je i, dr.
Na Gospodinjski šoli Mladike v Ljubljani se izobrazi vsako leto tudi par strokovnih učiteljic za gospodinjske šole. To so navadno šolske učiteljice, ki dobe za daljšo dobo dopust. Po enoletnem gospodinjskem tečaju morajo še eno leto na gospod, šoli prakticirati; tretje leto je posvečeno po največ teoretičnim študijam in domačim nalogam. Koncem tretjega leta morajo polagati izpit.
Državne gospodinjske šole ni v Jugoslaviji nobene, kakor tudi še ni zavoda,   na  katerem  bi   se   vsposobile  učiteljice   za ženske obrtne šole.
STRAN 228.
ŽENSKI SVET
LETNIK III.
Odločilni faktorji pa se trudijo, da se čimpreje ustanove. — Ker bo v bodočnosti vsekakor uvjeden tudi v učni načrt ženskih meščanskih in menda celo žen. osnovnih šol pouk o gospodinjstvu in kuhanju, je posečanje gospodinjskih šol ter temeljita naobrazba vseh v to stroko spadaj očih predmetov priporočati. Učnina in odškodnina za hrano in stanovanje je znašala letošnje leto v ljubljan. Gospodinjski šoli mesečno 1200 Din. — Absolventke enoletnega gospodinskega tečaja, ki imajo veselje do kuhanja in gospodinjstva ter so se v teh poslih res dobro izučile, 'dahko dobe prav ugpdne in ne pretežke službe gospodinj ali učiteljic-kuharic po raznih uglednih internatih, bogatih zasebnih rodbinah, zavodih, hotelih i. t. d. V Srbiji, Bosni in Hrvatski je veliko povpraševanje po takih močeh, in zlasti Slovenke uživajo ondi'ugled resnih, sposobnih in vestnih delavk ter so vedno dobrodošle.
Konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani ima dva oddelka: glasbeno šolo(4 razredi) in konservatorij (6 let). Za sprejem v Glasbeno šolo je treba posluha; za sprejem v konservatorij pa predelano tvarino štirih let Glasbene šole. Iz splošne izobrazbe je potrebna najmanje mala matura srednje šole. V konservatoriju se poučuje solopetje, klavir, gosli, viola, čelo, kontrabas ter razni drugi glasbeni instrumenti; poleg tega še kot stranski predmet glasbena zgodovina, harmonija, nauk o instrumentih, fiziologija govora in oblikoslovje. Kot glavni glasbeni predmet si izbere učenec poljubno solopetje ali kak instrument. — Po treh letih konservatorij a se slušateljica lahko priglasi za državni izpit iz glasbe na osnovnih, srednjih in strokovnih šolah (II, kat.) — Absolulorij konservatorij a po šestih letih je enak študiju na akademiji.
Glasbeno nadarjenim mladenkam je nujno priporočati učenje vijoline na konservatoriju kot glavni predmet, s petjem kot stranskim predmetom. Te absolventke imajo lepo bodočnost. Tudi klavirske učiteljice, razume se, da popolnoma izšolane, za nekaj let še lahko dobe službe. Glasbenikov in glasbenih učiteljev docela nedostaje nr Srbiji in Bosni. Tudi v rajnih orkestrih je vedno dovolj praznih mest za konservatoriste; a služiti morajo še posebej, ker st) slabo plačani. Da Slovenci še nimamo dovolj opernih pevk, je splošno znano.
V Ljubljani v Zavodu za socijalno higijensko zaščito dece, Lipičeva ul, (šef dr. M. Ambrožič) obstoja enoletna teoretično-praktična šola za dečje dispanzerske ali skrbstvene sestre. Te sestre prideli država posvetovalnicam za matere, ki se sčasoma otvorijo po vseh večjih, zlasti industrijskih krajih. Za sedaj je taka posvetovalnica v Ljubljani, Trbovljah in Mariboru. Učna doba za skrbstvene sestre traja od januarja do konca leta. Zaradi pretesnega prostora je sprejetih letno le 15-20 gojenk. Za šolo se zahteva meščanska šolska ali tej odgovarjajoča izobrazba. Predavajo v njej najodličnejši ljubljanski zdravniki. Skrbstvenih sester za sedaj še primanjkuje, tembolj ker dobe lahko lepa mesta k otrokom odličnih rodbin, zlasti v Srbiji in na Hrvatskem.
LETNIK III.                                   ŽENSKI SVET                                  STRAN 229.
----------------------------------------------.______________________________________________________________________________________________________________i______________________________________________
«Crveni Krst» v Beogradu vzdržuje pod nadzorstvom ministra narodnega zdravja Školu za nudilje (čuvarice zdravja). Učna doba 212 leta. Kandidatka ne sme biti mlajša nego 18 in ne starejša kot 30 let. Sprejete kandidatke imajo v šoli brezplačno stanovanje in popolno oskrbo in prvo leto mesečne podpore po 100 Din, Absolventke te šole se sprejemajo v bolnišnice v državno službo, v II. kat. drž. uradnic. Šolsko leto se začenja s 1. sept. Šolanje je jako strogo in morajo učenke prakticirati tudi v vojaških bolnišnicah. Predizobrazba: vsaj 4 razredi srednje šole ali meščanska šola.
Amerikanska misija («American Commission to Serbia«, Beograd, Kralja Milutina ul. 48) vzdržuje v Valjevu za absolventke osnovne šole šestmesečne brezplačne tečaje za bolniške strežnice. Ob šoli sprejemata tudi Slovenke, ako se priglasijo.
Zares spretne in podjetne frizerke bi se lahko osamosvojile ter odprle svoje ateljeje. — Ženske črevljarice, knjigovezke, krznarice, fotografke tudi že imamo, a le posameznice. V teh poklicih bi si torej še lahko našle ženske dober zaslužek. Perfekine slovenske in nemške stenografke, ki so obenem tudi spretne tipkarice in ki znajo zares dovršeno slovenski, hrvatskosrbski, nemški in italijanski jezik, najdejo službe izlahka. Večkrat čitamo po ital. listih, kako dolgo iščejo velika podjetja prvovrstne steno-grafe in korespondentke, popolnoma zmožne italijanskega, jugoslovenskega in nemškega jezika. Taki lahko dobe v Italiji sijajna mesta.
Težak, obupen boj za obstanek bije naše ženstvo. Vendar velja tudi še danes Valentin Vodnikova:
Išče te  sreča,  um  ti  je  dan; našel jo bodeš, če nisi zaspan.
©O©®®®
Narodni.  (Zvona Primčeva.)
I.                                            H.
Solnce tone za gore,                Fanlje gredo skozi vas,
deklica čez polje gre.               vriskajo tako na glas.
Mak med žitom se žari,            Dekle okence zapre
prepelica pedpedi.                    in z zaveso ga zastre:
Solnce je za goro šlo,              »Če bi vedel,  kaj bi del,
njej pa je hudo, hudo...         ker je rožmarin zvenel — ?"
Meditacija.  (Marijana Kokaljeva.)
Tam ob oknu sem slonela,        »Kdaj se bo zjasnilo?"
že se je temnilo,                      Veter pel je divje,
v srcu mnogo sem trpela;        zjutraj solnce je svetilo
»Kdaj se bo zdanilo?"              a na drevju — ivje.
STRAN 230.
ŽENSKI SVET
LETNiK   III.
Na kongresu Internacionalnega Ženskega
Saveza v VVashingtonu.   (Alojzija Štebijeva.)
I.
Internacionalni Ženski Savez (International Concil of Women, Conseil International des Femmes, Internationaler Frauenbund — tako se oficijelno imenu)e ta organizacija) je ena izmed najstarejših ženskih mednarodnih organizacij, saj je bili ustanovljena že leta 1888. Zasnovana je na ideji, da se doseže blagor človeštva le na ta način, ako zavlada med poedinimi narodi večja enotnost v mišljenju, čustvovanju in stremljenju. To enotnost, katere seveda ne more vzpostaviti isamo ena organizacija, hoče pospešiti Int. Ž. S. potom nacijonalnih ženskih savezov, ki so združeni v njem pod geslom: «Stori drugim le to, kar želiš, da store tudi tebi». Internacijonalni Ženski Savez je do svetovne vojne s tem geslom in is svojim ciljem izvršil ogromno delo n.i polju mednarodnega zbližanja in spoznavanja, toda po svetovni vojni so ga prekosile druge internacijonalne organizacije z revolucionarnostjo idej in s svežim poletom v delu. To je povsem razumljivo. Do svetovne vojne je bila ideja o internacijonalnem delovanju zasmehovana, omalovaževana in vse, kar ise je delalo v tej smeri, je bilo pravo, težko pijonirsko delo. Vsled tega se je izražalo to delo več ali manj le v resolucijah, v osebnem spoznavanju, v dobrih željah. Svetovna vojna je pokazala, da so bili praktični rezultati internacijonalnih organizacij prav neznatni; po vojni je vsakdo spoznal, da je težišče internacij onalnih stremljenj v akciji, a ne v resolucijah. Kdor le površno pozna delo v društvih, ve, kako težko je zanesti vanj novega duha. In tako je tudi Internacijonalni Ženski Savez sicer obdržal svoj značaj kot organizacija nacijonalnih korporacij s stremljenjem po mednarodnem delu in zbližanju, a v praksi — z neznatnimi izjemami — ostaja pri sklepih, nasvetih, željah, Internacijonalni Ženski Savez ni znal pritegniti v svoj krog novih žen z bistrim pogledom za potrebe novega časa, ki bi mu dale novo smer, in v vsej njegovi organizaciji se slej ko prej čuti, da prevladuje duh anglosaškega naroda. S tem nočem reči, da bi bili mali narodi v njem naravnost zapostavljeni, toda oni občutijo, da se njihovim problemom posveča premalo pažnje; mali narodi so izredno važen faktor v internacijonalnem življenju, zlasti če so zavestni in željni popolne svobode, in zato je povsem napačno, ako se ne posveča njihovim problemom dovolj pozornosti. To nam je dovolj jasno pokazala povojna doba. Internacijonalni Ženski Savez uravnava svoje delo po merilu velikih narodov, a ima premalo razumevanja za narode, ki si šele z naporom krčijo pot v internacijonalni svet. Ta vtisek sem imela pri vseh razpravah na kongresu in sem potem nehote morala primerjati washingtonski kongres s kongresom Internacijonalne Feministične Alijanse I. 1923. v Rimu. Rimski kongres je bil mnogo bolj svež, imel je mnogo več pravega internacionalnega duha in je bil zato za nas večjega pomena, ter končno bil je tudi mnogo bolje organiziran. Kljub temu je bil washingtonski kongres za jugoslovensko delegacijo velikega pomena, ker nam je bila dana prilika, da  spoznamo  ob  tej  priliki vsaj  nekaj  ameriškega  življenja.
II.
Narodni Ženski Savez v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je delegiral na washingtonski kongres, ki je zboroval od 4.—14. maja 1925, sledeče delegatinje: Mileno Atanackovičevo, tajnico Saveza kot namestnico predsednice U. Ž. S. gospe Delfe Ivaničeve, Adelo Milčinovičevo iz Zagreba, Spaso Adjemovič-Lekovo (ki živi v Washingtonu,) in Alojzijo Štebijevo iz Ljubljane. Tej oficijelni delegaciji, katere predsednica je bila Milena Atanackovičeva, se je pridružila še gospa Milica Krstičeva arhitektinja iz Beograda, in gospa Zora Lazarevičeva iz Beograda, ki je bila baš za časa kongresa s svojim možem v Ameriki. Washingtonski kongres je bil po redu sedmi kongres  Internacionalnega   Ženskega  Saveza.   Na  kongresu   je  bilo  zastopanih   39   na-
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN 231.
rodnih ženskih savezov, delegatinj je bilo okolo 200. Zelo številno so bile zastopane Anglija, Francija, skandinavske dežele ter severna in južna Amerika. Zastopane niso bile Indija, Rusija, Turška, kjer še ne obstoje nacijonalni ženski savezi. Indija in Turška pripravljata ustanovitev teh savezov, a Rusija vsled svoje politične konstela-cije najbrže ne misli na to. Internacionalno Feministično Alijanso je zastopala na kongresu nje predsednica, gospa Ashbv. Internacionalni biro dela iz Ženeve je poslal gospo Marto Mundtovo. Tudi Društvo narodov in internacijonalni urad za zaščito dece sta bila zastopana po posebnih delegatinjah.
Zborovanje kongresa je bilo urejeno sledeče: 4. maja dopoldne so bile seje upravnega odbora, upravnega odbora in predsednic komisij skupaj ter eksekutivnega odbora (eksekutivni odbor tvorijo upravni odbor, predsednica stalnih komisij in vse predsednice narodnih ženskih savezov). Istega dne popoldne in naslednji dan so bile seje komisij, Internacijonalni Ženski Savcz ima sedaj 11 stalnih komisij, in sicer: komisijo za finance, časopisje, mir in arbitracijo, zakone in zakonski položaj žene, volivno pravico in državljanske pravice, enako moralo, zdravstvo, vzgojo, emigracijo, ženske poklice in zaščito dece. Vsako komisijo vodi za dobo petih let predsednica, ki je izvoljena na kongresu in katere naloga je, da dobf v petletni perijodi — kongresi Int. Ž. S. so vsakih pet let — od nacijonalnih ženskih savezov potreben materijal. Zato   mora  vsak nacijonalni  ženski  savez  določiti za  vsako  komisijo  po   enega   člana.
6. in 7. maja dopoldne in popoldne ter 8. maja predpoldne so bile seje kongresa samega, na katerih so se čitala poročila tajnice in blagajničarke, poročila nacijonalnih savezov ter so se sprejemale resolucije poedinih komisij. V nedeljo 10. maja so bile priredile Američanke «Materinski dan» in so odpadle prireditve kongresa. 11. in 12. maja so bile zopet seje kongresa ter volitve nove uprave, 13. maja seje stalnih komisij, kjer so se določili programi za delo za novo poslovno dobo, 14. maja je bil zaključek kongresa ter iseje novoizvoljene uprave ter eksekutivnega odbora, ki je določil Dunaj kot mesto, kjer bo 1. 1930. zboroval kongres, ter Pariz in London, kjer se bo sestal eksekutivni  odbor dvakrat  na seje.
Nemogoče je, da bi v tem članku podala podrobno poročilo o sejah komisij in kongresa. Težišče dela Int. Ž. S. je delo za mir. Želja po trajnem miru, volja poedinih savezov, da čvrsto delujejo za visoki cilj — to je zvenelo iz vseh govorov, iz vseh resolucij. Tudi v pretekli poslovni dobi je bilo usmerjeno delo Saveza skoraj izključno le na to, da se najde najboljša pot za skupno delovanje vseh nacijonalnih savezov pri reševanju tega važnega in velikega problema. Int. Ž. S. je energično nastopal pri Društvu narodov, katerega smatra za oficijelni center dela za mir in razorožitev, da pritegne k svojemu delu tudi zastopnice internacijonalno združenega ženstva. Da je Savez imel tukaj uspeh, to je ena izmed njegovih največjih zaslug. Gospa Chapon-niere-Chaix (ki je bila od 1920.—1922. predsednica Int, Ž. S.) je bila od Društva narodov večkrat povabljena, da se udeleži njegovih sej, tako plenarnih kakor tudi sej odsekov. Seveda ni imela pravice glasovanja. Int. Ž. S. je bil pozvan od Društva narodov, da imenuje svojo zaupnico v posvetovalnem odseku proti trgovini z dekleti. Predlagal je predsednico francoskega narodnega ženskega saveza, gospo Avril d" Sainte-Croix. Predlog je bil sprejet od Društva narodov. Prav tako se je posrečilo Int. Ž. S., da je dobil v odboru za zaščito dece, ki je priključen Društvu narodov, svojo zastopnico v osebi g^ospe Eleanor Rathbone iz Anglije. Poleg teh oficijelnih zastopnic, ki jih ima Int. Ž. S, v Društvu narodov, so pa poedine vlade imenovale mnogo žen, ki delujejo tudi v Int. Ž. S,, da jih zastopajo v poedinih odsekih Društva narodov. Urugvajska vlada je poslala kot svojo zastopnico v odsek proti trgovini z dekleti gospo dr.ico Paolino Luisi, tajnico urugvajskega nar. ženskega saveza, Zedinjene države so imenovale za isti odsek Grace Abbottovo, ki je upravna članica saveza Zed. držav; na konferencah Internacijonalnega biroja dela v Ženevi so bile vladne delegatinje Betzy Kjelsberg, predsednica norveškega nar. ženskega saveza, Karolina Carmichad, predsednica nar. ženskega saveza v  Kanadi itd.
STRAN 232.
ŽENSKI SVET
LETNIK III.
Na pobudo Int. Ž. Saveza je bila v maju 1. 1924. v Wembleyju internacionalna konferenca onih internacionalnih ženskih organizacij, ki imajo v Londonu svoj sedež. Ta konferenca je obravnavala temo, kako bi se v bodoče preprečile vojne. Na konferenci, ki je imela velik uspeh, so govorili priznani socijalni delavci, žene in moški in več nacijonalnih savezov je dobilo po tej konferenci vzpodbudo za prireditev enakih skupščin v svojih deželah. Z ozirom na to, da se je Int. Ž. S. tako trudil, da zanese idejo o vzpostavitvi trajnega miru med široke mase ženstva, je bil na washing-tonskem kongresu z navdušenjem sprejet predlog, da se predlaga Int. Ž. S. za Nobelovo nagrado za mir. Tozadevno resolucijo so podpisale vse predsednice prisotnih nacijonalnih delegacij.
Velik del razprav na washingtonskem kongresu je bil posvečen finančnemu vprašanju Int. Ž. S., zlasti prispevku nacijonalnih savezov. Int. Ž. S. izkazuje deficit in se ima edino zahvaliti svoji predsednici, Lady Aberdeenovi, da je vršil svoje delo kljub temu nemoteno, ker so skoraj vse številne publikacije njegove izšle na njene stroške. Sprejet je bil predlog, da se poviša število podpredsednic od 6 na 8 z ozirom na to, da  se je povišalo  od 1. 1920. dalje število včlanjenih savezov  od 28 na 39.
Predlogi različnih komisij, ki so bili sprejeti, na kongresu kot vodila za bodoče delovanje nacijonalnih savezov, so več ali manj zahteve, katere stavijo žene vsepovsod, kjer še niso v državljanskih pravicah izenačene z moškimi in kjer se ženino delo še ne upošteva in ceni enako kakor moško delo. V tem oziru imajo ameriške žene izmed vseh ostalih najboljše stališče, ker zanje ne postoje razlike v zakonih. Komisija za vzgojo priporoča nacijonalnim savezom, da delajo na to, da bo čtivo za šolsko mladino prežeto z mirovno idejo, ker mladina od danes je narod, ki bo jutri odločal o svoji usodi in o usodi sosednih narodov. V isti komisiji je bil z veliko večino odklonjen predlog, da naj se uvede esperanto povsod kot internacijonalni občevalni jezik. V tej komisiji je bila izredno zanimiva debata o tem: ali je delo v hiši zgolj delo žene in je zato potrebno, da se pripravijo le dekleta za to delo. Prevladalo je mnenje, da takozvano gospodinjsko delo ni niti delo le za žene, niti delo le za moške, temveč delo žene in moža — humans work, človeško delo in je vsled tega potrebno, da se upozna s tem delom mladina obojega spola. V komisiji za zaščito dece je obvladala vse druga debata o sledečem vprašanju, katero je sprožila gospodična Wilsonova, hčerka bivšega predsednika Zedinjenih držav, Wilsona: kot aksiom v socijalno zaščitnem delu naj velja, da se mora vsepovsod oskrbovati zapuščena in osirotela deca le v rodbinah, a ne več v posebnih zavodih. Debata je bila dolga in na koncu je bil predlog odklonjen. Predlogi te komisije naročajo nacijonalnim ženskim savezom, da posvečajo največjo pažnjo vprašanju o zaščiti dece in mladine. V komisiji za žensko delo se je zopet poudarjalo, da mora dobiti žena pristop k vsakemu delu, za katero je fizično in duševno sposobna in da mora biti baza za njeno delo enaka plača s plačo moških, ako vrši enako delo. V tem pogledu namerava izvesti komisija tudi v bodoči petletni perijodi ankete, da dožene, ali so žene izenačene z moškimi v plačah. V izseljeniški komisiji se je mnogo govorilo o trdih predpisih Zedinjenih držav za izseljenike. Ameriške žene so sporočile, da so že pričele pri svoji vladi akcijo v tem oziru, da se bo dovolilo vselje-vanje ženi in otrokom izseljeniku brez ozira na kvoto, torej preko kvote in da se bodo omejili pregledi. Ameriškim ženam se je pridružil v tem pogledu Int. Ž. S. in upati je, da ne bo ostal napor brez uspeha.
Pri volitvah je bila izvoljena Lady Aberdeenova — 781etna žena — ponovno za predsednico (sedaj že tretjič); izmed 8 podpredsednic sta naši znanki gospa Blaminkova, predsednica Čehoslovaškega Narodnega Ženskega Saveza (ki je bila izvoljena tudi za predsednico stalne komisije za žensko volilno pravico), in gospa Cantaeuzen, bivša predsednica Ženske Male Antante. Jugc-slovenke smo tudi dobile svojo zastopnico v upravi Internacijonalnega Ženskega Saveza, in sicer gospodično Ano Hrističevo, ki je bila izvoljena za tajnico. Ona živi stalno v Londonu in bb imela tako priliko, da se udeležuje vseh sej Saveza, ki ima svoj sedež v Londonu.                                  fDalie Drih 1
LETNIK  III.
ŽENSKI   SVET
STRAN 233
Naša narodna umetnost.
(Po Zlati Kovačevič-Lopašičevi.)
Janica Ključec,
Vsak narod je imel v davnini svojo' ljudsko umetnost, bodisi v pesništvu ali v glasbi, v kiparstvu ali tkaninah. Ona umetnina, katera ima isvoj osnutek v narodovi duši, vedno vpliva na nas s posebno silo, saj dokazuje narod potom nje svoj posebni okus, svoj zmisel in pojmovanje za obliko in   sestavo  barv.
Malokateri narod pa je ustvaril v daljni prošlooti toliko dovršenih narodnih umotvorov kakor baš Jugoslovani. Skupno sta gojila umetnost mož in žena: stari guslar, ki živi še danes, je že pred sto in sto leti prepeval bisere narodne poezije; žena pa, ki je živela le domu, je ustvarjala na platnu tako krasne vzorce, da vzdržujejo svojo umetniško veljavo še danes in uspešno tekmujejo z najdrznejšimi izumi moderne tkalne tehnike. Angležinje, Francozinje, Nemke, Skandinavke i. dr. hodijo leto za letom na Hrvatsko, Srbsko in Bolgarsko, študirajo tam narodne tkanine in vezenine ter izdajajo ogromne vsote za nabava  izvirnih  ročnih  del.
Kako pa to, da je baš jugoslovenska roka mogla ustvariti umetnine trajne vrednosti? Vsekakor se razodeva v teh delih tudi položaj domovine, ki veže zapad z iztokom, kjer je bila zibelka dveh prastarih visokih kultur: grške in rimske. Zato temelji   kultura   našega  naroda   na   čvrsti,
nar. vezilja-umetnica v petrinjski „Udrugi".   star; ;n dobri podlagi tradicije.
Najvažnejša panoga jugoslov. domače umetnosti je tekstilna, to se pravi v tkaninah in vezenju. Razsežnost in čudovito dovršenost te stroke si moremo razlagati le z ozirom na zadružno uredbo naših pradedov.
Nekdanje drobne vezenine so delale povečini mlade žene in dekleta. Učile so se vezenja pri svojih materah; ko so se potem poročile — navadno s 15. ali 16, letom, so bile  še premlade za  gospodinjstvo, pa so v novem domu poleg lajših   hišnih    poslov le
predle, tkale in vezle, dokler se ni začelo poljsko delo. V stari dobi je bila žena brezpravno neznatno bitje in se ni smela zanimali za nobeno stvar izven doma. Ni čuda, da ji je vezenje izpolnjevalo vse življenje. Tu je bila žena v svojem kraljestvu, tu se ni čutila manjvredne od moža. Zato je bila v  tem tako velika!
Hrvatsko vezivo je bilo pred kakimi 150 leti na vrhuncu. Do takrat ni še nanje vplivala tujina, seljanka si je sama zamišl)ala in risala vzorce; poznejšim izdelkom pa se pozna vpliv vzorcev in zato niso več tako lepi. Hrvatice — kakor povečini tudi druge Jugoslovanke — so vezle z volno, svilo in bombažem, večkrat tudi z zlatom. Te narodne vezenine lahko razdelimo v dve vrsti: po štetju nitk ali po pismu t. j. po risbi. Nitke so štele na lanenem ali konopeljnem platnu, vzorci so geometrični; vezivo po pismu pa ima za temelj pravi kot, okoli katerega se grupirajo okraski. Naši narodni ornamenti so ploski, a nikdar ne perpektivični; zato je docela nepravilno in zgrešeno,  ako hočejo moderne vezilje   izpopolnili   narodne   motive s posnemanjem
STRAN 234
ŽENSKI SVET
LETNIKIH.
cvetic, kakor so v prirodi. Prava hrvatska narodna vezenina ne pozna senčenja in prehoda barv, ornamenti so vedno štilizirani, nikoli ne naturalistični.
Še starejšega izvora kot vezivo pa so tkanine, ki imajo že vtkan vzorec in so neverjetno trdne. To so v prvi vrsti platneni izdelki. Po goratih krajih, kjer goje drobnico, pa še sedaj proizvajajo volnene tkanine in vezenine. Žena striže ovce, prede, tke in barva volnenino s trdnimi organičnimi barvili, katera pozna narod že davno. Kmetice so že od nekdaj tkale preproge (čilime), is katerimi so pregrinjale postelje, ogrinjala sebe v dežju, pokrivale mrliča, pogrinjale si v cerkvi pod kolena. Zanimivo je, da so čilimi glavni del nevestine bale. Sirom zunanjega sveta so znani slavonski, zlasti pa pirotski čilimi iz Srbije.
V naših starih tkaninah in vezeninah opazimo izrazit simbolizem: vsak okrasek, vsaka razvrstitev barv ima svoj pomen. Zato nosi žena ob raznih prilikah razne barve. Peco, vezeno v rdeči barvi, nosi žena takoj po poroki; v njej gre drugo jutro po vodo, imenuje se «jutrnjica»; na poseben način je vezena «zibkarica», t. j. prtič, s katerim pokrije mati novorojenčka; «Vilovan» je prt, s katerim pokrivajo mrliče itd. Dragoceno ženino delo, v katero polaga vsa svoja najlepša čuvstva, čuva in spremlja človeka od zibke do groba, v radosti in tugi.
Da ne preplavijo modemi industrijski izdelki tudi naše zemlje in ne zamore prastarih zdravih, trpežnih in okusnih domačih izdelkov, skušajo društva na pobudo izobraženih domoljubnih žen zajeziti val tvornic in rešiti narodno umetnost pogina. Na Hrvatskem deluje «Ženska udruga« v Zagrebu in v Petrinji, V obeh društvih proizvajajo opremo za boljše mestne domove. Po vaseh imajo istare narodne vezilje in tkalke, ki vezejo in tko na temelju prastarih del in motivov. Ti izdelki žanjejo po svetovnih razstavah izredno hvalo in slavo; hladni zapadni narodi in Amerikanci jim dajejo prednost pred najfinejšimi modernimi tvorniškimi izdelki. Tako so dobili naši izdelki prvo nagrado v Torinu, kjer so bile razstavljene narodne umetnine iz vsega sveta. Letos je v Parizu izložba dekorativne umetnosti, gotovo bodo imele naše vezenine in tkanine zopet lep uspeh.
Skupina narodnih tkalk   in   vezilj   pri  «ženski udrugi za narodno   tkivo   in   vezivo« v
Petrinji.
LETNIK III.                                        ŽENSKI SVET                                       STRAN 235.
II ASE   DELO                        spretnost nekaterih mladih deklet  iz  odda-
TT    t,     ,            „ „     , .    ,      ,          , ,          ljene Bazovice,  katerih  dela so  delala  čast
II.   Razstava   rocmh   del   Ženskega  dobrod.  svctoivanskcmu   teLaju
udruzenja  v  Trstu.  (20.-23.   VI.   1925).         Barkovljanski   tečaj,   ki   spada   tudi   med
Poldrugo leto nas loči od prve slične najmlajše, je imel po pretežni večini belo razstave   Ž.   D.   U.   v   Trstu   in   upravičena  vezenje.
je bila naša radovednost, kaj nam prinese Pogrešale smo škedenjski tečaj, ki je še II. razstava in da li se bo pokazal razvoj Pred letom dni štel tako lepo število obi-s toliko vnemo zapričetega dela. — Mnogo skovalk. Tudi izmed posameznih članic se je bilo obiskovalk in njihova mnenja so )e odzvala le ena sama članica in sicer s bila različna. V veliki telovadnici so pri- prekrasno izdelanim štorom. Čudimo se, da šla posamezna dela vsa bolj do veljave, se niso odzvale tudi druge članice, ker skupni vtis je bil pa mogoče ugodnejši na vemo, da je gotovo tudi v Skednju isto za-prvi razstavi, ki se je zdela, v manjšem nimanje in ljubezen do ročnih del kot prostoru,  bogatejša.  Bilo   je  tedaj    vse  bolj  drugje  v  naši   okolici.
na kupu in je prišel tako celotni vtis do Izven tečajev je razstavilo to pot le večjega  učinka.                                                 malo  članic   svoja  dela,  večinoma belo   ve-
Dela so se to pot razstavila po tečajih; 2fn',e- zavese, posteljne odeje, prte i. dr. z v splošnem je bilo opaziti, da je imela II. vk?dom ™?1>e. ln angleškim vbodom, z razstava v glavnem namen, pokazati delo vsitimi idrijskimi čipkami itd. tečajev, in zato je bil marsikateri krasen , V "rednem. številu so bila zastopana in dovršen izdelek, ki so ga napravile čla- de[a .v usn)u. ln kovinski plastiki, b so niče izven tečajev, potisnjen v ozadje, da vzbujala splošno pozornost Razne skatlje, je dal prostora skromnemu otroškemu va?.e' krožniki, albumi, blazine, okvirji, delcu. S tem gotovo ni bil povzdignjen uči- vehk fas!on *• dr- Gdc. Anica Martelan-nek razstave, pač pa je vodstvo doka- feY.a' H1 J* razrtjmla ta dela, skuša uvesti zalo, da «e ne lovi za efekti, ampak hoče tudl ?n teh tehnikah narodne motive, n. pr. biti zvesto svojemu programu. Žal le, da ni .c.mas.ta sk.atl)a v srbskem slogu, usnjata bilo mogoče razstaviti vsega, kar se je iz- skaVla z. istrskim pastirčkom, zaslon po delalo v tečajih, ker učenke, po pretežni motivih iz onega Sicevega albuma, ki vse-večini iz siromašnjih slojev, šivajo pred- bu'e okraske na kožuhih. Vtem oddelku vsem koristne stvari, ki jih takoj tudi >e. razstavila tudi ga. Lela Mirkova lepo vporabljajo.                                                         Plsalno   maP°\. ~   Sodec.   P°  zanimanju,   ki
Izredno veliko število je bilo razstav- so Ža vzbudila ta dela, se lahko nade-ljenih pletenih in kvačkanih volnenih jopic, I*"110' da se bo _ marsikatera oprijela te vr-bluz, moških telovnikov, otroških oblek in »Je .rocnib del in da bo na prihodnji raz-velikih šalov v vseh barvah. V tem sta *tavl zastopanih vec razstavljalk nego odnesla  prvenstvo  tečaja  Sv.  Križ  in  Pro-  let°s-                      ,
sek-Kontovelj, ki sta se sploh odlikovala X splošnem se je opazil napredek v ve-po veliki množini razstavljenih del v naj- zen'u> v?cI'.zmlse' za razumevanje tehnike različnejših   tehnikah.                                        f   bolIsl   okus"   T^*m   >?   slce4r   ^^
Rojanski tečaj je imel večinoma belo disonanca barv. Blago za barvasta ročna vezenje, pa tudi lepih belih oblek z nar. dela m0» b'tl lzbrano T. bo1' »"dlih, ne motivi, modernih in okusnih volnenih oblek, P.a «razitih barvah. Izbrati moramo svetlo-hI    'n   itd                                                           sivo.   svetlorujavo,   svetlovijoličasto   itd.   JNa
"vetojakobski tečaj je imel tudi letos bWu takih barv se potem lepo uveljavi lepa   dela,   toda   v   presenetljivo   majhnem barvasta  vezenina.
številu. Je to ravno tisti tečaj, pri katerem Pn beli vezenini so se opazila celo ve-pride najbolj do Veljave gorenja na^a lika dela, ki so bila jako slabo izvršena, opazka glede učenk iz siromašnih slojev, Pogrešek je v tem, ker puste učiteljice ki si šivajo povečini le najpotrehnejše začetnicam, ki niso še nikdar vezle, da stvari. S pohvalo moramo omeniti tečaj v začnejo takoj prt ali rjuho ali slično. Za-Klancu, ki spada med zadnje ustanovljene, četnica se muči z delom in včasih izgubi a je pokazal že lep uspeh. — Koprivski pogum, še predno konča delo, prav go-tečaj ni dal veliko del; obstoji še le par tovo pa se bo pozneje enkrat, ko se bo mesecev in je začel s krpanjem in ši- izvežbala, tega dela sramovala in bo ob-vanjem stvari za vsakdanjo rabo. Vendar žalovala čas in stroške, katerih je je stalo moramo pohvalno omeniti izdelavo in do- to delo. Zato naj se učenke, predno za-ber okus razstavljenih del. — Svetoivanski čnejo kako večje delo, vedno prej vadijo tečaj se je odlikoval po pestrosti del naf- v dotični tehniki. — Videle smo angleški različnejših tehnik in je pokazal res lep vbod, ki ni bil nič drugega nego slabo ob-napredek.     Posebno    nas    je    presenetila site   luknje,   rišelje,   ki bo, parkrat opran,
STRAN 236.
ŽENSKI SVET
LETNIK III.
izgubil vse stebričke in ne bo za nobeno rabo.
Želimo konečno, naj bi bila prihodnja razstava vse bolj pestra; več naših vezenin, ki so vedno lepe, četudi jih izgotavlja okorna roka, med tem ko zahteva bslo vezenje  le   dobro  izurjeno  roko;
Radi pomanjkanja prostora objavimo slike iz   te   razstave  v   prihodnji   številki.
PO ŽEDSKEM SVETU.
Franja Tavčarjeva, predsednica raznih ženskih in dobrodelnih društev v Sloveniji, je bila imenovana za dvorno damo kraljice Marije. Z njeno osebo je dobila jugoslo-v;aiska kraljica v svojo bližino ženo z obsežnim duševnim obzorjem, bogatimi življenjskimi izkušnjami, z globokim socialnim pcjn ovanjem in izredno čistim značajem. Tega odlikovanja ce vesele vse one, ki poznajo od blizu ali daleč feministične in dobrodelne zasluge gospe Franje Tavčarjeve,  ter ji  od  srca  čestitajo.
Zaročila se je princezinja Maialda, druga hčerka italijanskega kralja, s princem Filipom Hessenskim. Baje jo je snubil belgijski prestolonaslednik, toda idealna princezinja je odklonila to sijajno ponudbo in dala prednost možu, ki sicer nima prestola, a je velik ljubitelj umetnosti in znanosti, za katero se tudi ona živo zanima. Sploh opazimo, !da so italijanske prince-zinje vzgojene v demokratičnem modernem duhu.
Zaročenca sta se spoznala pred dvema letoma, ko je Mafalda posetila v spremstvu svoje matere neko umetniško razstavo v Rimu. Visok je in lepe postave, star okoli 30 let. Ljubi umetnost kakor tudi mlada nevesta, ki se posebno vneto bavi z glasbo in s slikarstvom. Poroka bo jeseni. Princ Hessenski je Nemec in protestant,  pa  bo   prestopil   v   katoliško vero.
Umrla je vdova slavnega francoskega pisatelja Emila Zola v oni samotni vili, kjer je nekoč soprog ustvarjal svoja nesmrtna dela. Malokomu je bila znana redka inteligenca, razsodnost in dobrota te 861etne žene, ki je bila prava prijateljica in tolažnica velikemu možu, čigar spominu je posvetila vso svojo vdovsko dobo.
MATERINSTVO
Slabokrvnost    pri    prav   majhnih   otrocih.
Nekateri dojenčki so zelo bledega lica in kažejo znake slabokrvnosti (anemije). Na tem trpe zlasti oni, ki jih mati sama ne deji, nego jih hrani umetno. Posebno pri tč kih dojenčkih, ki jim dajejo kozje mleko, se kaj rada pojavi anemija. Čudno je, da bas mleko, ki je drugače najboljše živilo, učinkuje tako, da se malemu telescu kri ne razvija zadostno. Dokazano pa je, da vsebuje mleko jako malo železa, kar je   glavna  sestavina dobre   krvi.    Materino
rrleko ima v sebi trikrat več železa nego kravje, zato pa dojeni otroci boljše uspevajo nego umetno hranjeni. Človeška narava, ki tako čudovito skrbi za zaščito telesa, je tudi v tem pogledu modro uredila. Otrok prinese že s seboj na svet primerno zalogo železa v jetrih; ako ga ne dobiva potom hrane, pa si nadomešča železo iz te zalege. Nekateri dojenčki, zlasti prerano rojeni, dvojčki in otroci slabokrvnih mater prinesejo navadno premalo železa s seboj, pa zato baš pri teh tolikokrat opazimo   bledico.
So matere, katerih ne more nihče prepričati, da ni dobro hraniti otroka s samim mlekom. Res je, da se marsikateri tak ctrok lepo redi, toda kljub temu je bled in brez pravega življenja. Izključno mlečna prehrana ni torej nikako sredstvo za pobijanje slabokrvnosti, nego jo celo povzroča. Zato naj dobiva otrok mešano hrano, ki vsebuje tudi železo. Kakor hitro more pre-bavljati, naj dobi sadje in zlasti špinačo, ker ima med vsem sočivjem največ železa v sebi.
Mesečno perilo. Zadnji čas se ba-. vijo učeni zdravniki s posebnim vprašanjem o nekem nenavadnem vplivu mesečnega perila, kateri je bil doslej zdravnikom še docela neznan, a je bil že davno utemeljen v «praznoverju» starih narodov. Pri-prosta ljudska vera je trdila, da ima nekatera žena ob mesecu posebne škodljive vplive, ki ovirajo kipenje kvasa, da torej kruh ne vzhaja; nekateri divji narodi so ob takih prilikah zapirali ženo v posebne kolibe, da so se tako obvarovali njene začasne  nevarnosti.
Že pred več leti je dunajski zdravnik Sckick opazoval čuden pojav pri svoji služkinji: Ko je imela perilo, so v njeni roki neverjetno hitro ovenele vrtnice, anemone, bele krizanteme in tobakov cvet. Ker so reže ostale drugače v njeni roki popolnoma sveže, le ob mesecu ne, je pač zdravnik sklepal, da mora žena izločati ob detičnem času posebne škodljive snovi, ki povzročajo hitro smrt cveticam. Nadaljna zdia\niška raziskovanja niso sicer mogla jasno potrditi tega mnenja, vendar so v poslednjem času ugotovili, da je ženin pot ob mesecu drugačen kot navadno in ima včasih res posebno moč, da ovira vzhajanje kvasa i. dr .Zato mislijo sedaj, a natančno še niso dognali, da se tvori takrat v krvi neki strup; ob perilu namreč umre posebna jajčna celica, ki povzroča krvavenje in naj-biže tudi ta strup. Ta strup pa deluje, kakor sedaj sklepa zdravniška veda, na zunaj in na znotraj. V telesu povzroča krče, utrujenost, bolečine v glavi, želodcu itd., na zunaj pa se javlja — seveda le v izjemnih slučajih — kot škodljiv vpliv na reže, kvas i. dr. Seveda ni še vse to točno degnano, ali nekaj bo vendar resnice na »prazni veri* priprostega človeka, ki je že
LETNIK III.
ŽENSKI SVET
STRAN 237.
na tako nizki stopnji svoje   kulture slutil čudovite tajnosti, katere še   danes skriva priroda pred radovednostjo     učene znanosti.                         ______
HIGIJENA.
Ne pijmo s preveliko naglico. Posebno poleti imamo to navado. Prepoteni pridemo do svežega studenca jali hladnega vodnjaka, pa se «nadankamo» mrzle vode. Trenutno se počutimo izvrstno, toda večkrat se pokažejo kmalu zle posledice. Marsikdo ima pa še drugo slabo navado: odpre omaro in hoče kaj piti; pa zagrabi prvo steklenico, misleč, da je v njej vino ali kaj drugega. Kolikokrat se je že zgodilo, da je kdo v naglici in pomotoma izpil strupeno kislino. Če bi bil navajen piti počasi, bi bil gotovo že pri prvem požirku začutil, kaj pije; tako pa si je zastrupil želodec, v bolnici mu ga je moral zdravnik izpirati; v mnogih slučajih se ni dala smrt več   preprečiti.
Pa tudi pitje čiste mrzle vode je večkrat nevarno. Voda pride v želodec z veliko naglico in lahko učinkuje na krvni obtok tako, da povzroči celo smrt. Stari zgodovinarji poročajo o sledečih smrtnih slučajih: Bizantinski cesar Julijan Odpadnik je umrl vsled ledene pijače, ki jo je nagloma po-vžil. Aleksander, staroveški makedonski kralj, je pripeljal svojo armado preko puščave do neke reke; pregreti in žejni vojaki so se začeli hlastno nalivati z mrzlo vodo; kmalu jih je pomrlo več, nego bi jih bilo padlo na bojišču. Podobni slučaji so se pripetili tudi v križarskih vojnah; evropski bojevniki so morali prehoditi razbeljene puščave, pr{ mrzlih studencih so se napili vode in  mnogo  jih   je  na  mestu  umrlo.
Kako je mogoče, da more mrzla voda tako   silno   škodovati?
Želodec je oni del človeškega telesa, ki dela najpridneje in najodločneje: razkosava povžito jed, izločuje šoke, s katerimi pomeša hrano, da jo lahko oddaja črevesu in krvi. Da pa more to vršiti, potrebuje — kakor vsak stroj — veliko množino toplote. To proizvajajo drugi deli telesa, kri pa jo dovaja tudi želodcu. Mrzle pijače, zlasti če jih vživamo zaporedoma in v veliki množini, jemljejo želodcu vso to neobhodno potrebno toploto; želodec postaja nekako malokrven radi skrčenja krvnih žilic, zato ne more več neovirano delovati. Človeka zadene nekak želodčni mrtvoud, ki ima sledeče posledice: krč v želodcu, hude bolečine, občutek smrtne onemoglosti in mrzel pot, včasih želodec sploh ustavi   vse   delovanje   in   nastopi   smrt.
Iz tega lahko sprevidimo, kako silno škodljiva in nehigijenična je moda, ki predpisuje po obedu sladoled, posebno še po obilni in močni jedi, za katero potrebuje želodec mnogo toplote in močnega krvnega dovajanja.  Na  drugi   strani  pa vidimo  tudi,
kako blagodejno vpliva po jedi topla pijača; zato je pač še najboljša stara navada, naj se pije po kosilu lepo dišeča kava, ki pogreje  želodec  in  s •tem  pospeši prebavo.
Največ oseb občuti črevesne in želodčne bolečine posebno poleti. Pravijo, da jim pride to od pregretja; a najvažnejši vzrok ni vročina, nego mrzla pijača. L. 1825. je bilo izredno vroče poletje in v Parizu so uživali nezmerne množine ledenih jedi in pijač. Pojavilo pa se je toliko in tako težkih bolezni, da so mislili, da je moralo biti nekje zastrupljenje. Več kavarn in bifejev, kjer so prodajali sladoled, so ovadili fn ustanovili so celo posebno zdravniško komisijo, ki naj bi preiskovala in dognala vir zastrupljevanja. Komisija je v več kavarnah natančno preiskala izdelovanje sladoleda, pregledala ves materijal in način izdelovanja, a vse je bilo v redu in nikjer nič nehigijeničnega. Napravili so isladoled v prisotnosti te komisije, potem določili, da se sme prodajati samo tak izdelek, ki so ga pripravili pod nadzorstvom policijskega komisarja. Gostje so kar drveli v take lokale, prepričani, da je ta sladoled gotovo neškodljiv. Pa vendar niso bolezni ponehale. Najbolj higijenično narejen sladoled ima v sebi strup, t. j. mrzlota sama na sebi! Še bolj nevarna pa je ledena jed ali pijača, kadar se notranjemu mrazu pridruži še zunanje ohlajenje. Tako pišejo, da je francoski kralj Ludovik X. umrl, ko je, pregret v neki igri, šel počivat v mrzlo klet in pil obenem par kozarcev mrzle vode!
Na drugi strani pa zopet ne moremo zanikati, kako nas poživi kozarec hladne studenčnice ali mrzlo pivo ali malinovec z ledom. A vsekakor si. moramo zapomniti kot temeljno pravilo: med jedjo in takoj po jedi se ne sme piti premrzla pijača v veliki meri, istotako ne na tešče in še manj, kadar  smo  potni in   se  ustavimo.         Kr.
KUHINJA.
Posebno fin kolač. 14 dek surovega masla premešaj prav rahlo z 10 dekami sladkorja in 4 celimi jaici, drugo za drugim vmešano. Naposled 28 dek moke, v katero si vmešala z žlico zavojček pecivnega praška in četrt litra mrzlega mleka (lahko malo več ali malo manj, kolikor pač popije moka, a testo mora biti tekoče). Tudi nekoliko limonove lupine in prav malo soli. V namazanem modlu, ki mora imeti okroglo obliko za kolače in je iz pločevine kot tortni model, peci v precej vroči peči. Najboljši je tak model, ki ima brazde.
Ribezlove rezine. 10 dkg masla, 10 dkg sladkorja (sipe), 1 celo jajce, 2 rumenjaka, sok in nastrgano lupino iz' pol citrone ter 15 dkg moke mešaj dobro % ure. Prideni trohico soli in za noževo konico pecivnega praška, ako ga imaš, ter vse še dobro premešaj.   Segrej   namazan   pekač   ter  raztegni
STRAN 238.
ŽENSKI   SVET
LETNIK 111.
povsod enakomerno pripravljeno zmes in speci v neprevroči peči. Iz ostalih beljakov napravi trd sneg, kateremu primešaj 2 žlici sladkorne sipe. Ko je pecivo skoro pečeno — ne sme biti trdo — potegni ven pekač ter raztegni pripravljeni sneg po pecivu enakomerno. Postavi nato zopet v peč ter pusti notri še 5—10 minut, da se sneg le za spoznanje strdi. Vzemi na to iz peči ter natrosi po pecivu, ki naj ostane še v pekaču, sveže ribezlove jagode. Jagode moraš prej očistiti, oprati, postaviti na cedilo (sito), da se voda odteče, ter jih deni nato v skledo. Posuj dobro jagode s 'sladkorno sipo, večkrat jih pretresi tel pusti delj časa v sladkorju, da se sladkor stopi in ga jagode vsrkajo. Zato je dobro, da ribezel stoji tako 1—2 uri.
Ko je ribezel po pevicu lepo razvrščen, razrezi z ostrim nožem v četverokotne rezine, popravi, kjer so se jagode razmaknile, ter jemlji rezine posamič iz pekača s širokim nožem ali z lopatico, pa jih razvrsti na ploščnat podstavek. Konečno jih posuj s sladkorno  sipo.                                         —a—
Marmelada iz ribezla. — a) Ribezlove jagode očisti pecljev, postavi jih v vodo ter operi dobro. Deni jih nato z enako težo sladkorja v posodo — kozo ali lonec — če le možno iz lončevine ali emajlirano. V cinasto ali aluminijasto posodo se ne sme devati, ker ribezel potemni. Kuhaj nato toliko časa, da se sadje popolnoma razkuha in spoji s sladkorjem v zdrizasto maso. Poizkusi, če je dovolj kuhano, s tem, da deneš malo marmelade na pivnik; ako ne gre skozi ter >se ne odteka, je gotova. Odstavi nato od ognja ter pusti, da se ohladi, nakar napolni pripravljene kozarce. Naslednjega dne pokrij kozarce s pergament-nim papirjem ter dobro zavezi z vrvico, da ne pride zrak do marmelade. Kozarci morajo biti napolnjeni  do vrha.
b)    Očiščene in oprane ribezlove jagode deni v že kuhani sladkor, katerega je treba tako težo kakor jagod. Kuhaj nato polagoma, da se jagode ne razpočijo, dokler se popolnoma ne pokuhajo s sladkorjem. Ker je sladkor itak že kuhan, zadostuje, da vre vse skupaj 10—15 minut. V prvem in drugem slučaju treba maso mešati, da se ne prime posode in se ne zasmodi. Kuhalnica ali žlica mora biti popolnoma čista, brez kakega duha — če le mogoče nova ali pa taka, ki se rabi le ob sličnih prilikah, kajti sicer se vkuhano sadie (marmelada) navza-me dotičnega duha. Pusti jo nato ohladiti, a ne povsem, ter jo deni še mlačno v kozarce. Ko je povsem ohlajena, pa zapri dobro kazarce.V obeh teh slučajih se kuhajo ribezlove jagode cele, ne da bi se odstranile oečke, ali pa vse skupaj pretlačilo. Zrnje ie tako drobno in kožica tako tenka, da se lahko oboje pokuha.
c)    Naberi si najlepših ribezlovih jagod, iz katerih vzameš posamič zrnje  s  tem, da
jagode nalahko stisneš s prsti, da se pokaže ven zrnje, katero odstraniš s tenko šibico ali z malimi kleščicami (pinceto). Za 1 kg tako osnaženih jagod vkuhaš 2 kg sladkorja. Ko je sladkor vkuhan, ga vzameš 2 zajemalnici ter zmešaš z eno zajemalnico zgoraj navedenih jagod ter oboje kuhaš v posodici, da se zgosti, nakar deneš v drugo večjo posodo. Tako vkuhavaš polagoma, dokler imaš še kaj ribezla in sladkorja. Vse se dene v navedeno večjo posodo, pusti se ohladiti in nato napolni v male, široke kozarce. Paziti je treba, da se sok in jagode enakomerno razdele, da ne bodo v enem kozarcu skoro samo jagode, v drugem samo sok. Ako se ribezel v kozarcih dvigne ter pride na vrh, ga potlači noter. Ko je vse razvrščeno in popolnoma ohlajeno, se dobro zapre. — Ta vrsta vkuha-vanja je  prekomplicirana.
d) Enostavnejše je, če pustiš osnaženi in oprani ribezel v posodi 24 ur ter ga nato pretlačiš skozi sito in vkuhaš z že kuhanim sladkorjem ter ohlajenega spraviš v kozarce. V tem slučaju rabiš toliko sladkorja,   kolikor   tehta   pretlačeni  ribezel.
Kakor sem rekla, je kožica in zrnje tako neznatno, da jih za navadno uporabo ne odstranjujemo pri vkuhavanju. Le kjer bi se rabilo za slučaj kake' bolezni, bi bilo dobro uporabiti zadnji dve navodili. Zato je dobro, da si gospodinja, katera si vkuhava ribezel, pripravi manjšo količino ribezlove marmelade po tretjem ali četrtem navodilu, da jo ima pri roki, če bi rabila za kakega bolnika.                                           —a—
Brezmesna hrana. Že več let so cene tako visoke, da je večina rodbin primo-rana mesno hrano skoraj izključiti. Sliši se pa zato večkrat tarnanje, češ: kako naj bo človek zdrav in močen, če si ne more privoščiti koščka mešal Kako naj bo želodec zdrav, če ne dobi nikoli krožnika mesne juhe! Da, posebno radi juhe jokajo in tarnajo revnejše gospodinje. In vendar je baš mesna juha tako malo tečna in hranilna kakor malokatera hrana. Vzemimo n. pr. 1i kg mesa za 5—6 oseb; .koliko maščobe da takle košček mesa za toliko oseb? Mnogo bolj izdatna je zelenjadna, krompirjeva, gobova in vsaka druga juha, če je dovolj zabeljena. Res je, da vsebuje meso mnogo beljakovine, ki iso za naš obstoj neobhodno potrebne. Toda za naš organizem, ki je prava pravcata kemična delavnica, je pač vseeno, odkod dobiva beljakovin, da jih le dobiva. Dognano in dokazano je, da se more zavživanje mesa nadomestiti popolnoma, ako se zauživa rastlinska hrana, t. j. sočivje s kruhom, sirom,  mlekom,  jajci  in   sadjem.
Že v davnih časih so različni zdravniki nasvetovali pametni vegetarijanizem in sicer radi nervoznosti, ki se pojavlja že v otroški   dobi.
Pred mnogimi leti so povdarjali na inter-
LETNIK III.                                           ŽENSKI   SVET                                           STRAN 239.
nacijonalnem medicinskem kongresu v Lizboni, da je stalno zavživanje mesa vzrok poapnenju žil in protina. Marsikateri je prišel zopet do krepilnega spanja, ko se je vzdržal mesnih jedi, in oni, ki trpijo na zaprtju, izboljšajo isvoje stanje, ako postanejo vegetarijanci (t. j. da vživajo mesno hrano). Ako še omenim, da deluje rastlinska hrana jako pomirjevalno na razne strasti, je prednost take hrane pred mesno razvidna   dovolj.                                     Maca.
Op ur.: Poleg teh uvaževanja vrednih nasvetov vendar opozorim matere in kuharice na članek o napačnem prehranjevanju; bil je nedavno objavljen v našem listu.                          ______
GOSPODINJSTVO
ČE SVINJA ŽRE MLADIČE.
Večkrat se pripeti, da svinja, ki je skotila, požre na neusmiljen način svoje mladiče. Kmet mora tudi tako svinjo prodati ali zaklati, ker ni več priporočljiva za pleme. Kaj je krivo na tem, da svinja požre lastne mladiče? »zroki za to so lahko različni.
Prav pogostoma se dogaja, da imajo mladi pujski jako ostre zobe. In pripeti se lahko, da prašički ko sesajo, v svoji nagajivosti ali pa vsled tega, ker jim mleko ne teče po njih želji, vgriznejo starko v ses, kar ji povzroča neznosne bolečine. Ni čuda, da se doječa svinja hudo razdraži. V takem stanju potem pomori svoje mladiče in jih požre. Če hočemo to preprečiti, moramo prašičkom zobovje večkrat pregledati, vsaj dokler sesajo. Ako zapazimo, da imajo živalice špičaste in preostre zobe, jim jih moramo nekoliko otopiti. To napravimo na ta način, da priščipnemo zobovje z ostrimi klešči-cami za  ruvanje  žebljev.
¦Nepravilno krmljenje in oskrbovanje pa tudivečkrat zakrivi, da se starka spravi na svoj zarod. Pokladanje mesnih odpadkov ali krvi povzroči, da dobi svinja slast po mesu in da si potem, v pomanjkanju drugega mesa. privošči lastne mladiče. Brejim ali doječim svinjam naj se nikdar ne po-kladajo mesni ali krvni odpadki. Skrbi naj se prav posebno, da se breja svinja kolikor mogoče _ veliko giblje na prostem in po možnosti tudi pase.                  (Po Gosp. v.)
IZ NAŠiTŠKRINJE.
NAŠI GORENJCI. (Nadaljevanje.)
Preja. Pred kakimi isto leti in še preje se je vsa gorenjska stran prav doli do Ljubljane ukvarjala s prejo. Lepo je bilo 'gledati takole meseca junija ogromne njive višnjevo cvetočega lanu, ki je kakor morje valoval v vetru. Pozimi pa so po vseh hišah brneli kolovrati pozno v noč. Da bi isi bila Gorenjka nabavljala kako drugo perilo nego platno, ki se pridela doma, na to ni   bilo niti     misliti.   Saj   pravi  pesem:
^Poštena  je  predica
in  stara ta pravljica,
da tisto dekle kaj velja,
ki  obleko vso  domačo ima.»
Od lanenega zrna, ki ga vseješ, pa do ttdaj, da ti izroči tkalec izgotovljeno platno, je dolga pot in ti da dosti opravila. To je menda vzrok, da se je zadnje čase v nekaterih krajih setev lanu precej opustila. Poleg tega je imel kmet glede perila vedno več tujih, če tudi dražjih in slabejših izdelkov na razpolago in je začel setev lanu vedno bolj opuščati ter se ukvarjati z drugimi pridelki, ki povzročajo manj opravila. To velja zlasti za kraje, ki se nahajajo v bližini Ljubljane.
Zemlja za lan se navadno pripravi na strnišču črne detelje, katera se v jeseni podorje. Spomladi se brazde dobro pre-kopljejo, da je zemlja zrahljana. Na tako pripravljeno zemljo se poseje lan v začetku maja (o sv. Fil. in Jakobu). Pozneje se njiva enkrat, ali po potrebi tudi dvakrat opleve. V drugi polovici meseca junija dobi lan lepe višnjeve cvetove in viša njiva je — kakor že gori omenjeno — podobna morju. Pripoveduje se o Ribničanu, ki bi bil silno rad znal plavati. Neki hudomušnež, ki je uvidel, da je v Ribničanovi glavi vse bolj «na krako», mu je svetoval, naj se gre te umetnosti učit v  morje.
«Pa kakšno je morje, kakšno pa je vendar?   vprašuje   radovedni   Ribničan.
«Morje je velika višnjeva planjava«, ga poučuje navihanec, «in če prideš do te planjave, skoči vanjo in brcaj na vse strani! Kmalu boš  znal plavati.»
Ribničan vzame popotni les v roke in hajdi iskat morje. V par dneh pride do njive s cvetočim lanom. In ker ni niti morja, niti lanu še nikoli videl, je bil zatrdno prepričan, da stoji pred morjem. Brez pomisleka se zavali na njivo in začne prav pridno z vsemi štirimi opletati po cvetočem lanu. Nedaleč od ondi pa je oral gospodar in videč ta nenavaden prizor na svoji njivi, je bil na mah pri Ribničanu in mu z bičem temeljito dokazal, da njegov lan ni prikladen  za plavalno  šolo.
Ko postanejo semenske glavice sivkaste, je znamenje, da je lan zrel. To je navadno v drugi polovici julija (o sv. Jakobu). Tedaj se poruje, poveže v pripravne snope in izvozi na skedenj, kjer se prične «refljati» na zato pripravljenih grabljah, katerim pravimo «gradaše». Refljanje ima lamen, glavice, to je seme, ločiti od slame. To delo je precej naporno in ga navadno opravljajo možaki. Glavice se potem suše na «dirah» (lesena sušilna naprava), ter se morajo večkrat premešati, ker zelo rade plesnijo. Suhe se omlatijo, da se dobi iz njih laneno seme, iz katerega se preša la-neno olje. Prešanje (gošča) pa se pod imenom «lanene tropinje« porabi kot tečno krmilo za živino.
STRAN 240.
ŽENSKI   SVET
LETNIK III.
Slamo razgrnejo po travniku ter jo puste tam kake tri tedne, tako da jo že trava prerašča. Razgrnjeno slamo mora dež vsaj trikrat premočiti. Potem pridejo ženske in slamo, ali pravzaprav lan, pobirajo (lan vzdigujejo). Moški pa hodijo za njimi in ga povezujejo v zelo velike snope ali otepe. Vse to se mora vršiti ob solncu, ko je lan popolnoma suh. Otepe izvozijo na kak suh prostor, kjer ostanejo do časa, da prično «treti».
Trenje lanu se prične po ajdovi žetvi, ko je več časa na razpolago. Za terišče je nalašč za to pripravljen prostor, ki je opremljen s sušilnico. V sušilnici je namreč postavljena posebna peč za sušenje lanu. Moški skrbč, da se lan sproti dobro suši, ženske ga pa tarejo z velikimi lesenimi škarjami,   podobnimi   slamorezni   kosi.
Terišča so navadno postavljena izven stanovališč, ker je nevarnost, da se pri kurjavi zanese kaka iskra med suho slamo in lahko nastane ogenj. Pripetilo se je že marsikomu, da mu je visied premale pažnje zgorel ves lan in je ogenj prešel celo na gospodarsko  poslopje.
Terice običajno niso domače, nego najete ženske. Treti prično v zgodnjih jutranjih urah, včasih celo o polnoči in končajo tudi pozno zvečer. Ker je delo naporno in imajo poleg tega tudi zelo malo spanja, jim je seveda treba nekoliko boljše postrežbe, da ne omagajo. Pa saj to gospodinje prav rade oskrbe, zlaisti še, ako je pridelek lanu bogat in je upati lepih de-narcev.
Za terice se peče vedno boljši sorzični kruh (pol pšenice, pol rži). Tudi ostala hrana je boljša in obilnejša. Ob koncu trenja pride celo cvrtje na mizo. O tem je vedel  še  Valentin Vodnik, ki  je zapel:
«Terice  pogačo,
potico   jedo,
lanovi   Slovencem
cekine   neso.» In ker  je  bil  očak  Vodnik prepričan,   da je   bil  za   tisto   dobo  lan  najboljši pridelek našemu kmetu,  je  pripomnil šegavo:
«Bolj  ko bo pridna
po   zimi   predica,
dalj' bo rožljala
pod palcem petica.» Ker so • terice večinoma zdrave, močne in krepke ženske in ker je, kakor sem že prej omenila, njihovo delo precej naporno, je razumljivo, da imajo tudi večjo slast do jedi. Med poredneži, ki jih tudi pri nas ne manjka, je že od nekdaj udomačen izrek, ki pravi, da terica ni nikoli sita. O tem sta se v Zavrhu nekoč prepirala soseda Mik in Matjaž. Prišlo je do stave, in sicer za en stari bokal vina. Ako bo Mik, ki je trdil, da se terica da nasititi, to tudi dejansko dokazal, potem Matjaž plača stavo. V  nasprotnem  slučaju  naj  pa plača Mik.
Poskusila sta takoj naslednji dan. Mi. kova žena je imela  od  moža nalog, naku-
hati tericam še enkrat toliko kakor navadno, torej ni zlomek, da bi ne imele dovolj.
Terice iso z veliko slastjo hrustale božje dari in ko je bil obed končan, jih vpraša Mik:
No ženske,  ali ste site?>
«Seveda smo», odgovore terice vse vprek in se usujejo iz hiše. Srečni Mik je že hotel skočiti do Matjaža, toda ta je že stal na njegovem vrtu pod neko slivo, ki se je kar šibila  zrelega   sadja.
Ko so stopale terice mimo, je navihani Matjaž potrasel slivo tako močno, da se je zrelo sadje kar usulo na zemljo. Ženske, videč toliko vabljive dobrote na tleh, so se pričele sklanjati in vsaka je pobrala par  komadov.
«Ha, ha» se je zokrohotal Matjaž na vse grlo   in   klical   iz    hiše   etopivšemu    Miku:
«Glej, sosed, če bi bil ti terice popolnoma nasitil, gotovo ne bi sedaj pobirale teh  isliv.»
Miku res ni kazalo drugega nego plačati bokal vina, katerega je popil skupno s   prebrisanim   sosedom.
(Dalje  prih.) ______                Manica.
KNJIŽEVNA POROČILA
«Zaročenca» (I promessi sposi), milanska zgodba iz 17. stoletja. Odkril in prenaredil Alessandro Manzoni. Poslovenil dr. Andrej Budal. Izdala in založila »Narodna knjigarna« v Gorici v letu 1925. Tiskala «Na-rodna Tiskarna* v Gorici. Cena broširanemu iztisu L 30.—, vezanemu L 34.—, po pošti 3 lire več. Za Jugoslavijo (franko) broširanemu iztisu 85 Din, vezanemu 95 Din. — Obsega: 576 strani in 36 ilustracij. Velikost 18X25 cm.
Slovenci smo s to izdajo dobili izboren prevod italijanskega romana «Zaročenca» (I promessi sposi) svetovnega slovesa, katerega je v letu 1842. po dvajsetih letih dal na svetlo sloveči italijanski ronano-pisec Alessandro Manzoni. Prva italijanska izdaja tega romana je bila takoj razprodana, in sloves Manzonijevih »Zaročencev« je zavzel ogromne dimenzije navdušenja ter prestopil državne meje. Veliki narodi so roman takoj prevedli na svoje jezike, in tako je postal roman «Zaročenca» prava duševna hrana vsega naobraženega sveta. V sami Italiji je ta roman dosegel že nad 150 izdaj. Polne so ga ljudske, srednje in visoke šole zbog svoje visokokulturne, moralne in vzgojne vsebine, kakor tudi zbog napeto zanimive snovi, ki je vzeta iz življenja milanskega ljudstva v strašnih dnevih kuge, vojske, ropov in požigov od strani razbrzdanih plemičev. V to skrajno nipeto opisovanje je vpletena ljubavna tragedija lepe mladenke Lucije z Renzom, ki sta morala prenesti nadčloveške žrtve, da sta kenečno   dosegla svoj   cilj  — poroko.