Iz Jugosiavife. — Učiteljstvu! Na brzojavkc okr. učit. društev iz Slpvenije je ininister prosvete g. S. Pribičevič nozval zastopnike učiteljstva iz pokrajin v 01. Prosv. Svet, da sodelujejo pri izdelavi načrta šol. zak. za osaovne šole. Zadnja Narodna Prosveta poroča, da je aa zadnjo scjo 01. Pr. Sv. prišcl minister prosvete, ki si je od našega delegata, okr. šol. nadz. P. Flereta. pustil poročati o našem stališču, nakar mu ic isti m-Jal pismeni niaiaorandum naših načelnih zahtev glede zakona. Minister prosvete je odredil, da se preide po dovršitvi sedanjega dela do drugega čitanja zakona, katerim sejam Iioče tudi sam prisostvovati in ob kateri priliki se hoče upoštevati zahteve slovenskega učiteljstva in jih unesti v načrt zakona. — Z ozirom na ta dejstva opozarjamo okraina društva, da opuste nadaljno brzojavno posredovanje pri ministrstvu v tem oziru. — ¦ Naši stari »prijatelji« se zopet oglašajo v '>Našem Glasu«. V zadnji štev. piše edea istih slcdeče: »Do leta 1920. je en okrajni šolski nadzornik nadzotoval vse šolc dveli političnih okrajev in poleg tega tudi sam opravljal vsa administrativna dela kar ie bilo v istini nroveč za okrajnega šolskega nadzornika. Od leta 1920. ivd ima vsak politični okraj svojega okrajnega šolskega nadzornika in vsak šolski nadzornik še eno (ali celo dve) pisarniški moči. A kar je najlepše, je to, da so te pisarniške moči učitelji ali učiteljice, tedaj zelo drage moči. Ali iraamo rcs preveč učiteijskih moči, da r.e vemo, kam ž njimi ia ali ne bi tega eicla lahko opravila kaka oficijantka, ki je mnogo cenejša, kakor učitelj ali učiteljica? To bi bilo tudi na korist šolam. Kaj pa je z revizijo uradništva, o kateri se je toliko govorilo in pisalo? Ni je in ni je. Zelo bi bila po-  trebna. Proč. kar ie nepotrebnega, a one,  ki ostanejo, bolje plačati, od njih pa z vso strogostjo zahtevati, da delajo ia vrše svoi posel vestno in natančno. Ker se nam  bodo oMiublieni noviški izoiačali šele po izvršitvi redukcije uradništva, naj se merodajni faktorji pobrigajo, da se ta čim preje izvede, ker uradništvo že komaj ^aka na i/nlačHo nov:škov.« — Gotovo g. Š. nima niti pojma o delu in nalogi šolskih nadzornikov. ker sicer se ne bi zaletaval v nje. Mi istotako težko čakamo na doklade, a nam niti na misel ne pride, da bi se spuščali v tako neokusna raziskovanja, kakor jih opmvlja g. S., ker sicer bo kmalu izzvenelo že tako, da je uči"cljs.»-v;> krivo, če se niso izpi_t.i'«nc d^klade. — Naloga okr. nadzornikov je, biti pedagoški-didaktiški voditelj učiteljstva, za kar na tnora biti "adzornik v vedn^rn kontaktu z učiteljstvom. Nadzorniki niso torej administrativni uradtiiki — kakor si jih predstavlja g. Š. — in inšpekcija svo.iih 60 šol, oz. 180—240 razredov v raznih krajih ni nikaka sinekura — kakor si jo predstavlja g. Š. — ampak težko in odgovorno delo, poleg ogromnih opravil, ki naj jih tudi točno opravi. Že iz tega je razvidno, da preostaja dobremu nadznrniku za adminfstrativne posle le toliko časa, da poda glavne misli in navodila za rešitev pnsameznih aktov. ki jih potem reši le dober konceptni uradnik in strokovnjak, ki pozna zakone in ustroj šolstva. In to je lahko le učitelj, ne pa oficijanfka, za katero bi moral vedno stati nadzornik. Prideljeni so pa nadzornikom za to delo le učitelji. ki so za delo v šoli radi obolelosfi v službi nesposobni, a za delo v uradu še vedno sposobni in bi iz zdravstvenih ozirov sicer morali na dopust ali pa v pokoj. Ne vemo torej, kaj je  bolj pametno. plačati oficijantke in imeti pri tem pomanjkljivo administracijo in še posebej plačati dopuste aii pokojnino '.em  učiteljem, ali jih zaposliti v pisarni ter s tem omogočiti dobro in to-rie aduiinistra. cijo? G. S. — snemite črna očala in poglejte nas enkrat pri uclu brez pobarvanih očal in predsodkov ii_ videli bodete, da večini učiteljstva ni z_ičo;ek in konec le pla^a vseh zborovanj, aai^ak da mdi izven šole in uradnih ur učiteljstvo — na zborovanjih. seiah in drugie — povsod in liovsod sodeluje pri aarodno prosvetnem delu, ia da so dobri nadzorniki in njim pridcljeai učitelji tudi v njihovi sredini pri izvenuradnem delu. — Torej se lahko smatra učiteljstvo za dobro obrestujoč kapital za državo. ^ — Kaj bo ukrenil višji šolski svet in viada? »Domoviaa« poroča v 6. štev. z dne 10. febr. 1922. sledeče: Ljubljanska okolica. Na Svečaico sem bil slučajno pri prvi maši v Vodicah. Med čitanjem pastirskega lista je v Ljubljani dobro znani župnik Peter Jaac vernikom pripovedoval, da se je ravao pred par dnevi aekje na Štajerskem pripetil žalosten slučaj, in sicer na ta način, da je neki učitelj peljal šolsko deco na prosto in tam pred nekim znamenjem v prisotnosti dece Boga /asramoval in preklinjal. Župnik Janc je dejal, da bo dotični učitelj za svoje dejanje Se pohvaljen ali povišan.« Nase mnenje je, da je dolžnost višjega šolskega sveta, pozvati župnika Janca, da navede iaie in kraj dotičaega učitelja ter uvesti disciplinarno preiskavo proti učitelju, če je zagresil kako protizakonito dejanje. Ce pa župnik .lanc ae more navesti imena in kraja, potem je pa sveta dolžnost oblasti, da izrnči zadevo vladi in državnemu pravdništvu, da v smislu ustave postopa proti župniku .lancu, ki pavšalno krade čast celemu stanu državnega uradništva in šcuva proti njemu. Zadevo bomo vsekakor zasledovali, kaj ukrene oblast. — Predstoječi slučaj je jasen zgled sistematične gonje proti ačiteljskemu stanu, ki se vrši s pavšalaim blatenjem proti učiteljstvu po deželi. Priznati moramo ia obžalovati, da oblast v takih slučajih ni storila ničcsar v obrambo ugleda uciteljskega stanu, ki pa>je prvi pogoj uspesnega prosvetnega dela, ki ga naj vrši uciteljstvo. — Kai ooreče vlada k temu? Nevcrietno, kako strupeno bijejo boj proti naorcdnemu učitelistvu občinski odbpri Mtijskega in višniegorskega sodnega okraja. Župaai in svetovalci obeh okrajev so bili ooklicani, da sestavijo ororačua vx okraino bla.ra.ino. Trebalo ie postaviti tudi vsoto za okraino učlteljsko konferenco. Pri tei točki jc nastal of-reni v strehi. Kot pristai Šusteršičijanci so pdbili kratkomalo vsak znesck za konferenco, češ, la ie ni treba. Ako centraltia vlada drugače ne ukrene, bo okrai brcz uradne konference. Ali ie v svobodni Jugoslaviji ves dovoljeno. da se postava, ki jasno ukazuie vsakoletno konferenco. kratkomalo tepta z noeami? — »Narodna Prosveta« poroča: Ker ie nemogoče, da bi za 20.000 učiteljs.li moči v Jugoslaviji mogla podeljevati mesta ena sama komisi.a v ministrstvu, zato ie Glavni Prosvetni Svet sklenil, da so morajo obrazovati tudi oblastne komisiji in da stopi v to oblastno (pokrajinsko) komisijo tudi po en učitelj iz vsakega nadzorovalnega okraia. ki ga izvoli za tri !jta okrajna učiteljska konferenca s tajno in neposredno volitvijo. — Glavni Pr.)svetni Svet je odobril tudi centralno mmestilno komisijo. ki nai opravlja kontrolo nad delom oblastnih komisij. Vsled te-  za ie 01. Prosv. S. vnesel v načrt zakona  tudi uredbo, po kateri morajo oblastno  komisije razen predlaganih kandidatov,  poslati tudi imena in podatke ostalih pro-  silcev. — Dalje se ie tudi sklenilo. da m  sme minister postavljati ccntralne kom|j siie iz ministerijalnih uradnikov. ampaA to komisijo izvoli Glavni Prosvetni Svst. — Po Radojevičevim načrtu bi prišlo v mesta samo stareiše učiteljstvo, kar pa bi škodovalo šolstvu, zato ie 01. Pr. S. skle nil uvesti v zakon sledečo odredbo: ^ mesta, v katerih je vseučilišče, se naitie-. šča ena petina uč:teljstva izključno z oz'- rom na kvalifikacijo, označeno v točki »• in 2. čl. 134. (142.) brez ozira na druge pogoje, ki jih predpisuje zakon. — N.a štiri petine ostalih razpisanih mest pa PrJ' dejo v obzir tudi družinske potrebe. sluz- bena leta itd. — Popravila se je tudi oJ' redba. po kateri sme učiteljstvo pros'-1 za stalno mesto šele po 6 letnem službo- van.iu v toliko. da sme prositi že po 3 l':t' nem službovaniu. — »Narodna Prosveta« štev. 11- Pr' naša sledeče zanimive razprave: »^ hteve slovenskega učiteljstva« od S^V nega urednika »N. P.« Milutina Stanko^' ča. — Minister Prosvete v Gl. Prosv- ^' vetu. — Načelno stališčc slov. u^%t . stva (3 del) od P. Flereta. — Razpra;J nač. šol. zak. v 01. Prosv. Svetu v s''" 28.januarja t. 1. in izpremembe. šanje učit. izobrazbe v Avstriji. nrosv. delegaia iz Hrvatske iz Ql. Prosv. Sveta in razprave v šol. zakonu. — Širite Marodno Prosveto in naročajte jo! — Mesto obolelega hrvatskega delegata v Olavnem Prosvetnem Svetu v Beogradu je prispel k razpravam o načrtu šol. zak. za psnovne šole njegov namcstnik dr. Lg. Čajkovac. — Ooozarjamo na članek »Ženska ročna dela in učiteliice«, od katerega prinašamo dancs drusri del. Posebno šolske odločuiočc faktorje opozarjamo na ta *zvajania. — Načrti kmet. svet. Vilj. Rohrmana o kmetijsko-nadaljcvalnih šolah, ki jih prinašamo v današnji prilogi pridejo v razpravo tudi v Beogradu. Tovariše opozarjamo, da naj si prilogo shranijo, ker jo bodo sigurno še potrebovali, in jim pozneje ne bomo mogli več ustreči z njo, dasi 10 bodo šele z odobritvijo potrebovali. — Umesten oredloa* celjskega učiteljskega društva: Višic oblasti pošiljajo zaooredoma razne ukaze za vsch vrst »fehtarije«: zdaj za rusko deco, zdaj za hčerko umrlega skladatelja narodne hirme »Lepa naša domovina« itd. K temu se konštatir.a sledeče:. 1. Vsako tako pobiranie med šolsko dcco ie iako mučno, ker imarno sami dovolj otrok, ki so bosi, lačni in goli. 2. Ljudstvo ima vtis, da si izmišljamo to sami in da se prime kai pobranega celo nas. 3. Take želje (prošnje) višiih pblasti so za nas ukazj. 4. Učiteljstvo meni, da imajo višie oblasti celo nekak scznam učiteljstva, ki oridno Dobira in mnosro pošlje. na drugi strani pa seznam oniii, ki malo pošljejo in so v nfhovih očeh narodno mlačni, Da dobivaio zatp črne pike. Ostala učitcljska društva pa nrosimo. da sklepaio v tem smislu. — Zahvaljujeva se vsem tov. za izrazc sočut.ia ob Di/iliki izgube najinega ljubega Julčka. — Vinko in Julija Klanšek, — Značilno. Občnega zbora Jugoslovenske Matice. podružnica Žalec in okolica, kateri orcdseduie tov. Petriček. se ie udeležilo — vkljub 200šapirografiranih va_ bil in reklame v časopisih — le 23 udov, med katerimi ie bilo — skoro oolovica — 9 učiteliev. in sicer 3 meščansko- in 6 liudskošolskih: nadalje smo med navzočimi našteli 5 posestnikov, 3 dame, 3 uradnike. 2 trgovca in 1 obrtnika. To se je izvršilo dne 5. februaria 1922 leta v Žalcu. Ali ni to značilno?