REČICA OB SAVINJI	MOZIRJE

Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XXI Številka 2 Februar 1989
Cena 1700 din
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Vlak bratstva bo odpeljal v Srbijo oktobra
Osrednja občinska proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila tokrat v prenovljeni dvorani Prosvetnega doma na Ljubnem. Letošnjim nagrajencem za izjemne dosežke in dolgoletno udejstvovanje v kulturnem življenju sta priznanja podelila predsednik Občinske kulturne skupnosti Alojz Plaznik in predsednik ZKO občine Mozirje Peter Sirko.
V spomin na mračne dni, ki so se v letu 1941 zgrnili nad slovenski narod, ko je nemški zavojevalec v zasedenih predelih Štajerske in Gorenjske začel z množičnim izseljevanjem narodno zavednih in vplivnih Slovencev, pelje izmenično vsaki dve leti Vlak bratstva in enotnosti v Srbijo odnosno v Slovenijo. To kalvarijo pregnanstva je občutilo tudi precej narodno zavednih družin in posameznikov iz naše doline. Prvi so bili na udaru že takoj po nemški zasedbi v aprilu 1941 frančiškani nazarskega samostana, množične izselitve pa so se vrstile od junija do septembra. Mnogi od teh so v tej stiski našli nov dom in toplo streho pri dobrih ljudeh na Hrvatskem, v Bosni, posebno pa v Srbiji, kamor jih je bilo pregnanih največ. Precej jih je bilo pregnanih v sam nemški rajh, kjer so bili izpostavljeni naglemu postopku potujčevanja. S seboj so smeli vzeti le nekaj perila in hrane za na pot, vse ostalo pa je bilo zaplenjeno. Po načrtu bi moral Štajersko zapustiti vsak tretji Slovenec, a se jim to k sreči ni uresničilo.
Na pobudo bivših izgnancev kakor tudi gostiteljev je bil po dvajsetih letih organiziran Vlak BIE. Cilj tega je bil, da se ohranijo prisrčne, prijateljske in pristne vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije in njihovimi gostitelji v Srbiji, da se
Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja se je močno povečala nevarnost gozdnih in drugih požarov. Obveščamo vse občane, kot tudi organizacije združenega dela, da se prepoveduje vsako požiganje travišč, ostankov kmetijskih rastlin na njivah in uporaba odprtega ognja na prostem.
Vsakdo, ki opazi začetni požar, pa ognja ne more sam pogasiti, mora to takoj javiti gasilcem, postaji milice ali kateremkoli občinskemu upravnemu organu.
Vse organizacije združenega dela posebno pa Gozdno gospodarstvo Nazarje in Merkator — ZKZ Mozirje so dolžne poostriti ukrepe za preventivno požarno varnost, kot tudi popolnih materialna in druga sredstva potrebna za učinkovito ukrepanje ob even-tuelnem požaru.
ohrani prijateljstvo, ki se je stkalo v štirih letih vojne vihre, ko so skupno prenašali trpljenje in preživljali strahote vojne.
Letošnje leto bo Vlak BIE
12.	oktobra odpeljal v Srbijo, vračal pa se bo 15. oktobra. Nekdanji gostitelji že pošiljajo vabila gostom iz Slovenije. Tudi pregnanci iz naše doline so jih že dobili. Na občinski konferenci Socialistične zveze smo z njimi imeli sestanek. Seznanili smo jih s potekom priprav za odhod vlaka. V razgovoru je bilo tudi nekaj pomislekov zaradi zaostrenih mednacionalnih odnosov, na očitke in polemike, ki polnijo sredstva javnega obveščanja. Prevladalo pa je mnenje, da bo le prevladal razum in očitki ter razhajanja, kijih na zborovanjih netijo posamezni prenapeti razgreteži, ne morejo vplivati na to, da do tega srečanja ne bi prišlo. Ne dvomijo v pristnost in dobronamernost vabil, ki jih dobivajo, in poštenost svojih nekdanjih gostiteljev, s katerimi vseskozi vzdržujejo tople in prijateljske vezi.
Prepričani smo, da bodo ti pristni odnosi ostali tudi v bodoče ne glede na nesmiselna razhajanja na jugoslovanski politični sceni. Dogovorili smo se, da se bo večina od teh Vlaka BIE udeležila, če jim bo to seveda dopuščalo zdravje in urejene razmere.
ZDRAVKO NOVAK
Dolgotrajna suša povzroča tudi zelo nizke vodostaje, tako površinskih kakor podtalnih voda. Zaradi tega opozarjamo vse porabnike pitne in tehnološke vode, da s porabo vode varčujejo. Prav tako je potrebno zmanjšati onesnaževanje voda, s čim manjšim izpuščanjem odpadnih tehnoloških vod. Kmete opozarjamo, da v tem času ne gnojijo kmetijskih površin z gnojevko. V nujnih primerih izpraznjenja jam za gnojevko naj z gnojevko gnojijo le površine, ki niso v bližini vodotoka ali zajetij pitne vode in to v količinah, ki so res potrebne za normalno shranjevanje gnoja.
Istočasno pozivamo vse občane, da varčujejo s porabo električne energije.
Komite za gospodarstvo in družbeno planiranje
Z izdajo zakona o temeljih družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije in SR Slovenije organizacije združenega dela niso več nosilci planiranja, ampak je to funkcijo prevzela država. Na tej osnovi so namesto dosedanjih letnih resolucij sprejeli tako na republiški kot federaciji kratkoročni program ukrepov ekonomske politike za leto 1989, ki naj bi pomenili uresničevanje že v skupščini sprejete razvojne in stabilizacijske politike.
Sproščanje cen, uvoza in deviznega tržišča, realni tečaj dinarja in realne obresti ob omejevalnih ukrepih pri osebnih dohodkih, splošni in skupni poribi, ter denarni in posojilni poliiuo, ostajajo v letošnjem letu temeljne usmeritve ekonomske politike, s ciljem ustvariti notranje ravnovesje ter tako postopno umiriti inflacijo. Ob tem bo potrebno največjo družbeno in strokovno pozornost nameniti reformi gospodarskega sistema, ki naj bo po svojih učinkih daljnosežnejša in učinkovita.
Ker sta zvezni in republiški dokument dokaj splošna in ne podkrepujeta možnosti za realizacijo nevedenih ukrepov, smo v občini sprejeli srednjo usmeritev in v našem dokumentu začrtali tudi globalne materialne cilje družbenoekonomskega razvoja občine. Tak pristop je pogojevalo tudi dejstvo, da je v splošni ekonomski politiki z vidika ukrepov nove vlade, ki naj bi nujno obdržala inflacijo, še polno neznank, predvsem z vidika novih sistemskih rešitev (finančno monetarna politika, organiziranost zdravstva in šolstva, devizna politika, stimulacija...)
Navkljub dokaj negotovim poslovnim razmeram, pa gospodarstvo občine Mozirje načrtuje v letu 1989 realno za 8—10% rast industrijske proizvodnje, ki naj bi temeljila predvsem na uvajanju novih tehnologij in sodobne opreme, kar bo omogočalo večji izkoristek delovnega časa, večjo produktivnost in boljše neto učinke na enoto proizvoda. Kmetijstvo naj bi povečalo odkup mleka in mesa za 2%, z agromelioracijskimi posegi pa bo izboljševalo kvaliteto zemljišč in agrarno strukturo. V gozdarstvu bo blagovna proizvodnja večja v primerjavi s preteklim letom za 1,3%, predvsem zaradi nižjega odkupa lesa v
zasebnem sektorju. Z organizacijo aktivnega in usklajenega nastopa vseh subjektov pri prodaji turističnega proizvodna doline, se bo povečalo število nočitev za 2%, kar pomeni 40.600 nočitev domačih in tujih gostov. Izboljšala se bo tudi trgovinska ponudba z razširitvijo asortimena ponudbe, kar bo omogočilo povečanje prometa realno za 5%.
Optimistična napoved nadaljnjega razvoja gospodarskih subjektov sloni predvsem na povečani izvozni naravnanosti na konvertibilno področje, ki bo povečevalo delež izvoza v občini v celotnem prihodku iz sedanjih 15.5% na 25%.
Načrtovana intenzivna rast industrijske proizvodnje pa tudi sloni na aktivni investicijski dejavnosti, ki bo usmerjena v posodobitev proizvodnje, v zamenjavo dotrajane opreme in dokončanje že začetih naložb v preteklem letu.
Zaostrene gospodarske razmere narekujejo združenemu delu produktivno zaposlovanje, to je izboljšano organizacijo dela, smotrnejšo izvedbo delovnega časa, aktiviranje notranjih kadrovskih rezerv in boljšo izrabo znanja.
To pa pomeni, da gospodarstvo občine ne bo zaposlovalo novih delavcev. Vsekakor bo potrebno s štipendijsko politiko OZD usmerjati v dolgoročno reševanje kadrovskih potreb, kar bo tudi motiviralo mlade za vključevanje v izobraževanje.
Skladno z novim obrtnim zakonom se bo sproščala iniciativa osebnega dela na vseh področjih, zato se predvideva povečanje obratovalnic za 2%, zadali pa smo si tudi ustanovitev Poslovno informacijskega centra za drobno gospodarstvo pri Savinji Moziije in ureditev obrtnih con.
Skupno porabo tudi v letu 1989 omejuje interventni zakon. Dovoljena primerljiva rast se bo morala uravnavati po primeijal-nih indeksih rasti, ki za letošnje leto znaša 115,3. Z zadanimi cilji je doseči polno realizacijo tistih programov, ki predstavljajo zagotovljene programe, oziroma minimum za ohranjanje normalnega delovanja družbenih dejavnosti, ostale programe pa realizirati v okviru finančnih možnosti.
Neopredeljen nadaljnji razvoj SIS materialne proizvodnje, kjer se bo tudi v tem letu prilagajalo
poslovanje finančnim možnostim in predvidenih reformam izhajajoč iz sprememb zakonodaje glede racionalne organiziranosti, ter pridobivanja in razporejanja finančnih virov.
Investicijske aktivnosti so intenzivno zastavile tudi krajevne skupnosti, kjer se bodo izvajale naloge iz IV. referendumskega programa in samoudeležba lastnega dela krajanov.
Globalni cilji razvoja občine so začrtani in odpirajo naloge, ki naj bi omogočile realizacijo programov. Jasno pa se kažejo neskladja, predvsem na surovinskem področju (poraba lesa je večja od odkupa), zaposlovanju, turizmu in nasploh v premajhni razvojni agresivnosti vseh družbenih subjektov.
Nedorečena so ostala vprašanja prestrukturiranja gospodarstva v skladu z zahtevami trga, vlaganja na manj razvita območja KS Luče in Solčava, preobrazba družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje in ustanavljanje novih proizvodnih enot.
Vsled tega sije Izvršni svet zadal nalogo, da zadolži vsak gospodarski subjekt in upravne organe, da izdela program aktivnosti za odpravo prej navedenih • neskladij z upoštevanjem prilagajanja novim pogojem, ki sledijo iz zakonskih norm.
MARIJA VRTAČNIK
Daj-dam
V naši občini imamo srečo, da se nam najrazličnejši računi skoraj vedno izidejo.
Poglejte primer! V lanskem letu je naša občina dobila za delovanje družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo) 270 starih milijard solidarnostnih sredstev. Te v glavnem prispevajo slovenske občine, ki so precej bolj gospodarsko razvite kot pa mozirska. Priznati moramo, da bi brez tega denarja na marsikaterem področju tenko piskali. In da bo jasno — s tem denarjem samo ustvarjamo možnosti, da lahke naši občani koristijo vsaj približno enake usluge družbenega standarda kot tisti v mestih. In nič več — kot pade včasih kaka pikra pripomba predstavnikov tistih občin, ki ta solidarnostna sredstva dajejo. Avtor tega zapisa je bil večkrat prisoten, ko so potekala pogajanja za tovrstna sredstva. Še danes je veliko poskusov, da bi sedanji sistem dajanja solidarnostnih sredstev porušili. Seveda v škodo tistih, ki ta sredstva sprejemajo. Dajalci trdijo, da niso nič bolj razviti od tistih, ki solidarnost sprejemajo in da imajo sami dovolj gospodarskih težav. Zato ni čudno, da sem večkrat imel občutek, da sem predstavnik ene izmed nerazvitih republik ali avtonomne pokrajine in ne ene izmed slovenskih občin.
Sedaj je trenutek, da navedem še nek drug podatek. V istem letu, ko je naša občina dobila 270 starih milijard din solidarnostnih sredstev, so naše delovne organizacije v fond za nerazvite republike in avtonomno pokrajino Kosovo odvedle — 270 starih milijard dinarjev. To je torej eden izmed tistih računov, ki so se nam lani srečno izšli. Takšna daj-dam bilanca je seveda relativno ugodna, če jo ocenjujemo z nivoja cele občine. Samo gospodarstveniki pa bi seveda pod račun postavili drugačno črto. Takšno, ki bi pomenila razbremenjevanje gospodarstva.
Sicer pa tudi gospodarstveniki niso več tisto, kar so bili nekoč. Tako je eden izmed vodilnih in uspešnih slovenskih gospodarstvenikov pred dnevi izjavil: »Zaboga, nehajte nas že enkrat razbremenjevati, ampak nas pustiie delati!«
Slovenija
‘—; Moja dežela.
RAJKO PINTAR
SN objavljajo	Str.
Cilji razvoja občine zarisani Ambiciozni načrti za leto 1989	1
Delavci pri zasebnikih se organizirajo Tudi oni potrebujejo sindikat	2
21 700 dolarjev izvoza na zaposlenega Izvozni uspehi Gorenje MGA Nazarje	3
Praznik kulture v prenovljeni dvorani Ljubenski kulturni hram obnovljen	4
Ob velikih potrebah premalo denarja V Nazarjah veliko novega	5
Telesnokulturna inventura Kaj počnejo naši športniki	7
Za našo narodno veljavo Jubilej čitalništva v Mozirju	8
Požari nam grozijo
Sindikati o razvoju naše občine
Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta Mozirje so temeljito pretresli izhodišča ekonomske in razvojne politike v naši občini. Ugotovili so, da mora ta dokument imeti predvsem vlogo usmerjevalca makro tokov v gospodarskem razvoju. Menili so, da bi moralo naše združeno delo pokazati večji interes za vlaganja v dejavnosti, ki imajo v naši občini nekatere komperativne prednosti (turizem, gostinstvo, delno tudi kmetijstvo). V obratnem primeru se bo potrebno na nivoju
občine dogovoriti in jasno opredeliti za odpiranje navzven. Pri tem je potrebno resno računati na vlagatelje iz tujine in tudi na zdomce. Predlagali so še, da bi uvedli najrazličnejše olajšave za tiste, ki bodo hitreje zaposlovali, kajti število nezaposlenih v naši občini nenehno narašča. Ta predlog velja tako za družbeni kot zasebni sektor.
Menili so tudi, da bi morali v dokumentu posebej opredeliti prioriteto pri začetku izvajanja skupnega referendumskega programa.
Zahtevni načrti teritorialne obrambe
Pri realizaciji planov in dela v preteklem letu v TO občine Mozirje so bili doseženi pozitivni in pomembni uspehi pri krepitvi bojne pripravljenosti enot, poveljstev in štabov TO, tako v organizacijskem razvoju, usposabljanje, krepitvi mo-ralno-političnega stanja in ostalih elementih bojne pripravljenosti ter vpetostih TO v sistem SLO in DS naše DPS.
Največji in najpomembnejši uspeh je prav gotovo pridobitev novega skladišča za potrebe TO, ki smo ga z adaptiranjem preuredili v prostor, ki ustreza vsem pogojem skladiščenja in varnosti v celoti.
Tudi vse oblike usposabljanj in ostalih aktivnosti so bile izvedene zadovoljivo, kljub težkim družbenim razmeram brez izrednih primerov, kot so poškodbe, škode na materialno tehničnih sredstvih, odtujitve in podobno, ker gre zahvala vsem starešinam, vojaškim obveznikom in ostalim subjektom naše družbe.
Z delom in nalogami v letu 1989 moramo nadaljevati in izhajati iz uspehov iz preteklega leta, skušati odstraniti tisto, kar je bilo slabo, ter si prizadevati, da se čim bolj vključimo v prizadevanja najbolj naprednih delov naše ožje in širše skupnosti za stabilizacijo in krepitev našega gospodarstva. Samo tako si bomo gradili podlago za naše delo in obstoj, ter krepili obrambne priprave naše družbe.
Naše najpomembnejše naloge bodo naslednje: V sistem vodenja in poveljevanja še nadalje zagotavljati in povečevati vpetost in povezanost TO v sistemu SLO in DS na vseh ravneh, krepiti moramo medsebojna sodelovanja s sosednjimi štabi v naši pokrajini, kot z sosedi iz drugih pokrajin, štaboma za TO Kamnik in Ravne ter se dogovarjati o skupnih nalogah. Prav tako nadaljevati tudi sodelovanje z obmejnima karavlama in obmejnimi kmetijami, skušati navezati stike z enotami JLA, ki se razvijajo na našem teritoriju.
Skozi vse oblike usposabljanja moramo krepiti kakovost, učinkovitost, namembnost in racionalnost v vseh pogledih, kakor tudi višjo stopnjo vojaškega reda in discipline in z večjo odgovornostjo starešin za stanje v njihovih enotah. Na osnovi celovitega informiranjaje potrebno razvijati sodobnejše metode dela, ki bodo poglabljale poznavanje in ra-
zumevanje družbeno političnih razmer v domovini in svetu. Informiranje mora biti obojestransko, ker brez ustreznih povratnih informacij ni adekvatnih rešitev in rezultatov. Pri usposabljanju enot, poveljstev in štabov v TO bo v tem letu dan poudarek na mobilizacijski pripravljenosti, s posebnim pouda-rkaom na specialistih po posameznih zadolžitvah in nalogah, kakor tudi s poudarkom na usposabljanju starešinskega kadra. Mobilizacijske načrte bomo dograjevali in redno ažurirali, popolnjevali z vojaškimi obvezniki v smislu izboljšanja starostne strukture — pomlajevanje, prav tako z ustreznejšimi VES-i in specialnostih. Pri vseh navedenih aktivnostih moramo upoštevati izkušnje in preteklih let tako dobre kot slabe, katere moramo ustrezno odpravljati. Prav tako moramo upoštevati vse pripombe, ki so bile ugotovljene s strani nadrejenega štaba zahodno štajerske pokrajine, ob nadzoru bojne pripravljenosti, kajti kljub prav dobri oceni bojne pripravljenosti ni razlogov za počivanje na doseženih rezultatih.
Pri izvajanju zaledne oskrbe in problematike se moramo še naprej prizadevati za dokončno ureditev novih skladiščnih prostorov. S tem bi ustvarili najboljše pogoje hrambe, zaščite in vzdrževanja orožja in druge vojaške opreme. Vso omenjeno opremo je potrebno dobro očistiti posledic prejšnjega skladiščenja v vlažnih skladiščih in jo ponovno dobro zaščititi. Prav tako si moramo prizadevati za širjenje materialne baze, razvijanje organizacije in formiranje zaledne oskrbe v vojnih razmerah, ter dvigniti strokovno raven zalednih organov.
Skozi vse oblike aktivnosti v TO bomo vgrajevali vse elemente varnosti in samozaščite in preprečevali kakršnokoli presenečenje. Vse ugotovitve in spremembe bomo sproti vnašali v načrte zavarovanja in predvideli ustrezne splošne in posebne ukrepe zoperstavljenja vsem oblikam sovražnega ogrožanja. V to bomo vključevali vse starešine in--druge subjekte SLO in DS.
Skozi vse leto pa se mora torej preko vašega dela pri načrtovanju usposabljanja in izvajanju drugih nalog vleči nit kvalitete, vsebine, racionalnosti, varnosti in vpetosti v DPS in sistem SLO in DS.
Komandant TO občine Mozirje NIKO PURNAT
Pripadniki TO na položaju
Delavci komunalnega podjetja Mozirje pri polaganju novega cevovoda za vodovod v Podvrh
Precejšen poseg komunalcev
V Mozirju je novo naselje Podvrh I za katerega je bila osnovna komunalna ureditev zemljišča bolj slabo pripravljena. Današnja stavbna zemljišča so seveda strokovno in temeljito pripravljena za gradnjo. Jasno, takšna ureditev je draga, vendar pa zelo potrebna. Dokaz temu je tudi to, da komunalci kar naprej popravljajo prvotne napake v Podvrhu. Tako se v tem mrzlem vremenu ukvarjajo s popravilom osrednjega dovoda vode. V desnem predelu celotnega kompleksa zazidalnega okoliša zemlja kar naprej pomalem drsi. Takšna, čeprav
minimalna premikanja zemljišča pa pomenijo nevarnost za položene vodovodne in druge napeljave. Tako je pred časom premikajoča se zemlja poškodovala glavni vod vodovoda in voda je v velikih količinah uhajala že nekaj mesecev. Komunalci so se odločili za temeljito popravilo, naredili so povsem nov dovod in na vrhu tega namestili še hidrant, kar je za novo naselje velikega pomena, saj v primeru požara voda na kraju samem veliko pomaga. Rekli bi, da so na ta način ubili dve muhi na mah!
A. V.
Delavci pri zasebnikih se organizirajo
Občnega zbora osnovne organizacije Zveze sindikatov delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v naši občini se je letos udeležilo lepo število delavcev. Na občni zbor pa je prišlo tudi 17 delavcev, ki sicer niso člani sindikata, vendar jih je verjetno pripeljala radovednost, kaj lahko dejansko naredi sindikalna organizacija za njih. Nekateri izmed njih so se tudi včlanili v sindikat delavcev zaposlenih pri obrtnikih.
Zanimivih besed na občnem zboru seveda ni manjkalo, saj so ugotavljali, da obstaja še obilo nerešenih problemov. Glavna vprašanja, katerim bodo v letošnjem letu namenili največ pozornosti so sledeča: obravnava predloga kolektivne pogodbe, uresničevanje najnižjega osebnega dohodka in socialna pomoč delavcem zaposlenim pri samostojnih obrtnikih.
Delavci pa so postavljali tudi čisto konkretna vprašanja. Tako je mnoge zanimalo, ali lahko obrtnik
da delavcu odpoved, če ta ne dosega norme, nadalje kje oziroma v katerem aktu je opredeljeno povečanje osebnih dohodkov. Prav tako so nekateri predlagali, da naj bi bili tudi delavci pri obrtnikih avtomatsko člani zveze sindikatov, tako kot je to v združenem delu. Prisotno je bilo tudi razmišljanje, da naj bi bil predsednik njihove sindikalne organizacije pol profesionalec, saj bi se tako laže boril za pravice delavcev zaposlenih pri obrtnikih.
Sklenili so še, da se Upravi za družbene prihodke občine Mozirje pošlje pobuda, da se obrtnikom, ki omogočijo letovanje delavcem (nakup prikolice itd.) štejejo ti stroški med materialne stroške poslovanja.
Sicer pa bo sindikalna organizacija delavcev zaposlenih pri obrtnikih v letošnjem letu za svoje člane organizirala dve ekskurziji in srečanje z delavci, ki so zaposleni pri zasebnikih v občini Velenje.
R. P.
Preizkus znanja iz cestno prometnih predpisov
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Združenje šoferjev in avtomehanikov »Avto šola« Mozirje organizirata v mesecu marcu 1989 preverjanje znanja o cestno prometnih predpisih, za vse občane voznike vozil na motorni pogon.
Preverjanje se vrši na testnih polah, je brezplačno in anonimno. Izvaja se dvakrat tedensko, vsak četrtek od 15. do 19. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure, v učilnici
»Avto šole« v Gasilskem domu Mozirje.
Priporočamo vsem voznikom, da v čim večjem številu preizkusijo svoje znanje iz cestno prometnih predpisov, ga še dopolnijo oziroma obnovijo.
Vključujte se v splošno akcijo — 10% za zmanjšanje prometnih nesreč in izboljšajmo prometno varnost, kjer med drugim tudi poudarjamo geslo »Več znanja — manj nesreč«.
Ul. samoprispevek — končno poročilo
V	zadrgi številki Savinjskih novic smo pričeli objavljati končna poročila o realizaciji tretjega samoprispevka. Predstavili smo pridobitve iz krajevnih skupnosti Nazarje, Šmartno ob Dreti, Bočna, Gongi grad in Nova Štifta. Tokrat so na vrsti krajevne skupnosti Mozirje, Rečica, Ljubno, Luče in Solčava. Prihodnjič pa pride na vrsto še skupni program.
V	končnem poročilu so prikazani dejanski izdatki za posamezne naložbe. Zato sije seveda težko predstavljati, kaj je pred petimi leti pomenil 1 milijon din. Spiski zgrajenih objektov pa zgovorno pričajo o nuji vlaganja v krajevno infrastrukturo. Dejstvo je, da zneski iz končnega poročila v večini primerov predstavljajo samo del sredstev, ki so bila vložena v posamezne objekte. V vseh sredinah so si prizadevali, da so še dodatno združevali denar iz drugih virov in ga oplemenititi tudi s prostovoljnim delom.
Povejmo še to, da se nobena krajevna skupnost ni držala plana iz leta 1983, ampak se je denar porabil tudi za objekte, ki so biti v tem času pomembni za posamezno sredino. Takšne potrebe se vedno pokažejo in prav je, da se jih tudi uresniči
	Realizacija
KS Mozirje	
— mrliška vežica	46.466.358
— sofinanciranje izgradnje cest v KS	21.215.529
— ureditev avtobusnih postajališč	260.000
— javna razsvetljava	382.000
— vodovod Dobrovlje	150.000
—	razširitev pokopališča z ograjo —	prispevek za geodetsko, urbanistično in	21.215.779
geomehansko dokumentacijo	1.421.480
— pomoč društvom v KS	2.000.000
— stroški delovanja KS	4.880.542
Skupaj:	97.991.688
KS Rečica ob Savinji	
— obnova vodovodnega omrežja	16.432.796
— asfaltiranje krajevnih cest	20.136.782
— javna razsvetljava	1.015.860
— obnova stavbe krajevnega urada	11.198.376
— kanalizacija	686.640
— polaganje robnikov	793.020
— dotacija gasilskemu društvu	300.000
— financiranje UGG dokumentacije	877.450
— dotacija turističnemu	1.056.152
Skupaj:	52.497.076
KS Ljubno ob Savinji	
— vodovod Ljubno, Radmiije, Okonina	4.161.628
— mrliška vežica Ljubno	27.842.351
— elektrifikacija	4.820.534
— cesta Rastke	2.719.178
— prosvetni dom Ljubno	5.837,264
— adaptacija stare osnovne šole Radmiije v	
večnamenski objekt	1.985:556
— avtobusna čakalnica Meliše	1.444.400
— rezervoar za vodo	6.136.856
— mrliški voziček	1.320.500
— cesta Razboije	2.569.234
— TV pretvornik	2.381.628
— pomoč društvom	1.521.998
— parkirišče Radmiije	3.991.087
— mostovi, brvi	2.278.631
Skupaj:	69.010.845
KS Luče	
— TV pretvornik	26.000.000
— obnova kanalizacije	5.200.000
— kmetijstvo	1.500.000
— cesta Duplje	4.500.000
— turizem	3.500.000
— javna razsvetljava	8.700.000
— vodovod	2.706.692
Skupaj:	52.106.692
KS Solčava	
— obnova podpornega zidu na pokopališču	912.618
— ureditev vodovoda Medica Solčava	9.620.903
—za gradnjo bencinske črpalke	1.737.312
— ureditev kampa Logarska dolina	6.652.879
— vlečnica Logarska dolina	2.533.337
— prispevek gasilskemu društvu	3.000.000
Skupaj:	24.457.049
1 POD DROBNOGLEDOM
V	gasilskih vrstah je v teh dneh čutiti nelagodje, ker so dobili zelo_ visoke račune za plačilo zavarovalnine za svoja vozila in gasilske domove. Že pred enim letom in kasneje tudi na kongresu slovenskih gasilcev v Celju so glasno opozarjali na ta problem, ki bo prej ali slej pripeljal do tega, da bodo večino sredstev porabili za zavarovanje. Gasilci preprosto ne morejo razumeti, da se njihova vozila tretirajo enako kot vsa ostala gospodarska vozila, ki so vsakodnevno na cesti in ki izvajajo gospodarsko dejavnost. Kljub njihovemu viku in kriku pa na njihove zahteve ni nikakršnega odziva. Rezultat tega je, da bodo morali v letošnjem letu samo za zavarovanje odšteti sedem starih milijard, planirali pa so samo dve. Toliko seje pač podražilo zavarovanje. Pred dnevi so prejeli prvi račun za 4,8 stare milijarde, enako zavarovanje pa jih je v lanskem letu stalo le 400 starih milijonov. Rok za plačilo računa je 15 dni.
Iz takega stanja bo gotovo potrebno izpeljati nekaj zaključkov in potem tudi ustrezno ukrepati. Najslabša varianta bi najbrž bila sneti tablice in imeti vozila nezavarovana ter tako celotno zadevo prepustiti naključju.
Takšen način dela pa je bil gasilcem vedno tuj.
* * *
V	letošnjem letu naše delovne organizacije načrtujejo za 2,3% višjo zaposlenost. Po mnenju strokovnjakov Skupnosti za zaposlovanje pa je odstotek občutno prevelik, ker vodi k ekstenzivnemu zaposlovanju. Najbolj sprejemljiva naj bi bila ničelna rast, kar enostavno pomeni, da naj bi se zaposlilo toliko novih kadrov, kolikor bi bilo dosedanjih delovnih mest izpraznjenih. Sicer pa so v tem trenutku v naši občini sto trije ljudje brezposelni.
* * *
Komite za gospodarstvo in planiranje pri SO Mozirje je vsem našim delovnim organizacijam poslal pobudo, da bi združevali sredstva za izgradnjo vlečnice v Lučah. Finančna konstrukcija je narejena. Predračunska vrednost investicije znaša 1.664.000.000 din. RTC Krvavec bo zagotovil 40,2% sredstev, KS Luče 4,8%, 55% pa naj bi bilo združenih sredstev. Izgradnja vlečnice se izvaja na manj razvitem in obmejnem območju KS Luče, za ta vlaganja pa je možno koristiti 66,6% olajšave pri plačilih obveznosti za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo.
* * *
V	Gorenju Glin Nazarje se s polno paro pripravljajo na oblikovanje samostojne raziskovalne enote, ki bo zaživela že letos. Od raziskav si predvsem obetajo uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov pri obdelavi lesa in uporabi lesu dodanih materialov. Prav tako ne bodo zanemarili raziskav, namenjenih večjemu oplemenitenju lesa in uvajanju racionalnejših tehnoloških postopkov.
^ * * *
Območna vodna skupnost je izdelala nekaj variant reševanja oskrbe z vodo v celjski regiji. Med njimi je tudi tista, o kateri so ljudje v KS Luče že pred desetimi leti jasno povedali, da za njih ni sprejemljiva (glej rubriko SN so objavile pred 10-imi leti). Delegati iz Luč so zato postavili delegatsko vprašanje na občinski skupščini. Odgovor bo podan na prvi seji skupščine. Za sedaj povejmo, da niti po dolgoročnem družbenem planu občine, niti po njegovem prostorskem delu, prav tako pa niti po dolgoročnem prostorskem planu republike Slovenije, taka varianta ni predvidena. Dokumentov Območne vodne skupnosti v naši občini še niso dobili, že sedaj pa je jasno, da sporna varianta v naši občini ne more dobiti privoljenja.
mm novice
so objavile pred 10-imi leti
Po izjavi nekega inženirja glede bodočih možnosti reševanja sušnih prilik v Sloveniji, so občani Luč in okolice postali pozorni na to, kar je takrat bilo povedanega po televizijskem dnevniku. Rečerio je bilo, da se med drugimi rešitvami predvideva zajezitev Lučnice. Daje to razburilo duhove v prizadetih krajih, je več kot jasno. Sočasno pa je na SO prispelo gradivo, ki naj bi bilo javno razgrnjeno in kije tudi nakazovalo omenjene vodnogospodarske ukrepe. Zato so pristojni v Lučah sklicali zbor občanov, na katerem naj bi strokovnjaki pojasnili vse v zvezi z predvidevanji okoli reševanja vodne problematike na ob-mbčju Lučnice in Savinje. V šoli seje zbralo nekaj sto ljudi, ki so zaskrbljeno pričakovali pojasnila v zadevah, kijih vznemirjajo. Sestanka seje poleg krajevnih organizacij udeležil tudi predsednik SO Mozirje Hinko Čop, s strani vodnega gospodarstva pa sta bila navzoča ing. Bela Bukvič iz Celja in ing. Rožič, direktor podjetja NIVO iz Celja. Po uvodnih besedah ing. Filipčiča je prevzel pojasnjevanje ing. Bukvič. Taje v pojasnilo povedal več o stanju v vodnem gospodarstvu naše republike. Dejal je, da smo vodna dežela in glede tega nimamo posebnih težav z oskrbo industrije in gospodinjstev. Zajezitve so v svetu povsod pogoste, v Sloveniji pa trenutno še zelo redke. Zajezitev Lučnice je res grozila v zvezi z gradnjo nuklearne elektrarne v Krškem. Sedaj take bojazni ni. Izrecno je zagotovil, da danes ne vidimo realne možnosti za realizacijo načrta zajezitve Lučnice. Pojasnil je, kaj pomenijo dokumenti, ki so v javni razgrnitvi in dejal, da so to le okvirji in jih označil v tem času kot »iluzije«. Zelo izčrpno je pojasnil nujnost nekaterih tehničnih ukrepov v vodarstvrl. Pomirjujoče je menil, da po njegovem trdnem prepričanju 20 do 30 let do takšnih posegov ne bo prišlo. Osnove za razburjenja torej odpadejo. Povedal je, da načrti, ki predstavljajo vodno gospodarstvo osnove SRS pomenijo le okvir, vendar velja za občino izključno prostorski plan, ki pa je prav sedaj v izdelavi za dolino kot celoto. Predsednik zbora je poudaril, daje vsemu kriva napačna informiranost in dejal, da bi v bodoče tudi na televiziji morali dobro presoditi, kaj je za obveščanje javnosti dobro in kaj napak. Nato je zbranim spregovoril predsednik Čop, kije dejal, da obžaluje nepotrebno razburjanje v Lučah in okolici. Zagotovil je, da velja za vse posege urbanistični načrt, ki pa kaj podobnega, o čemer je bilo govora, ne predvideva. Hkrati je prosil krajane, da tudi pri načrtovanju prostorskega plana tako plodno sodelujejo.
Na zidu šole, kjer je je bil sestanek, smo videli nekaj parol, ki so naznanjale, da se krajani ne strinjajo z rešitvami, ki niso bile skupno dogovorjene. Na eni od teh je pisalo: »Lučani ne bomo plavali!« Zgovorno in duhovito.
Obvestilo
Krajevna skupnost Luče obvešča lastnike grobov na pokopališču Luče, da bomo pobirali najemnino za grobove, in sicer v dneh 27., 28. 2. in 3., 6., in 7. 3. 1989 od 7. do 14. ure na sedežu krajevne skupnosti. Najemnina znaša za družinski grob 30.000,— din za eno leto in 20.000,— din za samski grob. Svet KS je sprejel sklep, da zaradi predvidene investicije (vežica) poberemo najemnino za 10 let. Zato pozivamo vse lastnike grobov, da to obveznost poravnajo v teh dneh, ob plačilu pa je potrebno vedeti številko groba. Vse tiste, ki pa ne nameravajo obnoviti najemnine pa pozivamo, da prav tako to sporočijo krajevni skupnosti, da bomo lahko ažurirali seznam prostih mest za pokop.
KS Luče
Motiv iz moderne proizvodnje Gorenja MG A Nazarje
21.700 dolarjev izvoza na zaposlenega
Za 80 milijard predvidenih investicij
S podatkom iz naslova se lahko pohvalijo delavci delovne organizacije Gorenje Mali gospodinjski aparati iz Nazarij, ki so v lanskem letu izvozili za 10 milijonov dolarjev izdelkov, od tega so 9 milijonov dolaijev izvoza ustvarili na konvertibilnem področju.
Vendar je to samo eden izredno ugodnih podatkov poslovanja v lanskem letu. Poglejmo še nekatere. Produktivnost so povečali za 9%, in sicer 6% na račun investicijskih vlaganj v tehnologijo, 3% pa na račun boljše organizacije dela. Načrtovani obseg proizvodnje so dosegli in tako proizvedli 1.170.000 kosov malih gospodinjskih aparatov, od tega jih je v izvoz šlo 62%.
Dobri finančni rezultati poslovanja imajo za posledico, da seje zelo okrepila akumulacijska in reprodukcijska sposobnost delovne organizacije. Tako sredstva za reprodukcijo znašajo preko 6,5 milijard din, kar predstavlja 13% celotnega prihodka.
Takšne gospodarske rezultate je ustvaril kolektiv, ki šteje le 460 zaposlenih, od katerih je režijskih delavcev le 23%, ki s pomočjo računalniško podprte informatike obvladujejo vse razvojne in proizvodne funkcije. Število delavcev z visoko in višjo izobrazbo je poraslo od 17 na 21 delavcev.
Gotovo bi bili rezultati dela slabši, če ne bi uspeli izboljšati izkoristek delovnega časa. Zmanjšali so se tudi bolniški izostanki, kar je posledica uspešnega delovanja obratne ambulante, ki je zdravstvene storitve približala delovnemu mestu.
Kakovost njihovih izdelkov se giblje v okviru planiranih norm, ki dosegajo evropske standarde. Dosežena kakovost na vseh področjih delaje odraz stalnega negovanja podjetniške kulture in pripadnosti vsakega delavca tovarni oziroma Gorenju.
Na tiskovni konferenci so najodgovornejši delavci iz Gorenja Glin Nazarje novinaije seznanili z dosežki v preteklem letu in načrti za letošnje leto.
Predsednik poslovodnega „odbora Gorenje Glin Nazarje Janez Živko je povedal, da se na pragu svoje devetdesetletnice v Glinu dobro zavedajo, kaj hočejo. Če so bili še pred nekaj leti med 72-imi lesnopredelovalnimi firmami na 58. mestu, so danes že na visokem petnajstem mestu. V naslednjem letu načrtujejo prodor na deseto mesto, do konca srednjeročnega obdobja pa se morajo znajti med petimi najuspešnejšimi lesnimi predelovalci pri nas.
Devetdesetletnico, katero bo’do praznovali prihodnje leto, želijo dočakati ekonomsko trdnejši, s solidne-jšim standardom in posodobljeno proizvodnjo, ki vključuje tudi rešena ekološka vprašanja. Prav njim bo namenjena temeljna naložba v prihodnjem letu.
V nekaj zadnjih letih je bil storjen bistven korak v izboljšanju ekonomskega položaja v Glinu. Tako so lani za deset odstotkov povečali proizvodnjo, produktivnost je narasla za osem odstotkov, lep rezultat pa je tudi 8,5 milijonov dolarjev, kar predstavlja že petnajst odstotkov Glinove tržne realizacije. V prihodnje pa je den izmed globalnih ciljev bistveno izboljšanje obvladovanja celotnega poslovnega procesa. Do sedaj so bili glavni premiki doseženi predvsem v proizvodnji, zato tu zaenkrat ni mogoče iskati velikih rezerv. Ključ za iz-
V	lanskem letu so v Gorenje MG A Nazarje dobili 14 štipendij, tako do sedaj štipendirajo 54 dijakov in štaudentov, ob delu pa se izobražuje 27 delavcev.
Preko sklada skupne porabe pa so lani razdelili posojila za stanovanjsko izgradnjo 58-im delavcem.
Med cilji poslovanja v letošnjem letu pa je na prvem mestu želja, da bi obdržali vodilno mesto v panogi in se približali tehnološki, razvojni, komercialni finančni in kadrovski ravni, ki jo imajo razvita podjetja v svetu.
Fizični obseg proizvodnje bodo povečali za 12%, od tega proizvodnjo za izvoz za 21%, za domači trg pa za 4%. Sad tega bi bilo 1.300.000 malih gospodinjskih aparatov. Cilj je ustvarjeni dohodek, ki bo zadostoval za financiranje njihove delovne organizacije in da bodo zagotovljena sredstva za vračilo posojil, poravnavo družbenih obveznosti ter izplačilo osebnih dohodkov.
Tržišče bodo iz sedanjega razširili še na območje SEV in kli-ringa. Izvozili bodo za 12 milijonov dolarjev blaga, kar predstavlja 65% fizične proizvodnje oziroma 52% celotnega prihodka.
V	letošnjem letu bo Gorenje MG A predstavila kar nekaj novih izdelkov, ki bodo obogatili proizvodni asortiman. Tak je npr. mikser z večjo močjo, marca bosta na tržišče prišla dva kuhalnika za jajca (za 3 in 6 jajc), nadalje aparat sladoled, hidromaser, minise-salec itd.
V	letošnjem letu ne bodo bistveno povečali število zaposlenih, popolnih bodo le v letu 1988 planirana delovna mesta. Kvalifikacijsko strukturo bi radi izboljšali v korist višje in visoke izobrazbe, zato bodo na novo zaposlovali le delavce z ustrezno izobrazbo.
RAJKO PINTAR
boljšanje ekonomskega položaja firme je zato v organizaciji proizvodnje in vodenju poslovodnega procesa.
Cilji, ki so si jih zadali za letošnje leto, so zelo zahtevni in ambiciozni! Prvenstvena naloga je povečanje finančne samostojnosti. Ob 15-odstot-nem povečanju proizvodnje načrtujejo prav tolikšen skok produktivnosti, izvoz pa bodo podvojili.
V prvi polovici letošnjega leta bo zaključena tudi obsežna naložba (vredna več kot deset milijonov din), ki sojo pričeli v lanskem letu. Ta bo poleg proizvodnje lepljenega lesa temeljito prenovila in posodobila proizvodnjo .oken in s tem Glinu odprla večje možnosti tudi za izvoz teh izdelkov.
Še nedolgo tega je bilo čuti pogoste kritike, da je struktura Glinovega izvoza slaba, češ da izvažajo predvsem iverne plošče. Sedaj so se ta razmerja že korenito spremenila v korist finalnih izdelkov. V izvoz se bodo sedaj vključili tudi s svojim strešnim programom, kije zdaj s prevzemom pro-grama-velenjskega »Eka« zaokrožen, vendar je tržno še slabo obdelan.
Do 90-letnice Glina ni več daleč. To bi Glinovi delavci najlepše zaznamovali, če bi uresničili cilje, ki so si jih do takrat zadali. Ti pa so: bistveno večja ekonomska trnost, večja finančna samostojnost, solidnejši osebni standard delavcev, posodobljena proizvodnja, letna realizacija izvoza v višini 30 milijonov dolarjev in rešeno ekološko stanje v tovarni in okolici.
RAJKO PINTAR
Izvršni svet SO Mozirje je v preteklih dveh letih večkrat ugotavljal izkoristek možnosti hitrejšega razvoja manj razvitih KS Luče in Solčava in ugotovil, da kljub objektivnim omejitvam v tem prostoru (lokacijske možnosti, struktura prebivalstva, polna zaposlenost...), naše združeno delo ni bilo dovolj vključeno v procese razvoja in da je premalo izkoristilo finančne možnosti, ki so bile dane z republiškim zakonom. Kljub nekaterim že izdelanim programom in postavljeni komisiji IS za razvoj nerazvitih, učinkov praktično ni bilo. Zato je predsednik IS Ivo Kos s sodelavci v preteklih štirinajstih dneh obiskal vse naše delovne organizacije in nekatere izven naše občine. Na ta način seje izoblikoval pregled možnih in nameravanih investicijska območju KS Luče in Solčava ter sosednje KS Ljubno. Finančni obseg možnih investicij je zelo velik, saj bi na področju Luč in Solčave dosegel višino 43 milijard din, na območju KS Ljubno pa 37 milijard din.
V Izvršnem svetu menijo, da so s
V občini imamo eno samo štiristezno avtomatsko kegljišče, ki sodi pod streho ZKZ Mozirje. Kegljišče v Moziiju je lani dopolnilo deseto leto obratovanja, sedaj pa se zelo resno postavlja vprašanja nadaljnjega obstoja tega športnorekreacijskega objekta. Leta so naredila svoje in steze so dotrajane, avtomatika pa že zastarela in istrošena.
O nadaljnji usodi kegljišča smo se pogovarjali z vodjem TOZD Trgovina in gostinstvo M-ZKZ Mozirje Ivanom Coparjem in predsednikom Kegljaškega kluba ZKZ Mozirje Ferdom Hrovatom.
Ivan Copar nam je povedal, da so se z dopisom in apelom obrnili na vse delovne organizacije v naši občini, ki naj .bi pristopile k prenovitvi tega objekta. Do sedaj so dobili le par odgovorov in še ti so bili negativni, razen odgovora te-
IVAN ČOP AR
lesnokulturne skupnosti. Samo kmetijska zadruga pa seveda rekonstrukcije in obnove kegljišča, za katero bi bilo treba danes odšteti 87 milijonov din, ne more in niti ne sme realizirati.
Dejstvo je, da gostinska dejavnost že nekaj let ne pokriva vse večjih obratovalnih stroškov. Zaradi iztrošenosti kegljišča je kmetijska zadruga postavljena pred dejstvo, da mora kegljišče generalno obnoviti ali pa se mu odpovedati. Ob tem povejmo, da obstajajo že zelo izdelani načrti, kaj naj bi na istem mestu stalo.
Vendar — prisilna ukinitev kegljišča bi še bolj Osiromašila že tako skromno izvenpenzionsko ponudbo Mozirja in celotne doline.
Prihodek od kegljaških žetonov predstavlja le približno 2 odstotka od bruto prometa, stroški vzdrževanja avtoma-
programskega vidika vse te investicije realne in možne, seveda ob predpostavki, da bodo v delovnih organizacijah izdelali potrebne investicijske dokumente, dalje da bodo na ravni občine zagotovili prostorske in lokcijske možnosti ter da se sedaj veljavna zakonodaja ne bo spremenila.
Izvršni svet je spisek nameravanih investicij že posredoval Izvršnemu svetu Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije, bankam in še nekaterim drugim. Istočasno pa so pozvali tudi poslovodne organe delovnih organizacij, da do 15. maja Izvršnemu svetu dostavijo operativne programe izdelave investicijske dokumentacije in zadolžene nosilce.
Predvidenih investicij je veliko, posebej pa naj izpostavimo tiste, ki pomenijo odpiranje Logarske doline, žičničarski sistem Podvolovljek — Velika Planina, hitrejši razvoj kmetijstva v tem delu, hitrejši razvoj turizma in kmečkega turizma in postavitev mini sirarne v Matkovem kotu.
tike in stez pa so desetkrat večji. Zaradi kegljanja je gostinski promet večji za približno 10 odstotkov, vendar je to kaj slaba tolažba, ker so fiksni stroški ogrevanja, čiščenja in rednega vzdrževanja objekta zaradi kegljišča višji kar za 70%. Zato postaja kegljišče za kmetijsko zadrugo izredno veliko breme.
Cene žetonov so usklajene s sosednjimi kegljišči v celjski regiji, pa vendar je v zadnjem času interes sindikalnih organizacij za tovrstno rekreacijo, priložnostnih kegljačev pa je zelo malo.
Ob šibki investicijski sposobnosti kmetijske zadruge je nerealno pričakovati, da bi takšno investicijo zmogli sami. Poleg tega pa morajo kot kmetijska organizacija dajati prednost naložbam v kmetijsko proizvodnjo, v zaostrenih pogojih gospodarjenja pa spoštovati načelo vlaganja le v zanesljivo rentabil-
FERDOHROVAT
ne investicije.
Predsednik kegljaškega kluba ZKZ Mozirje Ferdo Hrovat je v pogovoru dodal, da si prizadevajo, da bi k temu športu privabili čim več mladih. Trenutno je od tridesetih članov aktivnih le deset. Mladi kegljači, ki bi se želeli vključiti v kegljaške vrste, se naj oglasijo ob torkih ali petkih po 19. uri, ko so redni treningi.
V kegljaškem klubu se seveda ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi kegljišče lahko zaprli, kajti sicer bodo primorani trenirati v drugih krajih celjske regije. Zato si bodo prizadevali, da bi zopet uvedli občinsko sindikalno ligo in privabili na kegljišče še posamezne delovne organizacije, ki bi na tak način organizirale športno rekreacijo za svoje delavce.
RAJKO PINTAR
Gorenje GLIN proti vrhu
Bomo ostati brez kegljišča?
Suha roba Ribnice
Sonja, Rudi, Vesna, Milena in Damjan
»Le srčne starševske ljubezni ne moremo dati«
Rejništvo. Beseda, ki ima pri vsakem posamezniku drugačen prizvok in en sam smisel in pomen — plemenito in humano de-anje. V tem odnosu se prepletajo lajrazličnejše usode otrok, lepi in ežki trenutki, težave vseh vrst, pa eliko nesebičnega žrtvovanja. Za rejništvo vemo, pa ga tudi v resnici poznamo? Kakor kdo, zato ne bo odveč obisk pri Krsnikovih na Pobrežjih, kjer seje Rudiju in Mileni ter njunima Vesni in Damjanu pridružila Sonja. Rejnica. Najlaže bo, če prisluhnemo kar njim samim. Najprej Rudiju.
»Mineva deveto leto odkar je šonja pri nas. Z bratom Mat-ažem sta ostala brez staršev, sku->aj s socialno službo smo zato so-odniki poiskali najprimernejšo ešitev. Z ženo Mileno sva se akoj odločila, da vzameva Sonjo, ser ra se pri nas srečujemo s hudo prostorsko stisko, je Matjaž odšel k teti v Celje. Teh devet let hitro mineva in tisti najtežji trenutki počasi tonejo v pozabo.
Ko sva se z ženo odločala, sva mislila, da bo to lahka naloga, pa ni bilo tako. Uvidela sva, daje to vendarle zelo zahtevno. Veliko mo se morali žrtvovati skupaj s ionjo, da bi našli pravo pot, da bi lonja odrasla in se znašla v živl-enju. Danes je stara 16 let in pro-tlemov ni več, razen tistih, ki jih narekujejo njena leta. Ker tudi midva z ženo nisva stara, bolj razumeva težave mladostniškega obdobja, lažje vse skupaj premo-ščamo.«
Seveda jima je v precejšnjo pomoč socialna služba, ki je v zadnjih dveh letih napravila velik korak naprej, za skrbstvo je sedaj poskrbljeno veliko bolje, kot denimo pred sedmimi leti. »Res je, zanimajo se za vse težave, ki nastajajo, pomagajo in sodelujejo pri zagotavljanju denarne pomoči in drugih zadevah. Dejal bi, da ima družba premalo posluha za otroke brez staršev, pa če se še tako zavedam splošnih denarnih zagat. Ne zdi se mi prav, da so v enakem položaju otroci brez staršev in otroci, ki so v rejništvu zato, ker imajo slabe starše. Z veseljem pa moram poudariti, da smo bili rejniki Zgornje Savinjske doline pri-
jetno presenečeni pred dnevi, ko nas je skupnost socialnega skrbstva prvič poklicala na srečanje s predavanjem. Res je bil koristen pogovor o stiskah in težavah odraščajočih otrok, o njihovem prehodu iz otroških v mladostniška leta, o pomoči otrokom v puberteti. Vsi smo izrazili željo, da bi se večkrat srečali, saj se rejniki doslej sploh nismo poznali. Še to smo predlagali, da bi na srečanje povabili tudi otroke, da bi tudi oni povedali svoje težave, mnenja, želje. Vsi vemo, da takemu otroku lahko nudimo vse, kljub vsej dobri volji in naporom pa jim ne moremo nadomestiti tiste prave, srčne starševske ljubezni. Ta pot je zelo težka, na vsak način pa se rejniki žrtvujemo za to, da bi se otroci postavili na lastne noge, da bi bili pošteni in dobri.«
Sonja, Burger se piše, je vse mirno poslušala, strinjala se je in dodala: »Ko sem prišla na Pobrežje, sem se kar hitro vživela, navadila na nov dom. Že prej smo se poznali in z Vesno ter Damjanom smo se hitro spoprijateljili. Sčasoma smo se najbrž kdaj pa kdaj naveličali eden drugega, se skregali in celo stepli, pa smo se seveda hitro pobotali in vse je bilo spet v redu. Rudiju in Mileni včasih le preveč jezikam. Vem, da se bom morala poboljšati, če želim uspeti " življenju. Saj se skušam popraviti, pa ni vedno lahko. Hodim v 2. razred gostinske šole kuharske smeri. Nekaj težav je bilo v šoli na začetku, sedaj jih ni več in mislim, da bo tudi naprej vse v redu.«
Toliko sta povedala Rudi Krsnik in rejnica Sonja, seveda pa ima pri vsem tem veliko besedo tudi žena Milena: »Naj še jaz nekaj dodam. Teh osem let je zares hitro minilo. Veliko je bilo v tem času težkih trenutkov, še več lepih. Moja največja želja je, da bi Sonja prišla do kruha, da bi v življenju znala ceniti najin trud in najine napore, da bi bila takšna, kakor sva jo in jo še vzgajava in učiva, da bi bila v redu dekle.« Najbrž ni treba k temu ničesar dodati, še manj odvzeti.
J. Plesnik
Katere so rejniške družine?
To so družine, ki so pripravljene v svojo sredino sprejeti otroke, ki so iz kakršnihkoli razlogov prikrajšani za normalno družinsko življenje in jim nuditi topel dom, razumevanje in ljubezen, ki so jim v otroštvu najbolj potrebni.
V prejšnji številki Savinjskih novic ste lahko prebrali o srečanju rejnic v naši občini. Na tem srečanju so rejnice izmenjale izkušnje, ki sojih v dolgih letih pridobile s svojimi rejenci. S sprejetjem otroka v družino res sprejmejo tudi nove skrbi in odgovornosti, veliko več pa jim pomeni, da so otroku nudile dom, za katerega bi sicer bit prikrajšan. Rejništvo se ureja preko Centra za socialno delo, ki rejnicam pri oskrbi otroka tudi materialno pomaga.
Ste razmišljali o tem, da bi v svojo družino sprejeli otroka, ki bi rad živel tako, kot vsi drugi otroci?
Oglasite se nam na Centru za socialno delo v Mozirju (nad lekarno) v ponedeljkih od 7. do 13. ure ali ob sredah od 7. do 16. ure. ’ ahko pa nas pokličete na telefonsko številko 831-707!
Zahvala
Vsako leto se borci NOV zberemo na redni Skupščini in ocenimo svoje delo. To smo letos storili 12. februarja 1989. Ob tej priliki letos prvič podeljujemo knjižne nagrade posameznim članom ali ustanovam, s katerimi plodno sodelujemo, ki pa so in so še aktivni in delavni v organizaciji ZB, kakor tudi v drugih organizacijah kraja in širše.
Ob tej priliki pa se posebno zahvaljujemo družbenopolitičnim in delovnim organizacijam, ki so nam dali imenovane knjige, katere bomo podelili borcem. Te knjige pa so darovali: OK SZDL Mozirje, Občinski sindikalni svet Mozirje, Občinski odbor ZZB NOV Mozirje, OK ZKS Mozirje ter Zgornje Savinjska kmetijska zadruga Mozirje.
Se enkrat lepa hvala vsem darovalcem.
KO ZB NOV Mozirje
Če bi vas vprašal, ali poznate Ivana Zobca, bi velika večina prav gotovo samo skomignila z rameni. Če pa bi vas vprašal, ali poznate Ribničana, pa bi bil odgovor popolnoma drugačen. Pa saj ni čudno, ker možakar že 28 let prodaja suho robo v naših krajih, od tega je 18 let na rami nosil krošnjo, zadnjih 10 let pa to delo opravlja z avtom in prikolico.
Ivan Zobec — Ribničan šteje 58 let, doma pa je iz vasi Kot, kije le 4 kilometre oddaljena od Ribnice. Že njegov stari oče Lovrenc in oče Anton sta prodajala suho robo širom Slovenije in njuno delo nadaljuje Ivan. Kot nam je povedal Ivan, v našo dolino zelo rad prihaja. Vsak mesec pride najmanj trikrat. V ostalih dneh pa obišče še druge kraje po Savinjski in Šaleški dolini, Koroški, pot pa ga zanese tudi tja do Murske Sobote in Ptuja.
V naši dolini ni kraja, ki ga še ne bi obiskal. Ko je še hodil s krošnjo na hrbtu, so ga v mnogih hišah toplo sprejeli. Marsikje so mu postregli s hrano in pijačo, tudi če ni nič prodal. Zato pozna prebivalce Zgornje Savinjske doline kot prijazne in gostoljubne ljudi.
Njegov tovornjak je poln suhe robe. Najbolje gredo v promet sušila za perilo (pozimi), leseni krožniki, kuhalnice, grablje, sita za moko, škafi ipd.
Zadnji dve leti je prodaja suhe robe zelo upadla. Posebno slabo je ob večjih valih podražitev. Takrat ne proda niti za bencin. Vendar vztraja. Ta posel ima v krvi in ne misli ga opustiti.
Izdelke, kijih prodaja, sam izdeluje. Seveda pa ne vseh, saj vsega tudi časovno ne bi zmogel. Zato mu pomaga precej ljudi iz domače vasi. V dolgih zimskih dneh, ko na poljih in travnikih ni dela, si naredijo velike zaloge izdelkov, katere potem Ivan prodaja širom po Sloveniji.
V dolgih letih prodajanja suhe robe se je Ribničanu zgodil marsikateri zanimivi dogodek. Živo se še spominja, kako je bilo pred nekaj leti strah njegovo ženo, ko se je s svojo suho robo peljal z gondolo na Golte, kjer so turisti kar planili na njegove izdelke. Ona je ostala na spodnji postaji, zanj pa je bila prepričana, da ga ne bo nikoli več videla živega.
Ribničan pravi, da vožnja z gondolo ni prav nič nevarna. Dosti bolj nevarno je spanje na kozolcih. Teh je bilo v letih, ko je hodil še s krošnjo na hrbtu, veliko. Eden izmed takih počitkov bi se zanj skoraj usodno končal. Sredi noči seje zrušil pod in skupaj s svojo robo seje znašel nekaj metrov niže med kmetijsko mehanizacijo. Pošteno potolčen — a vendarle živ.
RAJKO PINTAR
Mozirski pust
Že kar na samem začetku bi lahko zapisali, da smo lahko srečni, ker imamo skupino mladih, ki se zavzema za staro navado v Mozirju; ki nadaljuje izročilo svojih prednikov in ohranja mozirskega pusta.
Letos bi lahko strnili skupne misli o pustnih dogajanjih v dveh bistvenih resnicah. Bili so dobri in pomladili so svoje vrste.
Minili so časi, to je seveda treba posebej pohvaliti, ko so po Moziiju smatrali, daje treba med pustne častilce razdeliti velike količine vina in da je potem »ta prava štimunga«. Sedaj je že nekaj let sem opaziti, resnično zavzetost za kakovost sporeda in njegove vsebine. Tudi izvedbe so vse boljše. Vsako prireditev skrbno načrtujejo in tudi pripravijo, da ne gre več za razne priložnostne rešitve, prikaze in podobno, kar je seveda včasih zelo tvegano. Lahko trdimo, da se poslužujejo vse bolj duhovitosti in znanja. Skratka, pustne prireditve so že dosegle raven, ki zahteva več in širšega sodelovanja v kraju. Krivični smo, ko so naše oči uprte v Cerknico, ki jo navajamo kot primer, kako naj bi bilo tudi pri nas. Zakaj menim, da smo krivični ob takih in podobnih sobotah. Preprosto zato, ker se nihče pri tem ne vpraša, kdo in koliko je tistih, ki so pripravljeni pustnim »delavcem« nuditi pomoč. Seveda ne gre zgolj za gmotno pomoč, gre bolj za dejansko pomaganje pri pripravah, ki seveda niso male
in zahtevajo v bistvu veliko drobnega dela, znanja in iznajdljivosti. In če govorimo o Cerknici, kaj nismo nekajkrat slišali pripovedovati o obsežnih pripravah, kjer sodelujejo od najvišje uvrščenih predstavnikov javnega življenja, do prosvetnih delavcev, prav vsi krajani. V Mozirju je to prepuščeno skupinici zanesenjakov, ki pač naredijo kar morejo, drugi in teh je velika večina, pa stoje ob strani in željno čakajo na kakšen spodrsljaj, da bo potem spet »kost za obiranje«. Taki smo in če bi bili resnično zavzeti za kraj, potem bi se moralo pred pustnimi prireditvami kar treti ljudi okoli priprav. Tako pa vsa društva v kraju stoje ob strani, sposobni igralci ne sodelujejo, pisci, ki znajo tudi duhovičiti, ne sodelujejo in še bi lahko naštevali. Kdo je potem upravičen vreči kamen kritike na mozirske puste?
Ne gre prezreti pustnega glasila, tudi to je bilo vsebinsko v duhu časa in razmer. Če bi bilo več sodelujočih, bi verjetno iz lista nastal zanimiv satirični, krajevno zanimiv časopis, kaj takega pa potrebujemo, saj bi ga mnogi krajani z veseljem kupili in tudi hranili.
In na koncu mozirske pustne prireditve so bile posrečene, dobre in lepo pripravljene. Pustom gre torej vsa pohvala, vsem pa, ki bi lahko kaj pomagali, pa naj velja povabilo za prihodnje leto...
A. Videčnik
»Gasilska« slika mozirskih pustov.
Posel je sklenjen.
Praznik kulture v prenovljeni dvorani
Prva uradna prireditev v pre- vrstah pevskega zbora: Olgs novljeni dvorani ljubenskega prosvetnega društva je bila osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, katero sta organizirala Občinska kulturna skupnost, Zveza kulturnih organizacij in Prosvetno društvo Ljubno. Ljubenski kulturno-prosvetni delavci so si zelo prizadevali, da so do prireditve zelo lepo uredili prenovljeno dvorano, ki je močno jamstvo za še večji razmah kulturne dejavnosti na Ljubnem.
Članom gradbenega odbora je bilo v veliko zadoščenje, da so ljudje napolnili dvorano, saj so bila v adaptacijo dvorane vložena velika finančna sredstva in še več prostovoljnega dela in prostega časa. V mesecu kulture bo v novi dvorani še nekaj prireditev. Tako se bodo 25. februaija z lastnim koncertom predstavili ljubenski pevci in pevke, v začetku marca pa bodo na Ljubnem koncertirali naši godbeniki.
Slavnostni govornik na osrednji občinski predstavi je bil predsednik SO Mozirje Anton Borš-nak, ki je spregovoril o pomenu kulture za obstoj slovenstva.
Najsvečanejši del proslave je gotovo bila podelitev letošnjih občinskih priznanj za delovanje na področju kulture. Prejeli sojih:
Jože Kralj z Ljubnega za 30-letno delovanje na področju kulture in ki je duša in glavni organizator prenove prosvetnega doma na Ljubnem; Albin Moličnik iz Luč, kije že od leta 1945 ves čas v
Razstava Gorana Horvata
Klemše iz Nazarij — priljubljen, pedagoginja glasbene šole in zbo rovodkinja otroškega pevskeg. zbora v Nazarjah: Franc Golju iz Titovega Velenja — dirigen občinske delavske godbe Mariji Burja iz Nove Štifte za dolgolet no sodelovanje na pevskem ii dramskem področju v svöjenr kraju; Mladinski pevski zboi OS Slandrove brigade Ljubnr za velike zasluge pri obogatitv kulturne dejavnosti v kraju; Fram Es iz Mozirja za dolgoletno sodelovanje v vrstah občinske godbt na pihala; Jože Punčuh iz Mozirja za predanost likovni umetnosti; Albin Skomšek iz Mozirja, kije veliko let posvetil pevski in dramski umetnosti v svojem kraju.
Osrednjo občinsko proslavo je obogatil nastop okteta Lesna iz Slovenj Gradca.
Ob koncu so zbranim še prebrali sporočilo javnosti, v. katerem slovenski kulturni delavci izražajo ogorčenje zavoljo stalnega zapostavljanja kulture kot produktivne družbene sile oziroma omejevanja njenih materialnih temeljev.
Krivce za to slovenski kulturni delavci vidijo ne le v zveznih organih in zakonih, pač pa tudi v republiških. Zato zahtevajo od Skupščine SR Slovenije, da na. temelju skladnega družbenega razvoja odmerijo kulturi tolikšna sredstva, kolikor jih zmoremo in moremo odmeriti Slovenci^
RAJKO PINTAR
Gorana Horvata poznamo v Mozirju po številnih predstavitvah kot močnega in zelo ustvarjalnega slikarja. Tudi tokrat se nam je predstavil na njemu svojstven, močno odmeven način.
Galerija Moziije je bila pretesna, da bi lahko sprejela vse ljubitelje Goranove umetnosti. Pa vendar, srečanje z njim je bilo doživetje svoje vrste.
Že prvi pogled na njegove slike je bil poln občudovanja izvirnosti teme, ki se nanaša na vsebino tokrat razstavljenih del, namreč, uspešno je prikazal v 300 slikah dogajanja svetopisemskega zapisovanja, tako stare, kot nove zaveze. Seveda mu je zaradi prostorske omejitve bilo mogoče prikazati le del (30 slik) svojega opusa.
Občudovalec slikarske umetnosti je seveda ob pogledu in ob ogledu slik lahko dobil predstavo veličine tega dela, vendar pa poslušajmo, kaj je dejal prof. Rafko Vodeb v svojih uvodnih besedah na otvoritvi razstave v Mozirju (odlomki):
»Slikarja Gorana Horvata smo doslej poznali kot izvirnega, močnega in preroškega ustvarjalca podob, ki napovedujejo konec sodobne, naravi odtujene civilizacije: apokaliptična vizija smrtne groze in vesoljske katastrofe, ko se svet in vesolje razkrajata v strašnem požaru človekovega brezumnega samouničenja. To brezobzirno ogledalo in preroško svarilo je bilo hkrati krik po svetlobi, sreči, dobroti — se pravi po življenju...«
»Goranove slike iz Stare zaveze pripovedujejo nekaj dogodkov iz judovske zgodovine, ki jih opisujeta obe knjigi Makabejcev; ti sta po katoliški razvrstitvi predzadnji knjigi Stare zaveze. Gre za razdobje 40 let
(175—135 pr. Kr.), koje ustanovitelj hasmonejske dinastije Matatija dvignil upor proti Sircem, njegovi sinovi Juda, Jonatan in Simon pa so z vojskovanjem in pogajanji izbojevali svobodo: Simonov sin Janez je bil oče hamsonejskih kraljev. Naziv Makabejec, ki so ga dali Judu, izvira verjetno iz besede makkabah, ki pomeni kladivo, kar je kar primerno za odličnega vojaka Juda, ki je tolkel po Sircih. Spominja na priimek frankovskega »kladivarja« Karla Mar-tela.
Slike iz Nove zaveze pa so iz življenja apostola Pavla, kije imel razgibano usodo (prim. 2 Kor 11,24-—29) in je bil skupaj s Petrom ustanovitelj rimske Cerkve, in pa iz Apokalipse ali Razodetje apostola Janeza, ki je zadnja knjiga Nove zaveze.«...
»Tale opus bi res lahko bil življenjsko delo in marsikateri uveljavljen slikar bi bil ponosen manj na koncu svoje kariere. (Kolikor vem, se še nihče ni lotil takega posla in tudi Dore-jevih gravur je samo 230.) Goran pa je še mlad, poln moči in načrtov, zato mu želim, da bi bilo to njegovo prvo življenjsko delo in da bi nas še velikokrat presenetil z novimi.
Mozirski Zvezi kulturnih organizacij pa gre pohvala in zahvala, da v Mozirju ne velja svetopisemski rek: Nihče ni prerok v domačem kraju. Goranu je omogočila, da je za slovenski kulturni praznik predstavil pokušino svojega opusa najprej doma. S tem pa je tudi potrdila misel, ki jo je rad ponavljal pokojni Bojan Štih: Socializem je predvsem kultura.«
Kulturni spored so pripravili recitatorji domačega prosvetnega društva.
A. Videčnik
Zagotoviti strojno lupljenje lesa
»Skladiščenje neobeljenih gozdnih sortimentov iglavcev mora biti tako, daje možna njihova pravočasna zaščita pred škodljivci gozdnega drevja in škodljivci lesa, če je to potrebno. Pri določitvi roka za beljenje gozdnih sortimentov iglavcev, ki so uskladiščeni zaradi strojnega lupljenja, se upošteva drevesno vrsto, lokalne klimatske razmere in stopnjo ogroženosti gozdov, vendar tako, da so sortimenti izdelani iz dreves, posekanih v letnji sečnji (od
1.	aprila do 30. oktobra) obeljeni najpozneje v enem mesecu po poseku drevja, gozdni lesni sortimenti iglavcev iz zimske sečnje (ob 1. novembra do 31. marca) pa najpozneje do 15. maja. Gozdni lesni sortimenti iglavcev, ki ne bodo v tem roku obeljeni, morajo biti zaščiteni pred škodljivci gozdnega drevja in škodljivci lesa v dveh dneh po dovozu na tako ■ skladišče.
Izjemoma se lahko gozdne lesne Sortimente iglavcev iz zimske , -sečnje predeluje v lubju, če je za-„ gotovljena predelava ali nepos-. redna uporaba teh ostankov v s bližnji lesnopredelovalni industri-„ ji, in sicer najpozneje do 15. maja.
■ Gozdni sortimenti iglavcev iz letnega poseka, ki bodo strojno ' obeljeni na skladiščih, smejo ostati neobeljeni v gozdu le toliko 1 časa, kolikor je nujno za njihov transport iz gozda do teh skladišč, <- vendar največ 21 dni po sečnji.«
To je del 12. člena »odredbe o urejanju posameznih razmerij iz ' zakona o gozdovih«. O tej odredbi so razpravljali člani komisije za lesno predelavo pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici na svoji prvi seji, kije bila v prostorih nazarske lesne industrije. Ob ekoloških pretresih in onesnaženem zraku so gozdni škodljivci tisti, ki najbolj ogrožajo naše gozdove. Razvoj bioloških škodljivcev seveda najbolj pospešuje ne-obeljen les starejšega datuma, ki je posledica nevestnega in nepravilnega ravnanja po sečnji, naj bo • v gozdu ali na. skladiščih. Od letošnjega 15. maja dalje bo torej • tTeba ves posekan les obeliti. Pri tem pa nastaja srž vsega problema. Ročno lupljenje vse bolj izginja predvsem zaradi tega, ker je to izredno težko delo. Delovne sile za takšno delo skorajda ni več,
svoje pa so pripomogle številne gozdne ceste in vlake, saj so včasih les morali obeliti, če so ga hoteli spraviti do cest. Tudi 4-odstotna stimulacija za obeljen les je premalo, saj niti stroškov ne pokrije.
Odredba je bila izdana pravočasno pa je gozdarje in lesarje vseeno našla nepripravljene. Potrebni bodo torej kratkoročni ukrepi za rešitev problema, saj je
15.	maj že zelo blizu. Mehanizirano lupljenje bo nujno potrebno, takšen stroj imajo le v nazarski lesni industriji, postavili pa so ga s sovlaganji gozdarjev. V Gorenju — Glin poudarjajo, da zmogljivosti zadoščajo za vse, na vsak način pa bodo s tem nastali dodatni stroški in problem nadaljnje delitve olupljenega lesa. V tujini denimo kmetje pripeljejo hlodovino in si vzamejo kar rabijo, pri nas pa seveda vsak terja svoj hlod nazaj in takšno miselnost bo težko premostiti, čeprav velja poskusiti. Se nekaj je, ki opravičuje strojno lupljenje na enem mestu. Z lubjem in drugimi odpadki pri nas vsekakor ne znamo smotrno gospodariti. Če bi vse lupili na Glino vem stroju, bi vsi odpadki ostali tam, nazarski lesarji pa bi jih takoj koristno porabili. Predlog v tem smislu bodo v Nazarjah pripravili v najkrajšem možnem času, vsekakor pa najkasneje do 15. februarja.
Do tega datuma se morajo opredeliti tudi porabniki lesa na šoštanjskem delu gozdnogospodarskega območja, ki pa zajema le 18 odstotkov celotne lesne mase, zato je težava toliko večja. Gozdarji in porabniki lesa v velenjski občini se torej morajo odločiti med dvema možnostima. Ali s sovlaganji zagotoviti strojno lupljenje na svojem področju, ali se posluževati stroja v Nazarjah. Stroj je seveda izjemno drag, zato je njegova gospodarnost za razmeroma majhne količine lesa na tem področju vprašljiva. Povedati seveda velja, da les zimske sečnje ni posebej problematičen, saj v tem obdobju ni pogojev za razvoj bioloških gozdnih škodljivcev, pri lesu poletne sečnje pa bo treba določila navedene odredbe dosledno upoštevati. Časa je malo, zato je treba odločitev sprejeti takoj.
SGFTiGžjGStHrp&tt
Naša kmetijska zadruga je pred dnevi obnovila še zadnjo trgovino v svoji verigi, ki je bila klasične oblike in kot taka seveda zastarela. Tako je tudi Nova Štifta dobila samopostrežno trgovino modernega izgleda in je seveda velika pridobitev za kraj. Stranke so za-
dovoljne, izboljšala pa se je tudi založenost. V trgovini je možno kupiti kar široko paleto izdelkov — od umetnih gnojil, krmil, malih gospodinjskih aparatov, tekstila in seveda tudi hrane.
m
R. P.
Obvestilo
Delovna organizacija KOMUNALA Mozirje, obvešča porabnike vode iz vodnega zajetja Letošč, da bo zaradi predvidenih redukcij električnega toka, motena oskrba z vodo in sicer na predelih, kjer je potrebno prečrpavanje vode.
Prosimo za razumevanje.
Prijazne prodajalke iz prenovljene trgovine ZKZ Mozirje v Novi Štifti: Tatjana Pestotnik, Ksenija Petek in poslovodkinja Malči First.
V Varpolju je že nekaj dni odprta nova privatna trgovina. Ker v tem delu raste veliko novih hiš, bo za tamkajšnje prebivalce objekt, katerega lastnika sta zakonca Mohorič, pomembna pridobitev. Še bolj pa za turisteiz avto-campa Menina, ki se nahaja v neposredni bližini, saj bodo imeli dobro založeno trgovino tik pred nosom. Da dobiva privatna iniciativa v naši občini vedno večjo veljavo, dokazuje tudi to, da je trak ob otvoritvi prerezal predsednik SO Mozirje Anton Boršnak, otvoritve pa se je udeležil tudi predsednik Sveta KS Rečica Anton Hribernik. Samopostrežna trgovina z mešanim blagom bo odprta vsak dan od 7. — 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. — 12. ure.
Ob velikih potrebah premalo denarja
Kljub vsem prizadevanjem in pridnim delom, vse seveda v želji, da bi čim več postorili na področju infrastrukture se v krajevni skupnosti Nazarje nenehno srečujejo s pomanjkanjem potrebnih sredstev, posledica tega pa so tudi časovni zamiki pri nekaterih nujnih nalogah. Slednjih, potreb in želja v tem hitro se razvijajočem industrijskem središču seveda ne manjka, iz dneva v dan se večajo.
Seveda bi bila neumestna trditev, da v preteklem obdobju niso bili uspešni. V zadnjem obdobju so s sredstvi samoprispevka in prispevki krajanov ter delovnih organizacij posodobili še zadnje načrtovane cestne odseke in zanje porabili 50 milijonov dinarjev.
Poleg tega so temeljito obnovili most čez Dreto in pospešeno poskrbeli za razsvetljavo samostana s cerkvijo, lepih kulturnozgodovinskih spomenikov. Pripravljajo tudi projekte za javno
Vabilo
Djuštvo upokojencev Mozirje obvešča in vabi svoje članstvo na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 12. marca t. L, ob 8. uri v dvorani TVD Partizan v Mozirju.
Na letošnjem občnem zboru, na katerega ste tovariško vabljeni, se bomo pogovorili, kako smo delovali v preteklem mandatnem obdobju in za kakšen program dela se bomo odločili za leto 1989.
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET MOZIRJE
OSNOVNIM ORGANIZACIJAM ZS,
KONFERENCAM OO ZSS!
Razpis za dodelitev srebrnega znaka ZSS za leto 1989
Občinski svet ZSS Mozirje bo tudi letos podelil Srebrne znake ZSS. Po pravilniku o podelitvi Srebrnega znaka ZSS se znak podeli:
—	organizacijam ali organom Zveze sindikatov v OZD in DSSS za učinkovito utrjevanje vloge Zveze sindikatov v političnem sistemu samoupravljanja,
—	posameznikom, članom ZSŠ, za izjemen prispevek pri izpolnjevanju temeljnih nalog Zveze sindikatov še zlasti za uveljavljanje ter krepitev samoupravne vloge in položaja delavcev.
Podelitev Srebrnega znaka ZSS osnovni organizaciji ZS v OZD predlaga predsedstvo ali drug organ občinskega sveta, posameznemu članu ZSS pa organizacija ali organ Zveze sindikatov. Predlog mora vsebovati popoln naslov in podatke (ime, priimek, rojstni podatki), točen naslov OZD, opis del in nalog, pregled funkcij (do sedaj) ter utemeljitev razlogov za podelitev Srebrnega znaka ZSS. Tako oblikovane predloge pošljite na občinski svet ZSS Mozirje najpozneje do 31. marca 1989.
razsvetljavo od stanovanjskih blokih.
Še najbolj zadovoljni sp ob dejstvu, da že imajo projekte in soglasja za gradnjo pokopališča in mrliške vežice. Gradnja obeh je že dalj časa največja nuja tega kraja, že večkrat je bila zapisana v letnih in drugih načrtih, odlaganje pa so povzročali zapleti pri iskanju primerne lokacije. Oboje bodo pričeli graditi letos, za to nalogo pa bodo namenili 80 odstotkov zbranih sredstev, zlasti iz samoprispevka. Letos se bodo lotili tudi priprav na gradnjo telovadnice pri osnovni šoli, ki je tudi v programu samoprispevka, vendar bodo zanjo namenili le 20-odstot-ni delež zbranih sredstev, ostalo pa bo treba zbrati iz drugih virov. Povedati velja tudi, da so ustanovili turistično društvo, ki se je dokaj uspešno lotilo osnovne naloge, ta pa je vsekakor polepšanje kraja in vse krajevne skupnosti.
Pozabljena človečnost
Naj bo to razmišljanje mnogim v premislek.
Ljudje smo pač družabna bitja in le redko kdo zmore samoto in je kos osamljenosti. Vendar to se vse bolj dogaja v središču največjega vrenja, ropota in naglice. Tu živijo ljudje daleč od vsega, osamljeni, zapuščeni in žalostni. Tišina okolja jih ubija, molk jih bremeni in spravlja v obup. Mi pa hitimo drug ob drugem, pozabljamo na tiste, ki so do včeraj bili sestavni del naše družbe v širšem in ožjem pomenu besede.
Primer, ki me je pripravil do tega razglabljanja je sredi Mozirja, je takorekoč ob glavni cesti, za stenami stare hiše. Tam sedi ob mizi skoro slep, onemogel človek in razmišlja o časih, ko so mu ob odprti sceni mozirskega odra ploskali, ko so ga dvigovali v nebo slave in mu izrekali hvalo, bolj zaradi nastopanja, kot pa zares. Mnogim pač godi v javnosti nastopati in se postavljati ob vsaki priliki, tudi ob taki, ko je treba
zaslužnemu človeku pripeti . i-ličje v imenu družbe, ki pa ga kar kmalu za tem že pozabi. Da, to smo mi, ki razglašamo vsebino našega hotenja s skrbjo za človeka, saj je ta naše največje bogastvo... Ja, dokler lahko vleče in dela, pa po možnosti veliko zastonj, takorekoč za narodov blagor. Seveda načela so eno, dejanja pa drugo!
Kako seže človeku v živo stavek osamljenega, ko pravi katcrr bi se radi kaj pogovarjaj s kom, ubujal malo spomine... Človek v osamljenosti pač živi od spominov, minula slava pa potone v trpki stvarnosti.
Franjo Cesar, dolgoletni pobudnik mozirskega odrskega življenja ne more več med nas, torej bi mi morali k njemu in mu prijazno izkazati pozornost, ki jo zasluži, ne le kot dolgoletni prizadevni delavec, ampak predvsem kot človek.
A. Videčnik
Človek človeku človek
Naša naselja so največkrat kot mravljišča v katerih hodimo drug mimo drugega in se malo zavedamo za stiske sočloveka. Ponavlja še resnica, ki jo je zapisal pesnik... gorje mu kdor v nesreči biva sam...! Če pa je drugače, če ob nesreči ne ostaneš sam, je to edinstven občutek, ki je nekaj med hvaležnostjo in občudovanjem.
Tako seje zganila vsa človečnost v ljudeh ob hudi življenjski preizkušnji družine Supanič v Mozirju. Mala Anja je komaj 7 Let stara, postala žrtev zahrbtne in neozdravljive bolezni.
Ko sta starša v želji pomagati bolni hčerki trpela, tudi zaradi vse hujših gmotnih bremen, ki jih sama nikakor ne bi zmogla, se je zganilo v ljudeh, pomagali so na
vse načine, zbirali sredstva, bodrili, pač vse kar so lahko storili dobrega so naredili. Bilo je sicer zaman, smrt je uničila malo življenje, ostal pa je spomin na ljudsko dobroto, ostala je hvaležnost družine, ki gotovo nikoli ne bo pozabila vsega dobrega ob tako kruti preizkušnji.
Družina Supanič iz Mozirja se v hvaležnosti spominja zdravstvenih delavcev, ki so.-,skušali po svojih močeh rnali Anj?'pomagati, delovnim organizacijam za pomoč, številnih znanih in neznanih dobrih darovalcev sredstev in cvetja, čutečih sosedov, skratka vseh, ki so pomagali, ki so čutili bol mlade družine v dnevih, ko jcr šlo za mlado življenje.
A. V.
Srečanje upokojenih obrtnikov
Mozirsko obrtno združenje je letos že tretjič pripravilo sprejem za svoje upokojence. V tem trenutku je v naši občini 78 upokojenih obrtnikov, sprejema pa se jih je udeležilo 35.
Kar vsi upokojeni obrtniki seveda niso več seznanjeni z delom obrtnega združenja, so jim njihove aktivnosti predstavili, razkazali pa so jim tudi dom obrtnikov. Spregovorili so tudi upokojeni obrtniki. Zelo so bili počaščeni in veseli, da so se jih spomnili in izrazili željo, da bi bil podoben sprejem vsako leto. To ima obrtno združenje sedaj v svojem programu, pa še več, saj bodo vse
upokojene obrtnike letos povabili na veliko prireditev v Savinjskeiri gaju, ko bodo praznovali 15-letnico Obrtnega združenja Mozirje.
Ko so upokojeni obrtniki govorili o sedanjem življenju, je marsikateri potožil, daje še vedno primoran krepko delati, kajti v to jih prisiljujejo nizke pokojnine.
Po sprejemu in pozdravnih govorih predsednika skupščine Obrtnega združenja Mozirje Martina Aubrehta in predsednika IO Hermana Remica, so se še pošte no poveselili, k veselemu razpoloženju pa je veliko pripomogla Ladotova harmonika.
Upokojeni obrtniki v dobrem razpoloženju.
KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
/
Kmetijska zemljiška skupnost občine Mozirje objavlja na podlagi sklepa Izvršilnega odbora Kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje
Javno licitacijo
za prodajo nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjižnem vložku št. 316 k. o. Ter, ki obsegajo stanovanjsko hišo Ter 53 s pripadajočimi objekti in kmetijskim zemljiščem v skupni površini 11.80.81 hektarjev.
Izklicna cena navedene nepremičnine je 80.985.275 din za mesec januar 1989.
Izklicna cena je oblikovana na osnovi cenilnega zapisnika z dne 13.12.1988 za objekte s funkcionalnim zemljiščem in cenilnega zapisnika kmetijskih zemljišč, revaloriziranih za mesec januar 1989 za 42,6%. Kupoprodajna vrednost se oblikuje na osnovi izklicne cene, valorizirane na dan sklenitve pogodbe po indeksih splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije.
Zbirališče vseh zainteresiranih je 14.3.1989 ob 7. uri v prostorih Krajevnega i >: urada Ljubno ob Savinji.
Javna licitacija se bo vršila 14.3.1989 ob 10. uri v Teru št. 53, kije predmet licitacije.
Ogled hiše, ostalih objektov in kmetijskega zemljišča (kmetije) je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Licitacija se bo vršila po sistemu videno-kupljeno.
Vsi interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10% od izklicne cene na KU Ljubno ob Savinji.
Celotna kupnina mora biti poravnana najkasneje v roku 30 dni po potrditvi pogodbe. Kupec prav tako plača vse objekte v zvezi s prenosom lastništva.
POSEBNI POGOJI LICITACIJE:
Zaradi oživljanja hribovskega kmetijstva je kmetija Ter št. 53 zaščitena, zato se mora predvideni kupec po delni ureditvi kmetije stalno naseliti v Teru št. 53. Osnovna dejavnost kmetije je živinoreja z dodatno usmeritvijo kmečkega turizma.
Vse zainteresirane pozivamo, da na dan licitacije predložijo dolgoročen pisni program usmeritve kmetije.
MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
RAZPISUJE
po sklepu delavskega sveta TOZD Blagovni promet javno licitacijo
za prodajo sledečih rabljenih osnovnih sredstev.
ime	količina	izklicna cena
traktor Steyr	2	7.000.000.—
traktor IMT 533	1	3.000.000,—
podvozje vakuum soda	1	1.000.000.—
gozdarski vitel	1	300.000 —
puhalnik brez cevi	1	200.000.—
mot. žaga Huskvarna	1	100.000.—
mot. žaga Huskvarna	1	200.000,—
mot. žaga Stihi	1	400.000.—
rezalnik silaže	1	150.000.—
krožna brana	2	500.000.-
klinasta brana	I	200.000.—
pralni stroj na paro	2	200.000.—
trosilec hlevskega gnoja	1	1.500.000.—
tribrazdni plug	1	1.000.000.—
obračalnik pajk	1	500.000,—
elektromotor	1	150.000,—
grelec Tajfun	1	50.000.—
rotacijska freza	1	2.500.000.—
kombi TAM	1	18.000.000,—
lutzova peč	1	250.000.—
* trgovska oprema — police	5	
Licitacija bo v soboto, dne 4. 3. 1989, ob 10. uri na kmetijskem obratu v Rečici ob Savinji. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije na sedežu obrata.
Ponudniki morajo pred začetkom prodaje vplačati 10% varščine od izklicne cene. Prodaja bo potekala po sistemu videno-kupljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek plača kupec. Izlicitirane stroje mora kupec plačati in odpeljati v 3 dneh po licitaciji.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MOZIRJE
RAZPIS
za prijavo raziskovalnih projektov in nalog za delovni program Občinske raziskovalne skupnosti Mozirje za leto 1989
1.	Pri razpisu lahko sodelujejo:
—	delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij SRS,
—	delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti",
—	delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti.
2.	Raziskovalci lahko prijavijo raziskovalne naloge v okviru naslednjih raziskovalnih projektov:
—	ekologija (vplivi, posledice in možna sanacija),
c — energetika (izkoriščanje vodnih virov, varčevanje in smotrna raba energije),
—	elektronika (avtomatizirano računalniško vodene proizvodne linije, računalniško krmiljeni obdelovalni stroji, stroji in naprave za pridobivanje hrane in zaščito okolja),
—	biotehnologija (uporaba teh dosežkov v proizvodnji hrane, intenzivna vzreja živine, intenzivna proizvodnja lesa),
—	mehanska predelava lesne mase,
—	komunikacijski in informacijski sistem,
—	reševanje razvojnih problemov v zdravstvu, šolstvu, kulturi in gostinsko-turistinčni dejavnosti,
—	kulturno zgodovinske raziskave,
—	izdelava in posodabljanje obdelovalnih strojev.
3.	Prijavam raziskovalne naloge naj vsebuje:
1.	opredelitev izvajalca in nosilca raziskovalne naloge,
2.	izhodišče in cilje raziskovalne naloge,
3.	namen raziskovalne naloge,
4.	utemeljitev in uporabnost 'raziskovalne naloge,
5.	obrazložitev dela in časovni potek naloge,
6.	vrste raziskav v raziskovalni nalogi,
7.	finančni predračun za raziskovalno nalogo.
4.	Za večletne naloge morajo izvajalci predložiti okviren program za celotno obdobje izvajanja in podrobno razčlenitev za potek dela v letu 1989.
5.	Rok za prijavo raziskovalnih nalog je 20. april 1989.
6.	Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Mozirje.
SKUPŠČINA ORS MOZIRJE
ELKROJ
— proizvodnja modne konfekcije Moziije n. sol. o.
Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1989/90 za TOZD Konf. Mozirje in DSSS Elkroj Mozirje n.sol.o.
TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE
Usmeritev	Stop. zahtev.	Štev. štipendij
KONFEKCIONAR	IV	30
KONF. TEHNIK	V	3
KONFEKCIJSKI INŽENIR	VI	2
DIPL. INŽ. KONF.	VII	2
DSSS		
EKON. TEHNIK		
(posebej nadarjeni učenci)	v	1
NARAVOSLOV. MATEM.		
USMERITEV		
(posebej nadarjeni učenci)	v	1
EKONOMIST	VI	2
Prosilci za štipendijo morajo prijave na	obrazcu DZS 8,40 —	-SPN—1
(vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic) vložiti v		kadrovski
službi DO do vključno 15. 6. 1989.
Prosilci naj k prijavi za štipendijo priložijo še:
—	kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti
—	potrdilo o vpisu v šolo
—	overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih.
IZBIRA ŠTIPENDISTOV
Kandidate, ki se bodo za štipendijo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo obvestili o podelitvi štipendije do 15.7.1989. Če vseh razpisanih štipendij ne bomo podelili v rednem roku, bomo podaljšali rok prijav do 31. 8. 1989.
O vseh drugih podatkih naj se učenci in študenti, ki nameravajo zaprositi za štipendijo pri naši delovni organizacij, čim prej pozanimajo v kadrovski službi naše delovne organizacije.
*
Cepljenje psov proti steklini
Vse lastnike in rejce psov na območju občine Mozirje obveščamo, da bo na osnovi republiške in občinske odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja širjenja živalskih kužnih bolezni v letu 1989 (Uradni list SRS, št. 43/88), obvezno cepljenje psov proti steklini v dneh od 23.3. do 1. 4. 1989 po sledečem razporedu:
1.	torek, 28. 3.1989
ob 8.00 uri Ljubno pri Zadrugi
10.00	uri Rečica/Savinji pri Zadrugi
12.00	uri Šentjanž pri Majerholdu
14.00	uri Radmirje pri Zadrugi
2.	sreda, 29. 3.1989
ob 9.00 uri Struge pri gostilni
10.00	uri Luče pri Zadružnem domu
12.00	uri Solčava pri Zadružnem domu
3.	četrtek, 30. 3.1989
ob 8.00 uri N. Štifta pri Zadrugi 9.30 uri G. grad pri Žad. domu 11.30 uri Bočna pri Zadrugi
13.00	uri Šmartno/D. pri Zadrugi
4.	petek, 31. 3.1989
ob 8.00 uri Kokalje pri Zadrugi
10.00	uri Sp. Pobrežje pri Fleretu
12.00	uri Prihova pri Kovaču
5.	sobota, 1. 4. 1989
ob 7.00 uri Ljubija — vet. postaja
10.00	uri Trnavče pri Pečniku
11.00	uri Šmihel pri gostilni
Cepljeni morajo biti vsi psi, stari nad 4 mesece. Pse, poležene tekom leta, je lastnik obvezen peljati k cepljenju na veterinarsko postajo v Mozirju, ko dopolni žival starost 4 mesecev.
Pse pripeljite na vrvici, popadljive pa z nagobčnikom. Izberite si najbližje mesto cepljenja.
VETERINARSKI INSPEKTOR EDVARD ŠRIBAR, dipl. vet., l.r.
MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
TOZD TRGOVINA GOSTINSTVO MOZIRJE
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
KUHARJA v gostilni »MENINA« v Gornjem gradu
Prijavijo se lahko delavci, ki izpolnjujejo splošne pogoje in imajo končano gostinsko šolo, smer kuharstvo. Zaradi samostojnega dela so zaželjene delovne izkušnje.
Poskusno delo bo trajalo dva meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavite do 1. marca 1989 kadrovski službi zadruge.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po poteku roka za prijavo.
Učenci gornjegrajske šole so z zanimanjem prisluhnili gostu — citrašu Robanovemu Francu.
Mnenje učencev o kulturnem dnevu
—	Včeraj mije bilo zelo všeč. Lepo je bilo, ker smo plesali ob spremljavi citer.
Olga, 5. r
—	Všeč mije bil film in naš gost s citrami. Dobili smo tudi bralne značke.
Urška, 5. r
—	Zelo lep je bil program vsakega razreda. Tudi Robanov Franc je lepo igral na citre.
Goran, 5. r
—	Najbolj me je navdušil film, drugače pa bi raje ostal doma.
Peter, 5. r
—	Bilo mi je zelo všeč, ko so nastopali posamezni razredi.
Damjana, 5. r
—	Ko smo plesali v telovadnici, sem imel malo treme.
Miran, 5. r
—- Film je bil dober, toda prevelike razlike so bile v težavnosti dela po posameznih razredih.
Forti, 8. r
—	Vsak razred bi moral imeti gosta.
Forti, 8. r
—	Bilo je zanimivo, ker smo imeli zanimive naloge.
Sabina, 8. r
—	Ta KD je bil od vseh KD doslej najboljši. To pa zato, ker je imel vsak razred svojo dejavnost. Škoda, ker nismo povabili na šolo več gostov.
Bernarda, 7. a
—- Všeč mije bilo, kcr smo pri izvedbi lahko sodelovali vsi, ne samo najboljši učenci.
Karmen, 6. a
—	Všeč mije bilo, ker sem bil Strauss in sem dirigiral na prvem koncertu na naši šoli.
Ivo, 6. a
—	Všeč mije bila Urška, ker najprej ni hotela plesati, nato pa seje odločila za ples, ko je prišel »ta pravi«.
Janja, 6. b
—	Jaz bi imela takšen KD, da ne bi bilo dela po razredih, ampak bi organizirala filmski maraton.
Meri, 6. b
—	Všeč mi je bilo, ker sem prvič videla citre »v živo«. Zanimivo je bilo videti, kaj se lahko učenci naučijo v dveh urah.
Simona, 6. b
LITERARNO-NOVINARSKI KROŽEK COŠ GORNJI GRAD
drugače
kritiko, kovali rime na temo filma in pripravili razstavo o razvoju kolesarstva. Zanimiva razstava pa nas je čakala tudi v knjižnici, kjer so šes-tošolci predstavili sodobno mladinsko in otroško poezijo. Za zaključek so se ob spremljavi citer s petjem predstavili še eni osmošolci, ki so nam povedali tudi marsikaj zanimivega o ljudski glasbi ter o citrah, inštrumentu, iz katerega je naš gost, Robanov Franc, izvabljal prečudovite melodije, nekatere tudi iz znanih filmov in nadaljevank.
Za zaključek smo vsi skupaj ob spremljavi citer zapeli pesmico Snoč’ pa dav’... in se nato še kar lep čas vrteli ob prijetnih zvokih.
Da, bili smo utrujeni, toda prijetno, kajti vsak izmed nas je ta dan delil en delček odgovornosti z vsemi ostalimi, vsakdo pa je ta dan obogatil tudi s svojim lastnim delom in zamislimi. Tako stkan mozaik kulturnega dne ■ pa je zagotovo bil NEKOLIKO DRUGAČEN.
LITERARNO-NOVINARSKI KROŽEK: COŠ FRAN KOCBEK GORNJI GRAD
Tel. 063/831955
V konfekciji zaposlimo dve delavki, ki imata prakso na industrijskih šivalnih strojih. Delo je enoizmensko z enomesečnim poizkusnim rokom. OD cca 1,5 M.
Kulturni dan na šoli nekoliko
8. februar-slovenski kulturni praznik, je dan, ki ga na naši šoli že dolgo vrsto let v celoti posvetimo kulturi.
Tako je bilo tudi letos, pa vendarle drugače, kot smo bili vajeni doslej. Dan smo začeli z ogledom ameriškega filma—drame Hitronogi kolesarji.
Temu pa so sledile različne kulturne dejavnosti po posameznih razredih. V njih so bili udeleženi vsi učenci, kar se je zgodilo prvič. Glavno presenečenje nas je seveda čakalo po kosilu: Tedaj so posamezni razredi hkrati s podelitvijo bralnih značk predstavili svoje dopoldansko ustvarjanje. Tako Smo si ogledali kar lepo število uprizoritev znanih pesmi in zgodbic, od Mojce Pokraculje do Prešernovega Povodnega moža, seveda na osnovi lastnih dramatizacij. Po en peti in en sedmi razred sta odplesala krajši ljudski prekmurski oz. živahen kavbojski ples. En sedmi razred seje predstavil s prelepimi akvareli, ki so nastali pod vodstvom akademskega slikarja Lojzeta Zavo-lovška. V literarno-vinarskem snovanju so se preizkusili učenci enega osmega razreda, ki so pripravili anketo po ogledu filma, napisali filmsko
Sesti vrh sveta osvojen a. dei>
Takoj naslednji dan odidemo iskat dostop do gore in primeren prostor za postavitev baznega tabora. Viki, Jože in jaz gremo naprej, ostali se vrnejo nazaj v pastirsko naselbino. Malo pred nočjo postavimo šotor, ki smo ga s težavo prinesli sem gor. Zjutraj sva z Jožem zelo bolna, višina naju je dobro zdelala. Vikije bil pred kratkim na dveh vrhovih, višjih od 5000 metrov, inje že nekoliko aklimatiziran. On je tudi odšel naprej proti steni in se pozno zvečer vrnil. Naslednji dan so prišli vsi ostali in polovica tovora. Gonjači niso zbrali dovolj jakov, da bi vso opremo in hrano prinesli samo enkrat. Bazo postavimo 17. oktobra na višini 5350 metrov. Štirje šotori stojijo na stari ledeniški moreni ob ledeniškem jezercu. Pot do mesta, kjer smo postavili tabor ena, je vodila po labirintu kamenja in ledu. Co Oju pomeni v tibetanskem jeziku Boginja turkizov, mi smo dodali »In ostalega kamenja«. Čez štiri dni so Tibetanci drugič prignali jake z našimi tovori na hrbtih. Najeli smo pet mož, da so dvakrat nesli po 18 kilogramov opreme in hrane do tabora ena. Prvič v spremstvu Iztoka in Marka, ki sta postavila prvi šotor za tabor ena, drugič pa sem šel z njimi jaz in sardar Pemba. Postavimo še en šotor, ki je služil predvsem za skladišče opreme in hrane. Marko in Iztok sta ta dan postavila šotor za tabor dve. Naslednji dan si naložim polno vrečo opreme — v glavnem vrvi, spalno vrečo in šotor za tabor tri. Nesem kot napalksi nosači s trakom okoli vreče in okoli glave. Ko pridem pod steno, vidim Marka in Iztoka, ki napenjata vrvi. Snežne razmere so bile ugodne in tudi vrvi seje dalo pritrjevati v trdno skalo, tako sta hitro napredovala in v tem dnevu napela približno 500 metrov vrvi. Vrnem.se v tabor ena tja prideta Roman in Blaž. Zjutraj si naložimo težke nahrbtnike in odidemo čez ledenik v tabor dve. Iztok in Marko sta se vrnila v enko in potem naprej v bazo, od koder sta pa že odšla Viki in Jože. Sedaj sva na vrsti z Blažem za napenjanje vrvi. Nosiva težka nahrbtnika in izredno naju zebe. To je severna stena in ima sonce le po dve uri na dan, na tej višini pa sonce nima več prave moči. Ta dan nama uspe napeti 100 metrov vrvi, ostalo vrv pustiva obešeno v zadnjem klinu. Naslednji navezi ne bo treba nositi tako težko breme in bosta lažje napela več vrvi. Romanje hotel zjutraj za nama, a se mu je podrl rob krajne zevi inje obvisel v pasu nekaj metrov od tal.
Z veliko težavo seje odpel iz prižeme in po zraku priletel na trda tla. Le svoji
izkušenosti in tudi sreči se lahko zahvali daje ušel tisti beli koščeni starki s koso. Po tem neuspelem poskusu se je lotil manj nevarnega, a pomembnega opravila. Nekaj metrov pod šotorom je iskopal v led in sneg luknjo, v kateri smo spali veliko noči. Naslednja naveza za napenjanje vrvi sta bila Jože in Viki. Do konca vrvi sta nesla šotor in nekaj opreme za tabor tri. Vreme je bilo jasno, a zelo mrzlo. Vzrok za tako hladen zrak je tudi kristalno čisto nebo, človek ima občutek, da gre vsa' toplota v vesolje. V bazi je bilo vsako noč -20 stopinj, z višino pa se mraz še stopnjuje. Naša odprava je bila zelo majhna in smo imeli za počitek zelo malo časa. Iztok in Marko sta odšla drugič na goro. Sedaj sta opravila veliko delo, predvsem Markoje imel peklensko opravilo. Napenjal je vrvi v ledenih strminah brez varovanja, kar je zelo zahtevno plezanje v naših gorah,kaj pa to pomeni na višini 7000 metrov pa vedo le tisti, ki so kaj takega že poskusili. Na višini 7200 m je bil prvi primeren prostor za postavitev tabora. Zraven seraka sta v sneg in led iskopala ploščad in nanjo postavila šotor. Z Blažem prineseva do tabora tri razen ene spalne vreče vso opremo za tabor štiri. V šotoru sta še vedno Iztok in Marko, ki upata da se bosta dovolj spočila, za naskok na vrh. Zraven šotora iskoplje-va še eno ploščad in nanjo postaviva drugi šotor. Malo prostora, bele stene od kon-denza, zmešnjava hrane, posode, kuhalnika, dveh nahrbtnikov in dveh prem-raženih teles je notranjost višinskega tabora. Blaž pravi, da sta. Iztok in Marko odšla ponoči proti vrhu. Zjutraj sta še oba v šotoru, Marko se pripravlja za sestop, Iztok pa namerava po pol noči proti vrhu. Z Blažem podreva šotor in vso opremo spraviva pod napušč, kjer je prej stal šotor. Potem se napotiva proti dolini. V enki prespimo kar štirje, Roman, Marko, Blaž in jaz. Iztoka opazimo že zelo visoko. Predvidevamo da bo prišel na. vrh okoli 14 ure. Z Markom odideva v bazo, Roman in Blaž pa se odločita za počitek v tem taboru. V bazi sedi Tone oborožen z dalnogledom in radijsko postajo. Spremlja vsak Iztokov korak proti vrhu. Z vrha se ni oglasil. Čez dve uri pa je spet prišel v naše vidno polje, nekaj časa hodi sem in tja kot da ne ve kod naprej, potem se oglasi po radijski postaji. Pravi da je pot, po kateri je priplezal na vrh, prestrma za sestop. Ton^ mu na kratko opiše Tichyjevo smer, smer prvo pristopnikov.
RADO NADVEŠNIK
Uspešni alpinisti AORaduha
Za leto 1988 lahko člani alpinističnega odseka Raduha iz Luč opravičeno rečemo, da je bilo uspešno, saj nam številka štiristo »plezalnih vzponov« za tako majhen odsek, kot je naš, res veliko pomeni, oz. je to zelo lep dosežek. Tuje preko 40 prvenstvenih smeri v naših Alpah, tu so ekstremni zimski vzponi, tu pa je tudi 6 prvih jugoslovanskih ponovitev v stenah Severne Amerike.
Supin Robi je skupaj z znanim Frančkom Knezom-opravil v Ojstrici, Križenivku ter v rajvčkem vrhu nekaj zelo težavnih prvih zimskih ponovitev; v Ojstrici pa konec ljeta z Vančem Plaznikom 700 metrov dolgo novo smer »Večerna zarja«. Sam ima okrog 260 smeri, od tega kar 20 prvenstvenih. Dosegel je tudi republiški razred. Velike zasluge za takšne rezultate imata tudi Lekič Aleksander in Robnik Avgust, ki sta poleti odpotovala v stene Severne Amerike in tam opravila številne zelo dobre vzpone, od tega tudi nekaj takih, ki so jugoslovanskega pomena. Veliko sta plezala tudi v naših hribih.
Seveda pa ne smem pozabiti na vse ostale člane, saj smo vsak po svojih močeh prišli oz. dosegli rezultat, kakršen pač je.
V decembru smo bili organizatorji zbora koroško-štajerskih alpinistov v Logarski dolini, kjer se nas je zbralo okrog 70. Tu so vsi odseki podali svoja poročila in v razpravi,
kije sledila, smo prišli do že znanih ugotovitev prejšnjih zborov: da so smeri v naših gorah premalo vrednotene, medtem ko so kratke smeri športnih plezalcev precenjene; da bi morali aktivnejše sodelovati pri oblikovanju kriterijev za kategorizacijo, da je velika privatizacija alpinističnih novih v Delu in AR, da smeri VIII. težavnostne stopnje športnih plezalcev veljajo več, kot ekstremni vzponi v visokih hribih, vse do ugotovitve, daje »pomembno«, kdo je kaj preplezal in odkod je doma.
To so v glavnem problemi, ki tarejo koroško-štajerske alpiniste. Sicer pa, kaj si lahko pomagamo, če pa smo tako daleč od vseh tistih, ki krojijo naš alpinizem in so ozko usmerjeni v določen krog ljudi.
Nekoč je nekdo rekel: »In na koncu ti ostanejo hribi v vsej svoji lepoti!«
Tako tudi nam ostajajo hrepeneči pogledi in načrti v naše, pa tudi v hribe drugih gorstev.
Za leto, kije pred nami,je mnogo drznih načrtov. Mnenja pa sem, daje o njih še preuranjeno govoriti, saj za vsem tem stojijo ogromna finančna vprašanja, ki so v današnjem času ključ za rešitev večine problemov. Nič ne pomaga, če se naš svobodni duh vpraša: »Le kdo naj potem mojim zdaj postavlja meje?«
Hribi pa kljub temu čakajo...
MIJA ŠTORGELJ
Hribi pa čakajo!
Gornjegrajski lokostrelci v akciji.
Tekmovanja se nadaljujejo
Tekmovanja lokostrelcev v disciplini FIT A INDOOR se nadaljujejo. Tekme v Celju, kije bila decembra, se je udeležilo 5 naših tekmovalcev. Vsi so se zelo dobro odrezali. Prvo mesto so osvojili: Čavničar Marinka pri članicah, Presečnik Janez pri mladincih prosto in Čavničar Katja pri pionirjih. Kranjc Žare (člani tnst.) in Tiršek Franček (mladinci inst.) pa sta zasedla drugo mesto.
Sledila je tekma v Tolminu: Te tekme so se zaradi že znanih težav s prevozom, udeležili žal samo trije tekmovalci: Čavničar Marinka (zasedla je prvo mesto), Majko Vojko (3. mesto mladinci prosto) in Krajnc Žare (4. mesto).
Iz istih razlogov se je tekme v Muti udeležila samo Čavničar Marinka in zmagala v svoji kategoriji.
Znani so tudi rezultati tekmovanja za YU-POKAL. To tek-
movanje je bilo lansko leto zopet po nekaj letih premora. To tekmovanje poteka v HUNTER + FIELD disciplini. Klubi na začetku sezone prijavijo tekmovalce za to tekmovanje. Prijavljeni tekmovalci se potem udeležujejo tekem skozi vse poletje. Za končni seštevek v tekmovanju za YU-POKAL pa šteje najboljših šest rezultatov. V tem tekmovanju so naslednje kategorije: seniorji inst., mladinci inst., seniorji prosto, seniorji compaund prosto. Razglasijo še najuspešnejše tri klube, ter tri klube, ki so imeli najmasovne-jšo udeležbo.
Naš klub je za to tekmovanje prijavil dva tekmovalca: Krajnc Žareta in Veršnik Franca. Kranjc Žare je zasedel odlično drugo mesto, Veršnik Franc pa je bil v hudi konkurenci odličen deseti.
Tatjana Bezovšek
Drsališče v Gaju je polno mladih drsalcev.
Kup aktivnosti za mlade
Društvo prijateljev mladine je za šolsko mladino v času počitnic pripravilo več programov.
Z zadovoljstvom lahko trdimo, daje bilo veliko otrok zaposlenih v aktivnostih, ki so se odvijale v času počitnic. Poleg ogleda filmov, pravljic in plavanja je tudi na ledeni ploskvi pri Gaju bilo zelo živahno. V začetniški tečaj drsanja seje prijavilo 28 začetnikov. Seznanili so se z osnovo drsanja to je nekaj drsalnih likov pod vodstvomvtov. Pavle Karče, ki je vodila skupino. Če bo v prihodnjem letu ledena ploskva tako dobra kot letos, se bo lahko organiziral nadaljevalni tečaj.
V mali dvorani namiznega tenisa pa so pionirji igrali kar 170 ur tenisa. Ob zaključku počitnic pa so s tov. Borisom Rampretom še izvedli prijateljsko tekmovanje.
Vse to delo in zagnanost nekaterih amaterskih delavcev, ki vodijo posamezne panoge je brezplačno. Smo ena redkih organizacij, ki delajo z veseljem, saj skoraj ni društva ali kluba, kjer že dolga leta plačujejo svoje kadre, da sploh še obstajajo in v tem pogledu pa smo v Mozirju res lahko zadovoljni.
TVD Partizan ’	Mozirje
»RD Ljubno ob Savinji vabi svoje člane na letni zbor v nedeljo, 26. februarja 1989.
Zbor bo v kinodvorani na Ljubnem s pričetkom ob 9.30 uri.
Draga neprevidnost
Zadnji tedni so bili za naša gasilska društva zelo zahtevni. Sušno obdobje je izredno povečalo nevarnost požarov, še posebno zaradi požiganja travnikov, gozdnih jas, planin, kakor tudi ostankov lesa pri čiščenju gozdov in pašnikov.
Tako je zadnjega januarskga dne zagorelo v Murčevi planini, od koder se je požar razširil na Pritašce. S pomočjo okolišanov so člani GD Ljubno požar lokalizirali, s čimer pa širjenje požara še zdaleč ni bilo zaustavljeno. Z veliko pomočjo GD Radmirje, GD Luče, GD Gornji grad in GD Nazarje, ki so vozili vodo celo noč in hkrati dežurali na omenjenem požarišču, smo uspeli požar zatre-
ti. Omenjena društva so zvozila na kraj požarišča okrog 38.000 tisoč litrov vode, s katero seje celoten požar zadušil. Vsem članom gasilskih društev in domačinom, ki so pri tej akciji sodelovali, se iskreno zahvaljujem.
Gasilce je ta akcija stala
2.500.000	din. K temu znesku pa seveda niso prišteti vsi izostanki z dela, katere upravičeno koristijo gasilci, ki se podajo na gašenje požara.
S tem kratkim zapisom bi radi opozorili naše občane, naj ne požigajo v tem sušnem obdobju.
Naj nam rdeči petelin ne uniči našega bogastva.
PAUL OREŠNIK GD Ljubno
Telesnokultuma
inventura
Zveza telesnokulturnih organizacij je ob sodelovanju teles-nokulturne skupnosti občine Mozirje organizirala v mesecu januarju tri sektorske konference. Na konference so bila vabljena vsa športna društva, TVD Partizani, zveze in ostali klubi iz vseh krajevnih skupnosti iz naše občine. Namen teh konferenc je bil, da se ZTKO in TTKS seznani s problematiko telesne kulture v vsaki krajevni skupnosti.
Vsi predstavniki iz društev in klubov so uvcdoma tarnali, daje sredstev vsako leto realno manj in da je v določenih sredinah že ogrožen nadaljnji razvoj in obstoj klubov in društev. Z rezultati dela za leto 1988 so v določenih klubih in društvih padli, tu mislimo na ŠD Solčava, TVD Partizan Ljubno,v ŠD Nova Štifta, ŠD Bočna, ŠD Radmirje. Enotna je bila ugotovitev, da tu šepa slaba kadrovska politika v kraju. Posebno se pozna, ko pride do menjav generacij. Starejši so delo opustili, mlajši pa so še neizkušeni, oziroma dostikrat niso pripravljeni delati prostovoljno. Nikakor pa Jo ne velja za ŠD Vrbovec, ŠD Rečica, PARTIZAN Gornji grad. V teh društvih imajo močno vodstvo in rezultati so dobri. Planinska društva so kot po navadi dobri skrbniki svojih planinskih koč, izletov pa je nekaj manj, kar je odraz trenutnih ekonomskih razmer. Enako velja za občinsko strelsko zvezo, ki že vsa leta dobro dela in organizira razna tekmovanja, vendar je v določenih KS interes padel. Pri tekmovalnih športih je potrebno pohvaliti Zgornjesavinjski šahovski klub in posebno še lokostrel-
ski klub Gornji grad, saj so lahko ponosni, da imajo večtekmoval-cev in tekmovalk v državni reprezentanci in tudi prvake in prvakinjo v državi. Zelo uspešni pa so tudi na mednarodni sceni. Karate klub pa je v zatonu in izgleda, da se bo težko pobral.
Pri prednostnih športnih panogah pa smo lahko z dosežki zelo zadovoljni, glede na to da prejemajo komaj 10% sredstev od ZTKO glede na potrebna sredsW va za eno sezono. NK Elkroj je v zlati sredini v slovenski nogometni ligi in dobro skrbi za pomla-
dek.	Enako velja za OK Ljubno, katere vsako leto krojijo vrh slovenske lige. SSK Ljubno pa že nekaj let načrtno dela z mladimi, saj ima že 3 pionirje v državni selekciji. Pred leti so naredili novo 25 m plastično skakalnico, sedaj pa imajo v zaključni fazi 40 m plastično skakalnico in še imajo dosti načrtov.
Po teh kratkih povzetkih o delu klubov lahko hitro opazim« da tam, kjer so pravi ljudje na mestu, tudi rezultati ne zaostajajo, pa čeprav vsi čutimo krizo realnega padanja osebnega in družbenega standarda.
Zato je bilo na vseh konferencah poudarjeno z strani ZTKO in TTKS, da tam, kjer se ne bodo znali prilagoditi novim tržnim odnosom in s pravim marketing pristopom rešiti ekonomske in kadrovske težave, ti bodo obsojeni na propad.
Končno oceno o delu društev, klubov in zvez pa bomo sprejeft: športniki in športni delavci na februarski skupščini ZTKO.
DANILO DOBOVIČNIK
Radmirski gasilci obnovili staro šolo
V	teh dneh se občni zbori društev in različnih organizacij kar vrstijo. Enega pa je potrebno prav posebno izpostaviti. Pa ne toliko zaradi vsebine, ampak bolj po kraju, kjer seje občni zbor odvijal. Gasilsko društvo Radmirje, ki seje pred nekaj leti lotilo izredno zahtevne naloge, da ohrani staro šolo, ki je žalostno propadala, je pred dnevi izvedlo svoj občni zbor v prostorih prenovljene stare šole, ki sojo spremenili v večnamenski objekt. Od 210 članov se jih je v novih prostorih zbralo preko 150.
V	obnovo objekta so radmirski gasilci vložili izredno veliko prostovoljnega dela, saj so samo lani opravili preko 2300 prostovoljnih ur dela. Veliko je bilo vloženih tudi finančnih sredsto. Zato danes razpolagajo z objektom, na katerega so lahko vsi ponosni in kije garancija za razcvet kulture in družabne dejavnosti v Radmirju.
Objekt sicer še vedno ni popolnoma dokončan, saj je potrebno urediti še zunanjost objekta in okolico. Ker še nimajo potrebnih stolov in miz, so se kar na občnem
zboru dogovorili, da bodo izvedii» nabiralno akcijo, tako da bo vsaka družina prispevala za en stol ali mizo. Nabiralno akcijo bodo izvedli nemudoma.
V krajevni skupnosti Ljubno še do pred nekaj dnevi ni bilo ustreznega prostora za kulturno-umetni-ške prireditve.
Ob kulturnem prazniku je bila tudi uradno predana namenu prenovljena dvorana Prosvetnega društva Ljubno, sedaj pa še večnamenska dvorana v Radmirju. Tako so se možnosti za razcvet te dejavnosti v krajevni skupnosti Ljubno zelo povečale. Člani prosvetnega društva Ljubno so mladim Radmircem že obljubili vso pomoč pri njihovem delu.
Gasilstvo je v svoji stoletni tradiciji bilo vedno trden nosilec slovenstva in narodne Zavesti, zato m čudno, če bodo za to v Radmirju skrbeli gasilci. Pa saj drugače skoraj ne more biti, ker jih je od 550 prebivalcev Radmirja kar 210 včlanjenih v njihovo gasilsko društvo.
RAJKO PINTAR
Radmirski gasilci so svoj občni zbor imeli v prenovljeni dvorank stare šole. Dvorana je zelo lepa, le notranja oprema še ni nova.
Za našo narodno veljavo
Povod za ta sestavek je visoka obletnica knjižničarstva v Mozirju. Bolje, gre za jubilej čitalništva. Danes lahko trdimo, da je sedanje knjižničarstvo v določenem smislu nasledilo začetke nekdanjih čitalnic po Slovenskem.
Če se nekoliko ozremo v šestdeseta leta po zadnji vojni, smo vse, kar je le malo »zaudarjalo« po čitalniškem, smatrali za zastarelo, da včasih kar za nekaj, kar nas je nevredno. Vendar, ali ni naša preteklost del naših korenin? Ali niso besede pesnika ... kar nepretrgana drži veriga, od zarje v zarjo, pa od dne do dne ... v sodobnem pomenu, da so buditelji v naši preteklosti tudi stvaritelji sedanjosti Tri sostvaritelji naše bodočnosti. Česa naj bi se iz svoje in narodove preteklosti morali sramovati, torej tudi ne in sploh ne, čitalniške kulture našega, še komaj se prebujajočega narodnega ponosa.
Položaj Slovencev na Spodnještajerskem je bil v stari Avstriji nezavidljiv, tako v gospodarskem, kot v političnem pogledu. Meščani so se kar največkrat udinjali mogočnim in bogatim tujcem, kmet na katerem je naš narodni obstoj temeljil, pa je bil neuk. Po marčni revoluciji 1848 bistvenih sprememb podeželje ni bilo deležno. Kmetje z zakoni pridobil svojo zemljiško odvezo, postal je svoboden, toda v kakšnem položaju? Prehod iz fevdalne odvisnosti v novo dobo svobode je bil zanj več kot usoden. Obdelava zemlje je bila na ravni, ki ni omogočala gmotnega vira, denar pa je bil potreben za plačilo tretjine vrednosti odvezanega kmetije, bil je potreben za izplačilo dednih deležev, ker je veljal dedni zakon, kije nesmiselno drobil posest in bremenil gospodarja. In posledice, množičen beg iz vasi v mesta in v industrijo, ta pa je
bila v rokah tujcev, ki so v odvišni delovni sili, ta se je ponujala za vsako ceno, videli le sredstvo za dosego visokih dobičkov.
Slovensko ljudstvo je bilo ogroženo, kot do takrat še ne!
V	takih časih se je torej pojavljala peščica razumnikov, ki so želeli svojemu ljudstvu pomagati in ga tudi narodnostno utrditi. Nastale so čitalnice, kjer seje zbiralo ljudstvo, da bi se kulturno in politično osveščalo. To seveda ni bil edini namen. Sloje tudi za bodrenje, šlo je za to, da se ljudje zavedajo svojega materinega jezika, ki ni nič manj vreden od tistega, ki so ga govorili tujci.
Na slovenskem Štajerskem je tiste čase bilo le 38 političnih uradnikov, ki so pisali in brali slovensko, slovenskih odvetnikov pa so našteli le 15. Številno uradništvo je tako pritiskalo na zavednost ljudi, tako pa so tudi tuji podjetniki izkoriščali zadrege kmečkega prebivalstva, koje iskalo delo in kruha v tovarnah.
V	takih razmerah je seveda narodnostni boj zahteval veliko odločnosti in srčnosti pri naših ljudeh. Da je kmet na katerem je ta boj temeljil vse to zmogel gre pripisati narodnim buditeljem, torej tudi tistim, ki so delovali na celjskem predelu Štajerske. Naj jih nekaj naštejemo: dr. Stefan Kočevar, dr. Ivan Dečko, dr. Ivan Sernec, Mihael Vošnjak, dr. Jože Vošnjak, dr. Juro Hrašovec in drugi.
Celje je bilo tiste čase središče narodnostnega boja na slovenskem Štajerskem, zato so voditelji iz mesta ob Savinji prenašali svojo odločnost tudi na naše ljudi v dolini, predvsem pa v Mozirje.
Mozirje je zato na pobudo dr. Kočevarja imelo že prvo bralno uro 1868 v hiši Lipoldov (sedaj dr. Jože Goričar). Leto kasneje so prebivalci
doline množično potovali v Žalec, kjer je bil tabor za zedinjeno Slovenijo. Na pobudo Mihaela Vošnjaka so 1874 v Mozirju ustanovili narodni denarni zavod. Tri leta kasneje so učitelji doline sklenili poslati na deželno vlado v Gradec protest zaradi uvajanja nemščine v nižje razrede os-novnih šol. 1877 so v Mozirju ustanovili Čitalnico, vanjo so se vključili prav vsi tržani! Delati je začela sicer šele dve leti kasneje, ker niso imeli ustreznega prostora. Presenetili so tudi z ustanovitvijo Savinjskega sokola 1882, vanj so se včlanili vsi štajerski narodni možje, zanimivo, celo zagrebški nadškof Josip Juraj Strossmeier je bil tu včlanjen. Gasilci so tedaj prav tako stali na braniku svojega naroda, v Mozirju sojih ustanovili 1887. Že 1893 ustanovijo tu Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva, kot obrambno organizacijo za naše planine v boju s tujimi planinskimi društvi. Velik narodni zbor so sklicali v Mozirju 1894, le dve leti za tem pa so na izredni seji trškega magistrata (občinskega sveta) sklenili poslati resolucijo v Gradec, ker so tam poimenovali Štajersko nemško.
Seveda je dogodkov, ki obelodan-jajo narodno odločnost naših ljudi še dovolj in še bi jih lahko naštevali.
Skratka, Mozirje in sploh dolina ni marala tujcev, ni nikoli oklevala, ko je bilo treba braniti svoje, tako ne v času bojev za severno mejo, kot tudi ne, koje bilo treba izgnati zasedbene nasilnike.
Spomin na čistalnice je torej svetal in ga kaže vedno znova obujati, da bodo mladi rodovi vstajali na načelih narodove svobode. Nič, kar je našega ni sramotno, pa čeprav nekateri radi poreko, da »smrdi po naftalinu« kultura tistih naših časov namreč, da so čudovite skladbe Ipavcev le za posebne prilike, da Miklova Zala ne spada več na sodoben oder, morda res ne v Cankarjev dom, na naše ljubiteljske odre pa še vedno.
In da bi le bilo dosti kulturnikov, ki bi znali ceniti kulturno dediščino, ta je ljudstvu draga, mu pomeni veliko več, kot lahko slutimo, skratka mu je
potrebna, ne nazadnje za dokazovanje neke omike, nekega izročila, iz roda v rod!
In naj se ob koncu spet povrnem na usodne misli, ljudstvo, ki nima kulturnega izročila je prazno, nima bogastva živih korenin ljubezni do jezika, do pesmi, do podob svojih prednikov. Mi Slovenci smo tudi zaradi svoje majhnosti morali vedno znova iskati moči v svojem izročilu, v besedi, pesmi in vsebini omikanih misli. In naj tako ostane!
A. Videčnik
f--------------------------------'
Nekoč in danes
Pod vaško lipo dan za dnem otroci smo se zbrali,
\ veseli in vsi bosih nog smo ringaraja zaplesali
Ko lipa zacvetela je, smo lestve skup nosili in cvetja polne jerbase, domov smo nanosili
Ko mrak objel je wo zemljo, pod lipo se dobijo, vsi vaški birtje in možje, da se pogovorijo.
Kaj danes naredili so, kaj jutri se lotili kaj komu kdo pomagal bo, kako ga bodo pili
Ko pa luna privesla, pod lipo je veselo, ubrano petje fantovsko, je v tiho noč donelo.
Odpirajo se okenca, in nageljni dišijo, dekleta brhka, radostna jih fantom podarijo.
Nekoč bilo vse to je res, žal danes le spomin, podrta lipa, prazna vas nam vsem v opomin.
Angela Š.
•______________________ -
Pomlad je pred vrati, vendar to ni spomladanski hrošč, čepravje svoje mesto našel v naravi.
Odmev...
V zadnji številki našega glasila smo potarnali nad usodo lepega in zanimivega kužnega znamenja v Lokah. Opozorili smo na veliko kulturno škodo, če bi znamenje, ki že propada, bilo uničeno.
Odmev ni izostal Ločani so prisluhnili pobudi in izrazili pripravljenost organizirati v zaselku skupino ljudi ki bi pričeli stvari urejati Tako je pričakovati, da bo v kratkem sestanek v Lokah, na katerem bo predstavnik Odbora za varstvo kulturne dediščine pri Občinski kulturni skupnosti Mozirje pojasnil Ločanom ukrepe, ki bi bili potrebni da bi znamenje rešili propada in ga strokovno prenovili Nazadnjeje bil pomnik s freskami obnovljen leta 1911, sedajpaje na treh straneh poslikava že povsem obledela, oziroma je nerazpoznavna. Pripravljenost krajanov velja torej pohvaliti!
A. V.
Frischaufov planinski vodnik po Savinjsko-Kamniških Alpah
Poleg veliko krajših objav je Johannes Frischauf na začetku svojega planinskega publicističnega delovanja leta 1877 v nemščini izdal planinski vodnik po Savinjsko-Kamniških Alpah z naslovom Die Sannthaler Alpen (Savinjske Alpe). Dva odlomka — pot iz Celja do konca Zgornje Svinjske doline in pot na Menino — smo si imeli priložnost prebrati v nekaj zadnjih številkah Savinjskih novic.
Čeprav je Frishaufov vodnik prvi take vrste, je obsežen in prav dober; v slovenščini je dobil podobnega naslednika šele kakih 50 let pozneje s Kocbekovim, ki pa je bil zasnovan drugače. Zato je prav, da si ga ogledamo podrobneje, pa tudi beseda o piscu ne bo odveč.
Johannes Frischauf (1837— 1924) je za nas pomemben, ker je prvi raziskoval Savinjsko-Kamni-ške Alpe in jih je predstavil svetu. Lahko tudi rečemo, da je veliko storil za prebivalce Zgornje Savinj-’ ske doline. Rojenje bil na Dunaju; po končani gimnaziji se je posvetil študiju matematike, fizike in astronomije in je — po začetku na Dunaju — leta 1866 postal profesor matematike na univerzi v Gradcu.
V naše gore je prišel prvič leta ‘”^868, sistematično pa jih je začel preiskovati šest let pozneje. Od njih
se je začasno ločil leta 1878, leta 1892 pa seje spet začel vračati, kar se je ponavljalo skoraj vsako leto do leta 1910.
4M
Sadov njegovega delovanja v Zgornji Savinjski dolini je veliko: otvoritev Savinjsko-Kamniških Alp leta 1876, prizadevanje za izgradnjo planinskih koč, organizacija gorskega vodništva, trasiranje in gradnja planinskih poti in cest, prizadevanje za pošto v Solčavi, delo pri ustanovitvi zadruge Rinka in seveda publicistika v nemškem jeziku, kije bila prepotrebna in dobrodošla zastonjska reklama.
Ker se je Frischauf s svojim delom za slovenski značaj Savinjsko-Kamniških Alp zameril nemškona-cionalnim krogom, je bil leta 1906 upokojen. Takrat je doživel grenkobo tudi s slovenske strani: ob nasilni upokojitvi namreč Jugoslovanski klub v avstrijskem državnem parlamentu na Dunaju ni hotel protestirati. (Menda zaradi možnih posledic — ali se tu ne vlečejo vzporednice z današnjimi časi in današanjim slovenskim taktiziranjem v nekem drugem državnem parlamentu?) Frischauf je v pismu Franu Kocbeku — ki mi tudi služi za vir — zapisal: »Za Slovence kaj storiti, se mi zdi, daje nehvaležna in neprijetna stvar.«
Kot sem že pisal, sta leta 1877 izšli dve besedilno popolnoma enaki izdaji istega dela, in sicer ena v delu Jahrbuch des »Österreichischen Touristen-Club« na 177 straneh z 2 prilogama (izšlo tudi kot poseben odtis v samozaložbi) in druga na 284 straneh s prav tako dvema prilogama in osmimi stranmi uvoda in s posvetilom nadvojvodu Karlu Ludviku).
Frischaufovo delo Savinjske Alpe — naslov se v skladu s pogledi starejših piscev nanaša na celoto, ki jo danes imenujejo Savinjsko-Kam-niške Alpe — ima tri dele: Splošnega, Planinsko-alpinističnega in Zgo-dovinsko-narovoslovnega.
V Splošnem delu (str. 3—29 v samozaložniški izdaji) so na kratko opisane Savinjsko-Kamniške Alpe, dostopi do njih (eden od njih, iz Celja, je bil preveden tule) in etnografske notice.
Planinsko-alpinistični del (str. 30—138) prinaša najprej orientacijske točke, tj., posamezne vrhove (med njimi je tudi Menina, na katero se je povzpel Frischauf — ta odlomek je bil prav tako preveden tule) in kraje, npr. Logarsko dolino in Kamniško sedlo.
Zgodovinsko-naravoslovni del (str. 139—176) so napisali povečini drugi, tako F. Mayer (Große Celjski), solčavski župnik J. Janc
(Znamenitosti Solčave — ta del bi si zaslužil posebno obravnavo), J. von Pittoni (Rastlinstvo Savinjskih Alp) in S. Robič (K živalstvu na Grintovcu), sam Frischauf pa je tu opisal še toerijo panoramskega risanja in navedel opombe k navedenim višinam in k zemljevidu. —. Dodana sta še zemljevid osrednjega dela Savinjsko-Kamniških Alp in panorama z Grintovca. Frischaufovo včasih že kar pregostobesedno delo sicer ni ilustrirano (v času izida za to pač še ni bilo tehničnih možnosti), vendar pa je dalo takratnemu nemščine veščemu planincu in tudi popotniku po Zgornji Savinjski dolini obilo koristnih in izčrpnih podatkov, ki so zanimivi še danes in nam pripovedujejo -o časih pred dobrimi 110 leti.
Po Frischaufu se danes imenuje dom na Okrešlju, toda kaj več od imena nam je o njem komajda znano. Z mrtve točke je premaknil veliko stvari — tako je tudi začetnik turizma, planinstva in alpinizma v naši dolini. Njegove »Savinjske Alpe« ga kažejo kot prizadevneža z velikim darom za opazovanje in kot človeka, ki nam je na poseben način (in v nemščini) shranil de življenja v Zgornji Savinjski dolini v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Peter Weiss
Takoleje izgledala Mozirska koča leta 1930. Še prej je bila le leva stavba planincem na voljo, zato so desno kočo imenovali »novo«. Na sliki je mogoče videti, da jesta Toča bila dograjena, tisti prednji del, ki stoji vzporedni z no. .očo,je bil zgrajen še za časa predsednikovanja Franca Kocbeka Savinjski podružnici SPD.
Veterinarsko dežurstvo
20. 2. do 26. 2.„Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubljno, tel. 840-179 27. 2. do 5. 3. Šturm Bojana, dipl. vet, Ljubija, tel. 831-017, 857-722 6. 3. do 12. 3. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 13. 3. do 19. 3. lešnik Maijan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 20. 3. do 26. 3. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179
Kino »Dom« v marcu
2.	DVIGNI SIDRO — ameriški film komedija; glavne vloge: Zachi NoyJoseph Shiloan
4.,	5. SREDI MOJIH DNI — ameriško-jugoslovanski film — drama; glavne vloge: Milena Zupančič, Boris Cavazza, Jelena Miholjevič
9. SMRTONOSNA MISIJA — ameriški film—akcijski; glavne vloge: Robert Geenti, Cameron Mitchel
11.,	12. KOMANDOS LEOPARD — ameriški film — akcijski; glavne vloge: Louis Collins, Klaus Kinski
16. OKTOBERFEST —jugoslovanski film — drama; glavne vloge: Svetislav Goncič, Bata Živojinovič
18.,	19. HUDE TEŽAVE V KITAJSKI ČETRTI — ameriški film — akcijski; glavne vloge: Kurt RusseE, Kirn CatraU
23. KRVAVI VISKI—ameriški film—kriminalka; glavne vloge: John Saxon, Susan, Howard
25.,	26. IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV — ameriški film — akcijski; glavne vloge: Rutger Hauer, Robert Gion
30.	OGENJ IN LED — ameriški film — športno-ljubezenska komedija; glavne vloge: Johe Eaves, Suzy Chaffee
Kino »Jelka« Nazarje v marcu
1 BITI ZALJUBLJEN, ameriški film — ljubezenski
4—5 ZLATI DEČEK, ameriški film — avanturistični
8 KUNG FU DEKLICA, Hong Kong — akcijski
11—12 KARATE POLIČAJ, japonski film — akcijski
15 PSIHO III, ameriški film — srhljivka
18—19 BOTER n , ameriški film
22 SANJE O ROŽI, domači film — triEer
25—26 ROZI, angleško-francoski film — zgodovinski
29 SLADKA NORA DEVICA ANGELA, italijanski film — erotični
Kino Ljubno v marcu
3.	— 5. III. FX — UMOR S TRIKOM — ameriški film, triler (4)
11.	III. OCTOPUSSY — ameriški pustolovski film (4)
12.	III. MEDVEDKI DOBREGA SRCA — amer. otroški film — OTR. KINO
18.—19. III. TEKS VILER — italijanski film, vestem (2)
25.-26. III. PROSTOR V SRCU — ameriški film, drama (4)
31.	III. CARICA KATARINA IN NJENI LJUBIMCI—nemški erotični film, nočni kino
Številka v oklepaju je ocena filma skupnega programskega sveta kinematografov Slovenije.
Matična kronika za januar 1989
POROKE: 1. Ermenc Miroslav, star 23 let, iz Radmirja 82 in Časi Magda, star, 21 let iz Bočne št. 3,2. Prislan Peter, star 23 let, iz Šentjanža 57 in Jerovčnik Sonja, stara 21 let, iz Šentjanža 36, 3. Port Medard, star 28 let, iz Brezja 60 in Piki Janja, stara 25 let, iz Nazarij 18,4. Kopušar Janez, star 26 let, iz Zgornjega Pobrežja 16 in Žuntar Jožica, star 21 let, iz Zgornjega Pobrežja 29, 5. Ločičnik Franc, star 26 let iz Bočne 28 in Golob Mateja, stara 21 let, iz Bočne 46,6. Remšak Jože, star 28 let, iz Gornjega grada 118 in Kumer Bernarda, stara 25 let, iz Krnice 52 SMRTI: 1. Ugovšek Marija, stara 77 let iz Flotjana pri Gornjem gradu 28,2. Zavolovšek Lucija, stara 82 let iz Bočne 70,3. Podlinšek Angela, stara 80 let iz Gornjega grada 107,4. Bastl Franc, star 84 let iz Vologa 1,5: Tkavc Frančiška, stara 90 let iz Kokarij 8,6. Krefl Jožefa, stara 88 let iz Potoka 8,7. Praznik Justina, stara 80 let iz Konjskega vrha 24,8. Žibovt Frančišek, star 78 let iz Krnice 5,9. Furlan Franc, star 43 let iz Planine 6,10. Sedovšek Frančiška, stara 76 let iz Moziija 151,11. Supanič Anja, stara 7 let iz Moziija 170,12. Pistotnik Apolonija, stara 82 let iz Moziija 166.
Nove knjige v matični knjižnici
I. LEPOSLOVJE: Barwick: Kremeljski naklepi, Festa Campanile: Zaljubljena čarovnica, Crowley: Dnevnik uživalca mamil, Fast Priseljenčeva hči, Lainšček: Visoka pesem, Wallace: Govornik, Roche: Jules in Jim, Lipuš, F.: Prošnji dan, Lipuš, F.: Črtice: mimogrede, Rapovc: Zgodbe iz Magreba, Zorman: Leta herojev, Šetinc: Vzpon in sestop, Hawthorne: Škrlatno znamenje, Steel: Prstan, MacLean: Santorini, Grey: Sence na poti, Woodiwiss: Zimska vrtnica, Molloy: Črni škrat, Goldmann-Posch: Dnevnik neke depresije.
B. STROKOVNA LITERATURA: Stein-biicker: Oj zdaj gremo, Partizanski koridor, Franz, M.: Puer aetemus, Šega: Tuijak skozi čas, Bučar: Usodne odločitve, Stara kitajska modrost, Rus: Pričevanja in spomini, Ziherl: Kako se upremo alkoholizmu, Hauck: Uspešna vzgoja otrok, Živeti z Ljubljano, Kalundžić: Tajne, i kompleksi Miroslava Krleže, Baumer: Človek in vreme, Sodobniki o dr. Francetu Prešernu.
IH. MLADINSKA LITERATURA: Do-skočilova: Diogen v sodu, Manček: Brudno Rjavček, Prešeren: Dohtar, ti jezični dohtar
EEĐHOVICE
»Savinjske novice« izhaiaio mesečno — Izdaia SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet