Štev. 244
TAST, v torek 31. avgusta 1909.
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN
ob nerfeijah !n praznikih ob 5., ob ponodeljUh ob 9. zjutraj*
^r«mi?ne Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih Vvsj^arnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Jf*4t,ojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Mini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.).
**la61 SE računajo na milimetre ▼ širokosti 1 feaione. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po S st. mm, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ^ st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka vAflh^jna vrsta K 2. VTali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^SiLnosti*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*.
NAROČNINA ZNAŠA

Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko*
Je moč 1
Ba vso leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na nt*
rocbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Sareealnfc na nedeljsko Izdanje „EMIfOSTI" stene :
■	letno K 5-20, pol lete 2 60
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank®-
vana pisma to ne sprejemajo in rokopisi se oe vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dara) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista nEdinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. P«Itno-hranllnRnl ra?un 5t 841 652. TELEFOM it 11-57.
Brzojavne vesti.
Cesar v Bregencu
BREGENC, 30. — Cesar je dospel semkaj ob 12. uri opoludne. Množica je priredila vladarju viharen viprejem. Ceiarja je najprej pozdravil deželni glavar Rhomberg, potem pa župan Kink. Ceser se je obema zahr&lil za prisrčni vsprejem,
Na to ae je ceiar • spremstvom skozi gosti špalir množice peljal v poslopje okrajnega glavarstva. Tamkaj so ae obrali častniki in državni uradniki, da pozdravijo cesarja, Cesar je nagovoril več oseb, nakar se je v spremstvu namestniškega svetnika grofa Me-rana pedal v svoje sobane.
Kmalu potem je cesar vsprejel dubov-šč'no, dvorne in državne doitojanstvenike in deželnozborske poslance.
Ogrski katoliški shod.
8EGEDIN, 30. — Včeraj je bil ctvcrien 9. katolički deželni t hod, ki bo trajal tri doi. Slovaki niso prišli na sbod. Otvoritev XVI. mednarodnega kongresa.
BUDIMPEŠTA, 29. — Danes predpo-Iudne je nadvojvoda Josip v imenu cesar;a Frana Josipa otvoril XVI. mednarodni medicinski kongrev. Na kongres je došlo iz vseh dežel 3432 udeležiteljev, med temi 275 iz Avstrije,
Povodnji v Meksiki.
MEKSIKO CITY, 29. — Reka Santa Cataripa je izstopila ter je provzročiia v Montereyu silne poplave. Okolu 800 ljudi je utonilo, a 15.000 jih je brez strehe.
NEW-YORK, 30. — Škoda, ki jo je provzročila povodeni, je velika. Na tisoče ljudi je izgubilo vsa svoje imetje. Škode je 20 milijonov dolarjev.
Oblak se je utrgal.
ALSO KUBIN, 30. — V soboto zvečer te je nad vso županijo utrgal cblak. Potok Oravica je izstopil, pretrgal nasipe Arratalske železnice v ćo'gosti 8 metrov in premeknil železniški most.
NEW-Y0RK, 30. — Prebivalci južnega brega Sante Catarine so morali vsled naglo rasteČa vode bežati iz nadstropja v nadstropje in slednjič na strehe visokih hiš. Mnogo hiš se je zrušilo in tako je padlo v valovje mnogo ljudi. Šolsko poslopje je na ta način pokopalo pod svojimi razvalinami 90 žensk. Mesto je sedaj brez pitno vode in razsvetljave. Ceste in železnice so bile rszdejane.
NEW Y0RK. 30. — Vsled povodnji v Montereyu je 15,000 oseb brez strehe. Beda je silno velika in pomoč zelo nujna.
Zrake plovstvo.
Nezgode „Zeppelina III."
BEROLIN, 30. — Pi noči cb 11. uri 24 min. se je zrćkoplo? ,,Zdppelin III." dvignil v zrak ter cdpoto>ai nazaj proti jugo.
FRIDRICHSHAFEN, 30. (ob 7. uri zjutraj) — „Zeppelin III'" se je pri Belz^gu blizu Wittenberga na Saksonskem spustil ca zemljo, ktr se mi je pokvaril eden vijakov. Nadinženir Dtirr ie brzojavno zahteval, da se mu cdpošlje v B-jzig nekoliko mož z materijalom. Popraviianie bo traiblo par dui.
BEROLIN/ 30. — G;ascm nekega avtentičnega porečira se jena zrakoplova ,;Zep-delin III.4' zle mil drugi spredoji vijak. Kos vijaka je raztrgal ovoj zrakoplova, tako da se je iz!il plin.
Nezgode Bleriota in Bregueta.
BETHENY, 30. — B.eriotu «e je pri pstila včeraj ob 10, urL ia pi.1 predpoiudne, ko je napravil necficiieieij po»ku:ni polet, nezgoda ia so ga mora.i pri^eijsti oar.aj v avto nr bilu. Nesreča se je ; r;p-".l ', ker se je baje i a zle ti motor i o j a ap&r^t pričei goreti.
BETHENV, 30. — Bleriot se je lahko opekel na levi roki ia na cb azu. Oči niso poškodovane.
Breguet je padel s svojim aparatom ns zemljo in fe je l&bko poškodoval ca obraza. Njegov aparat sa je popolnega razbil.
Kolera v Amsterdamu.
AMSTERDAM, 30. — V Gorincbemu so konstatirali en slučaj kolere. Stanje bolnika je povoljno.
SRBIJA.
Ministerska kriza v Srbiji.
BELIGRAD, 30. — Odbor staroradikai-ne stranke je na svoji včerajšnji večerni seji sklenil, da na vsak način obraoi koalicijo. Oibor je pooblastil miaistra Pršića, naj se prične pogajati z narodnjaki, da se odstrani vae, kar bi ugroža**l: n&dUjni obstanek koalicijskega miiiiiterstfa. Stmkaj je došlo mnogo poslancev skupščine.
BELIGRAD, 30. — Iz srbskega uradnega vira : Poročilo nekega lt.ta, češ, da je odpor naprednjakov in narodnjakov proti na-dal-nsmu cbitanku koalicijske skupine v zvezi
v dinastičnimi vprašanji, oziroma z gibanjem za rehabilitacijo bivšega prestolonaslednika Jurja, je prav tako izmišljeno, kakor neko berolinsko poročilo, češ, da si nekateri beli-grajski krogi prizadevajo odstraniti dinastijo Karagjorgjevičev,
TURČIJA.
CARIGRAD, 30. — Govore o povabilu generali sima Mahmud Šcfeed paše na nemške vojaške vaje, nfglaša „Yeni Gazeta" koristi in pomen prijateljstva Nemčije, ki se je neopravičeno smatra kakor spomin starega režima.	_
Vela narom slanost t Sun
dne 29. avgusta 1909.
Minolo nedeljo predpoiudne je bilo vreme skrajno neugodno: pihal je kaj neprijeten, dušljiv južen veter, vsako toliko je padal dež in nebesni S70d je bil ves zastrt sivotemcimi oblaki. Nebo ni o'D6talo nič dobrega. Še proti poln dnevu je kazalo vreme tako neugodno, da ja bila malone izkljuCena vsaka nada,v da bi se slavje 25 letnice „Velesile" v Skednju moglo vršiti. Če to uvažujemo, moremo še le prav ceniti sij&jnost in pomembost proslave, ki se je vendar-le vršila popoludne, — ceniti zavednost stotin in stotin, ki so prihiteli v Skedenj, da so bili deležniki tegft prekrasnega narodnega praznika.
O poludne se je začelo nebo vedriti. A že po drugi uri popoludne se ti je nudii z višine škedenjske velezaniroiv in mičen pogled doli po dolini cb morskem obrežju. Do vznožja Škedenjskega brega je prihajal voz za vozom tramvaieve družbe, ki so dovajali uđeležnike slavnosti, a po vsej rižavi si videl gruče, ki co prihajale peš iz mesta in cd raznih strani.
Na prostoru pod škofijskim dvorcem, ki je bil določen za vsprejem go«tov, je postajalo od minute do minute gosteje in čr-neje od došlih množic. Priha;a*£ so društva in deputacije kakor so bile že objavljene v „Edinoiti".
Ob 3. uri in pol so se društra, deputacije in drugo občinstvo nvrstili v sprevod ia vršila se je prva točka slavnosti: Vsprejem.
Predsednik g. I ? a n Godina je? kratkih, a prisrčnih in iz dna duše prihajajočih besedah pozdravil goste, zaželevši jim, da bi se danes iz dna srca radovali pod okriljem simbolov našrg* jedinstva in naše borbe : naših zastav.
Na ta lepi pozdrav se je odzval g. drž. poslanec prof. Matko M and i ć ca stopno:
Pooblaščen od društev iz mesta, okolice in bližnje Istre, izrekam iskreno zahvalo na prekrasnem bratskem vsprejemu. Prišli smo, da bomo deležoi vaSe današnje slave, da bomo priče vašega veselja, da bomo tem po* vodom priče pomembnega jubileja — jubileja vaše „Velesile" — rriče jubileja 20-letnega delovanja tega d>ušt78. To druš:vo je mc-ralo vojevšti težke bo}e, ali tudi zmaga je lepa in sijajna. V imenu V3eh društev in druzega rodoljubnega občinstva izrekam tu v navzočnosti zbrarega naroda iskreno željo, da bi „Veleaila" delovala tudi ns dalje tako vspešno in da bi še sijajneje slavila še mnogo jubilejev. Naj ži-i. raste in cvete 1
Med navdušenimi žiflc-klici, ki so sledili tem beiedam, in ob spiranju godbe se je začel premikati
sprevod.
Biia je ti impozantna revija nsših na-š h oar^doih mat. Pihai je svež sever in zaatnve »o plapolale v zraku — zastave društev in ene, ki eo vihrale z mnogih hiš grstom v rozdrav in v prosiavo Jubileja miljenke Škcdmjce/ — „Velesile", Po ulicah so bile nagromadjene velike mase gledalcev, a ko se je sprevod bližal siuvrootnemu prostoru, ;e bila ca dohodi i ulici tL.ka gneča, da se chi mogel ni gibati.
Na slavnostnem prostoru.
Ta je bil kaj srečno izbran. Na vhodu so nas pozd.arljale be*ćde : Bog živi ves slovenski s?et — Brate vse, kar nai je — Sinov sloveče matere, Bilo je tu proitora za kakih dva tisoč ljudi. Sestajal je po jednem delu z velikega dvorišča v senci drevja in lntmkor, po dragem dela iz travnika, na katerem se je vršil ganljivo-slovesen čin razvitja nove zastave „Velesile*, a po tretjem delu iz pleaišča,
In ves ta obsežni prostor so napolnile mase tako, da je bilo vsako gibanje spojeno z največo težavo. Zgodilo se je v smislu našeg* apela: bil je to pravi ljudiki tabor — sestanek množic veselih obrazov ia slavnostnega razpoloženja. Med množico so bili, najpri-srčneje pozdravljeni: državna poslanca prof. Mandić in dr. R y b a f, deželni poslanci: dr. S lavi k, A. S a ne i d, A. Mi klavec* dr* Wil fan, J oaip Perto U
Pričetek te kulminačne točke slavnosti se je nekoliko zakasnil, ker smo pričakovali barkovljanske „Adrije" z drugimi Barkov-ijani, ki so prišli po morju pod slovensko zastavo na jadru. Bilo jih nad 70. Zakasnili so se nekoliko radi vremena. Ti gosti so bili od množice viharno pozdravljeni.
Kraten je bil pegled na veliki oder. Na steni v ozadju te je pozdravljal lep napis : Za naroda slavo, korist in prosveto — De-lujmo vti skupaj z ljubeznijo vneto 1 Oder je bil obrobljen slikovito od zastav pevskih društev: „Slave", „Ilirije", „Kola", „Adriie", „Prešerna" iz Boiiunca, „Vodnika" iz Doline, ter društev: „Narodna delavska organizacija", „Delavsko podporno društvo" in „Trž. pedporno in bralno društvo" — a na odru zopet krasen prizor: slikovito razvrščeni veliki mešani zbor „Velesile" — možki v prazničnih, a ženske v lepih belih obiekah.
Ko so se polegle ovacije, ki so jih množice prirejale društva-slavljencu ob sviranju našega „Naprej", je zapel močni možki pevski zbor društva-slavljenca Brajievo „Himno Velesile", na kar je stopil v ospredje pred sednik g. Godina, ki je mofnim sonornim glasom spregovoril tako-Ie:
Siavna gospoda ! Predragi bratje ! Prepričan sena, da ste iz plemenite ljubezni do nareda svojega in do bratov tvojih prihiteli k nam, da se z nami radujete povodom dvajsetletnice našega pevskega društva „Velesila". V imenu „Velesile" zahvaljujem se Vam, da ste «e v teko velikem številu udeležili te naše siavnosci. Kiičem Vam, predragi bratje iskreni: dobro došli 1
Predragi bratje, mili rojaki 1 Ako bi vam hotel natančno pripovedovati vso zgodovino našega društva, bile bi to predolgo. V kratkih besedth daj vam le povem, da je bila trnjeva po: do tega slavje. Kajti to naše društvo jt mnogo pretrpelo v teku teh 20 let. Imelo je od vieh strani veliko nasprotnikov in KGvražuikov, ki so porabljali vaško sredstvo, da b: je uničili: Ali vstrajnost in dobra volja čienov je premagala vse. (Viharno odobravanje).
Predragi bratje ! Kdo drugi, nfgj ravno pesem nam je vžigala doslej plamen narodne zavesti? Pesem je predramila naše priprosto nezavedno ljudstvo iz njega mlačnoiti. Pe sem je naš vzor, pesem je naše orožje, s katerim se borimo proti v našemu skupnemu narodnemu nasprotniku, (Zirio-klici), Ali predragi bratje ! Stanje, v katerem se nahajajo danes naša revčka društra, daja nam misliti : priproste veaelice, koncerti, in še celo pevske zabave ne pokrivajo več stroškov, iz česar sledi, da si društva ne upajo prirejati rečih nastopov, na katerih bi megla pokazati, kaj in koliko so napredovala.
Krito je temu gmotno stanje, ki pritiika naša pevska društva.
Predragi bratje! Toda ta društva s o še prepotrebna naši narodni stv&ri in ne smejo propasti! (Vseobče in glasno pritrjevanje). Ne smejo umreti, ampak moči naj jim dajo vsi oni, ki jim morejo pomeči.
Uvaževati morate, predragi bratje, koliko so pevska društva pripomogla na polju narodne probuie. V tem oziru so njihove zasluge velike. Badi tega poživljam vse one, ki imajo sreditev na razpolago, naj pomagajo, da se ohranijo te prave narodne trdnjave, v katere se zaman zeganja ljuti sovražnik.
Res je, predragi bratje, da nas ni so* vražnik pokončal epečib, zato pa moramo paziti tembolj da ras ne uniSi danes bude-čih !! (Opetovano glasno odobravanje).
Predragi bratje ! Premili goatje ! Žslfči vem od irca, da bi se poei okriljem ntšh prekrasnih zastav uavžili mnogo zabave in mirnega veselja, vam kličem najprisrčai in iskreni: Na zder 1 B j g vas živil!
Po tem pozdravu so se posavijale ovacije „Veleeile".
Na znamenje predsednikovo je padla zavesa z nove zastale in bili smo priče veli-čaitnemu prizoru, ko je ljudstvo navdušenim vsklikanjem, in mahanjem robcev in klobukov pozdravljalo novi prapor, na kar je predsednik nadaljeval:
Sedaj pa ti izročam ta-le vidni znak naše ljubezni, ki je vzcvela v dolgih dvajsetih letih — izrečam ti vrli zastavonoša, ta nai prapor v polnem zaupanju, da nam ga okraniš neomadeževacega v miru in boju, četudi žrtvuječ zanj zadnjo kapljo krvi — krvi, posvečene le milemu narodu, ker pomni le, da v njem je naša čast in zme ga!
Vi pa, predragi bratje pevci in pevke, ostanite zvesti svojema društvu kakor ite bili do sedaj, ter oklenite se društvene zastave ter nadaljujte z gojenjem naše mile slovenske pesmi! 3 pridnostjo, vstrajnostjo in jekleno energijo dosežemo svoj cilj ter pridemo tudi mi z naftim narodom do veljave, besede in do svojih pravic. (Zopet viharne ovacije).
Mi vstajamo in vas je strah! In rea smo vstali. Pa vstajajoči smo se združili kakor bratje ene matere, izbrali smo ei viden znak — tebe, naš mili prapor.
Poživljam te tu vspričo vsega naroda, da nam boš vezal bratska srca s pravo čisto ljubeznijo.
Plapolaj nsm n&vstrašeno na čelu in druži naše vrate pod svoje varno krilo!
Ob splošnem navdušenju in najsimpatič-neje pozdravljena "e stopila na to v ospredje kumica, gospica Ivanka Sancin-Dre-j a č e v a, da spregovori:
Slavno občinstvo, predregi domačini!
Malo je dni v človeškem življenju, ki bi nam bili jasni, kristalno čisti in ki bi nas dvigali vsaj za par uric v deželo pravega ne-iskaljenega veselja ; a danes je nape čil ta dan krasan, in da bode moč Djegova še bolj delovala na vzr&dcščena Brca n&šs, privabil vas je v tako impozantnem številu sem v Skedenj.
Poznate vasico, ki roda pravico varuje in brani potomcem ohrani!
Prišli ste iz različnih stanov našega naroda, drže se zdrave sodbe, da
Če v stanu smo različni,
Pa v drugem smo si slični:
To je ljubav do roda,
Ki druži vse,
Ki ljubi narod svoj,
In mu želi razvoj.
In narod naš se razvija, To znamo vsi, ki poznamo delavnost, žilavost in krepko voljo njega sinov in hčera.
In danes bodi priča temu delu, tej želji pa izomiki in svobodi tudi ti novorazvita zastava. Oglej si te čile vrsta naroda, seštej njega bistre glave, poglej jim v globino src, prešinjenih z vročo ljubavjo ,,do doma rojstnega.
Poglej vse to in tvoje pestro in dično okrilje zaplapola natičeno žarke sreče in ne-opisne z&dovoljnoiti nad njimi, ki so prišli „Te slavit in te častit. '
Ker pa plemenit človek — po našem slavčku Gregorčiču — ,,Sreče užival sam ne bo nikoli, dajam ti, oj zaitava, tovariša na pot žifljeoja. Kakor ;e ou čist in bel, tako naj bo naša ljubav d) miljene matere domovine — vedno Čista in iskrena.
In tu je goipica pripela krasen bel trak kakor svoj dar novemu praporu ter je nadaljevala.
In ta vroča ljubav do nje naj nas druži vseh brez razločka strank iu stanu na polju vsestranskega dela, posvečenega boljši in jasnejši prihodnjosti našega malega, a požrtvovalnega in poštenega slovenskega naroda!
(Tem besedam so sledmi viharji oduševljenja med narodom.)
A, da kedaj res za3ije , sreče dan", čuj, zastava, vročo prošnjo mojo! (Tu je gospica prijela za rob zastave in ga dvignila nasproti občinttru nadalje/aje :
Zastava ob drogu, ti kvišku se dvigaj
Za vzvišeno delo nam srca užigaj !
Ti budi nas, kaži nam sleherni dan,
Da s petjem in delom se dviga Slovan.
Ne kreg in prepir in ne strankarska strast
Ne dviga nam roda — peha ga v propast.
Kdor narodu svojemu dobro želi,
Za-nj dela, se trudi, žrtvuje, t r p i J
Ni mari mu kreg in ni mari prepir,
Ker ve, da to rodu, pogube je vir.
Zato pa ti trakova barvica bela
Povej, da nam treba je dela in — dela!
Če je bil ta govor že po svoji vsebini in tendenciji prava velika pesem resnične plemenite ljubezni do roda svojega, pa se je po načinu, kakor ga je gospica Sancinova govorila — brez pretiranega patosa. priprosto ali z globokim čutit?ovan;em, da si kar občutil, kako beseda prihaja iz globine mehkega, čutstvujočega, ali v plemenitosti rasvuetega ženskega srca — spremenil v koperae&o m o-litev, da bi oni, ki imajo skrbeti za modo in bodočnost naroda, zapuitili pota jaze in strasti, ki vodijo narod do pogube, ter da bi nastopili pota dela, ki jedini morejo dovesti n&š slovenski narod do osiguranega obstanka, vtljave in bolje bedjčnosti!
Utis tega govora na ljudstvo je lil globok, premagljiv. O tem je pričalo ganotje, ki se je čitalo vsej množici na obrazih, a vidni znak tega ganotja je bila — solza v mnogih oče. Celo v očeh poita«nih mož si videl — solzo.
Ne treba se jim sramovati te solze. Saj je to biser, izkristaliziran iz plemenitih čutov doli v globini dobrih, poštenih, nepokvarjenih src! —
Slavnostno razpoloženje je bilo na višku, Sledil je ganljiv čin poieitrenja zastav z novo tovari šico.
Na to pa so nastopala posamična pevska đruitva, kakor »o bila označena na programu.
Stran U
„EDINOST" St. 244
V Trsta, dne 31. avgU3ta 1S09
Bilo je to pot neko posebno plemenito tekmovanje. Dolgo že nismo čuli ob skupnih nastopih naših društev tako dobro izvajati vsevprek. Vmes je pa valovilo najveseleje, pestro življenje. Ksmor si se obrnil, sami veseli obrazi, sama zadovoljivost — povsodi i razi zadcščeEja na toli krasno vspelem narodnem prazniku. In to rajanje na slavnostnem prostoru je trajalo pozno v noč.
Po Škednju.
Ali veselo življenje se ni omejalo le na slavnostni prostor: razlilo se je marveč po vsej lepi in veliki vasi. Po gostilnah je vrvelo cbčinit?a. Prizori v gostilni „Riviera", kjer je diž. poslanec dr. Rybar proslavil ta dan cb navzočnosti par stotin pevcev raznih društev.
Veliko vrvenje je vladalo tudi v krasno prirejenih prostorih gostilne „Gospodarskega društva". Kar trlo se je občinstva, ki je kipelo navdušenja ob prepevanju mešanega zbora Čitalnice pri sv. Jakobu.
Krasen in značilen zaključek so dala slavnosti pevska društva, ki so odhajala po vasi pevaje v rednih vrstih in pod svojimi zastavami.
Vse je odhajalo velikim zadoščenjem v duši — z zavestjo, da je bil to zopet dan, ko ni amo proslavili le jedno naših najmarlji-vejih društev, ampak tudi — sebe! Da I Zato zaključujemo s svojim ceterum censeo: velike mase brez najmanje nepriličnosti. Redarstveni aparat je bil skrčen na minimum, To je pametno. Vzorni red, ki je vladal v nedeljo v Skednju, je bil ponoven dokaz, da n&ši ljudje niso ne barbari, ne izzivači, ampak kulturen element.
Zaključujemo to poročilo iskreno čestitko r Velesili" in vsem zavednim Škedenjcem na toli krasno vspeli njihovi slavnosti.
Žitna borza.
Vprašanje o draginji kruha.
Pifte Merkur London.
Nobenega dvoma ni, da je v Kanadi in deloma tudi še v Indiji in Avstraliji ogromno sveta, ki ni bilo do danes še nikdar obdelano, ali vse to se ne bo poznalo tako zelo, kajti ža omenjeni faktorij bodo delali z vsakim dnem večjo konkurenco našim evropejskim žitnim špekulantom, tako, da posebnega znižanja obstoječih cen za sedaj ni pričakovati ia sicer ne za dogledno dobo, razen ob kakem izrednem dogodku, kakor n. pr. eksce-lentua letina v raznih deželah skupaj.
Tu in tam se je po časopisju že pisalo o anatolski ali bsgdidski železnici v Mali Aziji; in to največ v tej zvezi, da bo služila ta železnica Nemcem — oni so graditelji vse stvari — kakor nov mogočen skok naprej ▼ znanem Drang nach Oiten. Gotovo pa je tadi gospodarska stran te žeUznice približno enako važna kakor politična.
Svoj čas, v star n veku, so bile tod cajplodoviteje dežele, u.gate aa pridelkih in •ploh silno intenzivno obdelane. Nesrečne vojne in drugi važnejši zgodovinski dogodki so razrušili nekdaj cvetoče države in mesto njih je tamkaj danes pesek in puščava.
Naša tehnika in njeni pripomočki pa so vsak dan popolnejši in pomagajo človeku, da more vedno vspešneje kljubovati vsem prirodnim neprilikam. Tako delajo sedaj angleški inženirji na tem, kako bi se dalo te zanemarjene obsežne dežele iznova kultivirati. Nobenega najmanjšega dvoma ni, da se ti projekti ne bi posrečili. Kjer je danes puiti-nja bo zopet pšenično polje.
S tem pa cene žitu v Evropi prav gotovo zopet skokoma padejo, čeprav morda ne v tako veliki meri, kakor proroku jejo gotovi optimisti, ker vprašanje o obsegu anatolskega vspeha ni še popolnoma jasno. Nekateri mi* siijo namreč, da kultiviranje Male Azije ne bo imelo tistega velikega vspeha, ki se ga splošno prorokuje.
Vendar je to v perspektivi, ki se nam začasno odpira, edino vidljivi moment, od katerega moremo pričakovati znatno premembo na žitnih cenah. Drug&ča ostanejo cene precej iste, kakor so zadnje čase.
Hujšega pa tudi ni pričakovati, razen morda ob kakem izrednem dogodku: velika vojna, slaba letina. Kajti ne smemo prezreti, da tudi poljedelstvo v naših kraiih ne drži rok križem v očigled vedno večji potrebi rastočega prebivalstva. Kaže se to v stopnjujoči kulturi, v vedno boljšem, intenzivnejšem obdelovanju zemlje.
Ko bi se spravil danes kak agrarno-eko* nomaki geograf na delo, da sestavi agrarno-statis' Sen zemlje.id Errope glede na intenzivno! : obdelane zemlje, potem bi se brez dvomh pokazalo, da je kmet v boljšem obdelovanju zemlje napredoval najbolj tam, kjer je blizu induitrijskih srediič. Ob Porenju na Nemškem pozna pisatelj teh vritic cele pokrajine, kjer ne more rabiti poljedelec nič več pluga, ker je ta pregrob, ampak zrahljava zemljo le še z lopato in sličnimi pripra- j vami. Dela, kakor na vrtu z gredicami. Pa tudi splošno je od tistih evropskih dežel, ki žito eksportirajo. pričakovati, da pomnože ■Tojo produkcijo. Tako je zatrjeval pisatelja znan bolgarski ekonom, da more Bolgarija gvojo žitno produkcijo vsaj podvojiti brez posebnih umetnih sredstev.
K temu bi bilo seveda pristaviti, da §e oglašajo tudi glasovi s skrajno-pesimističnega krila. Tako piše neki amerikanski profesor Thompson, da bodo Združene države Se leta
1921. prisiljene žito kupovati cd zunaj. Take, trdit v j je zelo težko kontrolirati; navadno pa ne izkažejo kakor zelo pretirane, zato, ker se opirajo preveč na enostranske momente.
Vsekakor se nam zdi sledeče: t taki meri, kakor so šle zadnja leta cene kvišku, ni p r i č a k o v a t i d a bi zdaj zopet padale, kakor se je drugače res večkrat zgodilo. Da bi se kruh znatno pocenil, j6 za prvi čas težko pričakovati in to zarad zgorej navedenih momentov.
„Češka nadloga".
Grrazer „Tagespost" objavlja pod naslovom: „Tschechenplage" („Češka nadloga") članek, v katerem izvaja, da so Čehi uvedli invazijsko politiko, ki ne namerava nič manje, nego odpravo zaprtega nemškega ozemlja v vsej Avstriji. Zato zahtevajo povsodi dvo* jezične vozne listke na železnicah. Očividno so si Čehi — pravi dalje nemški list — vzali pri tem za vzgled Švico, kjer se jemlje ozir na vse tri narode. Ali češko ni enako francoščini, nemščini, ali italijanščini in Čehi nimajo volje, da bi živeli složno in mirno skupno življenje, kakor Nemci, Francozi in Italijani v Šrici. Ako je dobil n. pr. Francoz v Cunhu dvojezični vozni listek, se čuti pri tem Šricsrja; ako pa zahteva Čeh v Admontu ali Išlu dvojezično vozno karto, se pa čuti Slovana in ne Avstrijca.
Politiško češtvo se je ponehalo čutiti kakor člen avstrijske države; ono dobiva svoje direktive in naloge na slovanskih kongresih v Rusiji; prevzelo je nalogo: Avstrijo poslovaniti.
Tako graško nemško glasilo.
Kakor se vidi, ni niti enega stvarnega razloga, s katerim bi mogel nemški list pobijati češke zahteve; skriva se za navadno, že stokrat obrabljeno frazo, da češki jezik ni enak nemškemu, francoskemu, ali italijanskemu. Ali, recimo, da bi trditev nemškega lista odgovarjala v resnici v kolikor pridejo imenovani jeziki v poštev kakor svetovni jeziki; v Avstriji pa ima češčina gotovo isto veljavo, kakor francoščina v Švici, ker je percentualno razmerje Čehov v Avstriji veče, nego ono Francozov v Švici. A na izvajanju načela enakopravnosti prihajajo v poštev poleg idealnih ozirov pred vsem praktični razlogi.
Iz praktičnih razlogov pa niti „Tages-pošta" ne bo oporekala, da je češčina v Avstriji gotovo boli potrebna nego n. pr. francoščina. Če pa Nemci trde, da se gre Čehom za slavizacijo Avstrije, tedaj moremo mi pač trditi z veliko večjo pravico, da gre Nemcem za ponemčenje Avstrije!! Če zahtevajo Nemci svoje zaprto nemško ozemlje, moremo zahtevati z isto pravico tudi mi Slovani: da namreč naše ozem'Je ostane zaprto nemški invaziji! Kake posledice bi imelo to za Nemce ? ! No, to je pa ravno v mnogojezični Avstriji nemožno in v tem tiči ves problem avstrijskega jezikovnega vprašanja in pred vsem dokaz, da so pretenzije Nemcev absurdne, torej neizvedljive.
Dočim dobiva Nemec dosedaj povsodi v Avstriji pravice v svojem jeziku, in to tudi tam, kjer ni stalno nastanjen niti en Nemec, ne dobiva Slovan niti te pravice dostikrat niti tam, kjer so Slovani v znatni manjšini, a dostikrat celo v večini, kakor n. pr. v nekaterih okrajih na Koroškem. A zakaj vse to ? Enostavno zato, ker bi hoteli Nemci državo ponemčiti, ker se ne čutijo kakor Avstrijce, ampak kakor Nemce!
Še-le ▼ onem trenutku, ko se bodo avstrijski Nemci čutili v prvi vrsti Avstrijce in še-le v drugi vrsti Nemce, bodo tudi umeli, da je rešitev avstrijskega državnega problema odvisna od popolne enakopravnosti narodov in ne od gospodstva enega naroda nad drugim.
Avstrija in južni Slovani.
Drž. poslanca dra. Josipa Redlicha treba šteti med najbiitreje glave v nemško-naprednem taboru. Ako pravimo „najbistreje*, ne mislimo samo na njegovo učenost in bistrost duha, ampak tudi na neko drugo lastnost, ki je danes toli redka prikazen med razpaljenimi Nemci — mislimo na njegovo hladnost in treznost v presojanju stvari, — Naravno je, da ga sicer srce vleče na nemško stran, ali njegova treznost mu vendar omogoča, da se povspenja do neke višine objektivnosti glede našega jugoslovanskega in posebej še balkanskega vprašanja. To je pokazal že ob vprašanju agrarne banke za Bosno se svojim nastopom v avstrijskem parlamentu. Ni se pridružil popolnoma stališču dra. Šu-steršiča in stavil je nekak posredovalen predlog, a katerim je sicer rešil Bienerthovo vlado pred sramotnim porazom, ki pa je vendar stvarno obsojal snovanje rečene banke.
Dr. Redlich je priobčil v „Agramer Tagblattu* članek pod gornjim naslovom, v katerem je zopet pokazal, da razmer med Jugoslovani iu Madjari in balkanske politike ne presoja po tradicijonelni šabloni nemški, marveč da dobro umeva krivice, ki se gode Hrvatom io Srbom, in pa škodo, ki jo slavo-fobna politika na jugu prinaša za vso monarhijo.
Naziranje dra. Redlicha je markantno izraženo ▼ zaključnem odstavku — po celi vrsti interesantnih zgodovinskih konstatacij
, in refleksij — omenjenega članka. Dr. Redlich zaključuje tako-le:
Konstatovati moram dejstvo, da je naj-žalostneje in da je kaj oteževalo položaj Hrvatske, ker se je Cislajtanija premalo zanimala za hrvatske stvari. Obžalovati treba to z ene strani ozirom na avstrijske južne Slovane, a z druge strani tudi radi inta-resa dalekovidne avstrijske državne politike. Od tistega časa, ko so naše čete prešle Savo, pokazati bi bili morali svoj interes za čim jačim in samo-stalnejim razvitjem Hrvatske. Kako vse drugače bi se bili mogli v času aneksije lotiti naloge utelovlienja novih državnih provincij k celokupni Avstriji!! Mesto tega pa nudimo svetu žalosten prizor, da je v času, ko bosanskim Srbom, Hrvatom in muslimanom da-jamo ustavo, starodavna ustava H r-
v	a t s k e ž e d v e 1 e t i suspendirana in zamenjena z absolutizmom. Kako naj pričakujemo plodonosne državne politike na vztoku, ko se vsporedno s prvim odločnejim nastopom monarhije natemvztoku razvija pred očmi vsega sveta tudi zagrebški „veleizdajniški" proces! Moje prepričanje je, da za pravega hrvatskega patrijota je danes samo ena pot, ki vodi k ozdravljenju dežele in k pravemu rešenju vsega jugoslovanskega problema". Sporazum med Hrvati in Srbi, ki so mu odpirali pot intelektuvalci, treba postaviti na široko podlago demokratičnega volilnega reda. Potem naj se Srbi in Hrvatje združijo na eno stran z Avstrijo, na drog) stran pa z nemadjarskimi narodnostmi na Ogrskem, ter zapričeti boj proti idealu madjarske oligarhije, ki razjeda vso državo. Hrvatsko-srbski narod naj bo uverjen, da taka politika najde v današnji Avstriji razumevanja in v parlamentu podpore. (Gtoipod dr. Redlich pozablja samo na nekaj, na to namreč, da so med avstrijskimi Nemci — v strankah in v vladajočih krogih — kaj redko sijani liudje z... Redlichovo pametjo. Op. ured. „Edinosti").
Dnevne vesti.
Povišanje v službi. — Minister za javna dela je imenoval meroizkusnega nadzornica Ivana Zelery v Trstu višim meroizkuanim^nad-zornikom II. razreda ad personam.
„Piccolo" in Prezzolnijeva lekcija, „Pxc-colo" je teh dni omenjal, da je prejel svoje-časno od pisatelja Giuseppe Prezzolini iz Italije pismo. Ker ga „Piccolo* ni objavil, se je Prezzolini obrnil do lista „La Vocea v Italiji. Iz „Piccolovega" odgovora slutimo, da je Prezzolini dobro zasotil svoje delo, kajti Piccolovci so v veliki zadregi ! V dolgoveznem članku se „Piccolo* zvija in laže — kakor zna lagati le on in njega sotrudniki. Kedaj in kje smo mi Slovenci izjavili, da želimo pometati Italijane v morje ? ! In vendar si „Piccolo" upa napisati in trditi kaj tako nesramnega in ostudnega ! Pač pa je resnica, da so italijanski prvaki svojedobno na javnem izrazili ilično o naa tržaških Slovencih. Mi bi lahko navedi tudi imena. Ali nočemo to, ker dotični „prijatelji" naši že počivajo v zemlji.
Da laški uradniki po drž. službah znajo slovenski — trdi „Piccolo* ! Revež h:če s tem pobiti Prezzolini-ja, ki predbacira tržaškim Italijanom, da se ne uče slovenski! Kje so ti laški uradniki, ki znajo (in baje celo dobro) slovenski ?! Niti enega ni na vseh c. kr. oblastih in ša m in te na občinskih ob-lastvih!
Celo občinskim redarjem se je zabranilo, da ne smejo govoriti slovenski — niti s kmečkim ljudstvom, da-si večina teh redarjev govori vsaj slovensko narečje I Vi pri „Pic-colu" imate res ljudi, ki vam tolmačijo slovenske liste. Ali — ako vam ti ljudje tolmačijo o metanju Italijanov v morje, morajo biti zelo zlobni, ali pa — neumni! Bojite ae, da bi vaše italijanstvo splavalo v morje, ko bi se učili našega jezika! S tem si dajate žalostno spričevalo! Takih junakov ne reši propada niti vseobče latinstvo, katero kličete na pomoč preti nami — Junaki tudi niste, ksr, ko bi bili to, bi se ne strašili objaviti pismo, ki vam je je poslal Prezzolini.
Prazzolini vas je pritisnil ob zid in ker nimate argumentov, s katerimi bi ga pobijali ste junaško vrgli pismo v koš! Vi ste zaslepljeni, a pametni niste dovolj, da bi j opazili to! Bratje onokraj luže so bolj pametni od vas in vam svetujejo dobro. Dokler pa ne izgine slepota, ki vas je vdarila — vam ni pomoči. In to je vaša in deloma tudi naša nesreča! Da! Tudi naša — ker ko bi
vi	bili pametnejši, bi mi živeli ta v bratski slogi. Pomagali bi eden drugemu kakor dobri sosedje in bi tujcu, ki se tu uiiljuje pokazali vrata.
Mesto sloge pa imamo boj, ki ga vi toliko želilo v svoje slepoti in za katerega delujete ! A vedite, da pride čas, ko se prepričate, da so S barbaro, Ciampoli, Morgari, Prezzolini itd. želeli vam le dobro, da so vas dobro učili in žal vam bo, da jih niste ubogali!
Moderna pošta. — Dne 9. t. m. je neki denarni zavod pisal neki stranki v Sv. M. M. spodnji ter jo obvestil o zapadu menjice. Ker stranka ni pravočasno uredila tikajoče jo zadeve, je moral dotični zavod zapadlo menjico protestirati« Stranka je prišla v urad pozneje ter izjavila, da ni prejela nikakega pisma kar jej pa v zavodu niso verjeli, ker ima zavod
postne omote z lastnim naslovom in poŠta vrača pismo, ako niso našli naslovljenca. — Stranka je imela stroškov in ■itnosti — a pismo je pošta potem, ko je bilo šlo iz Šked-nja v „Servola", „Cattinara" in „Zaule" vrnila nazaj vzroke odpošiljatelja .še-le die 28. t. m.!! ! Skedenj je gospodi na c. kr. poštah nepoznan, ker bi inače ne bili napisali „S e r-vol a!" Katinara je slovenska vasica, a na c. kr. pošti se mora pisati Cattinara !
Devetnajst dni je torej ;potrebovalo piimo, da je obhodilo zemljo dobrih 5 km razdalja!!
Nekdo je pival doe 21. avgusta 1909 svoji soprogi razglednico z dežele, a že naslednjega dne se je povrnil v Trst. Soproga je ono dne 21. odposlano razglednico prejela še-le dne 26. avguata.
To so moderne pošte, kaj ne ? ! !
C. kr. pomorski vladi v uvažsvanje. — (Glas barkovljanekih ribičev.) V jedni zadnjih Številk sem obljubil, da se hočem pobaviti nekoliko n prostorom za sušenje mrež. — Evo me !
Minulo je že mnogo let, odkar je dal mestni meg'itrat zasaditi prostor v ozadju barkovljanske luke. Na tem razširnem prostoru so naši ribiči sušili raznovrstne mreže izza časov, ko je bila dozidana luka. To se je vršilo mnego let.
Že ob zasjanju omenjenega prostora se je reklo ribičem, da doba drug primeren prostor za sušenje mrež; ali dosedaj niso dobili ničeear.
Iz mladih drevesc so na istem prostoru zrastla že močna drevesa, a ribiči še čakajo. Pomagali so si pa in si še pomagajo siromaki na vse možne načine, da si vendarle osuše mreže in ne malokrat si jih med sušenjem tudi močno potrgajo.
Sedaj se morajo namreč zadovoljiti, — ker jim na zadnjič omenjenem pomolu ni dovoljeno sušiti mrež — z omenjenim iu zelo nevarnim prostorom na valolomu, kjer je prava zalega vratolomnih sten in lukenj. Ta prostor pa je tako majhen, da vsi ribiči ne morejo priti bkratu na vrsto, da si osuše mreže. Zato morajo nestrpno čakati in prav kosmato preklinjati, ker jim mokre mreže stoje na kupu in se takim načinom tudi močno kvarijo. —
Seveda so ribiči večkrat prosili mestni magistrat in c. kr. pomosko vlado, naj jim napravita obljubljeni prostor. O tem so inter-pelirali tudi naši poslanci v mestni zbornici, a Vise prošnje in interpelacije niso uresničile želja naših siromakov — ribičev.
Pač, nekaj se je vendarle po dolgem času hotelo ukreniti gleda omenjenega prostora. — Tak prostor — katerega bi se posluževali tndi naši „šavornanti", to je vrsta pomorščakov, ki preskrbujejo razne parnike in jadra-niče ob njih odhodih z različnim gramozom v slučaju, da niso dovolj naložene z blagom, ki ga imajo prepeljati v druge kraje, — so hoteli namreč napraviti na potoku v bližini pokopališča. Seveda so ribiči tak nesmisel nakratko odbili iz vzroka, ker bi tam napravljeni prostor neodgovarjal njihovim potrebam, ker bi bil preveč oddaljen od Inke in bi ribiči imeli mnogo skrbi, sitnosti, brezpotreb-nega dela in izguba časa.
Vsakemu je znano, da ribiči, ko ulove ribe privealajo h kraju v — luko; tam obe-rejo ribe, pero mreže in jih tudi v neposredni bližini luke suše. — V tem slučaju bi pa morali ribiči, ko bi oprali mreže hoteči jih posušiti, naložiti iste na čoln ali barko in jih prepeljati na omenjeni prostor, a potem se zopet vračati v luko. Ko bi se mreže posušile, no, tedaj pa zopet vesla v roke in veslaj proti prostoru, da jih tam naložiš na čoln ali bsrko.
Ta nasmisel so uvideli ribiči in so se moško protivili taki — 1 jubavi in naklonjenosti. Ravno tako smešno in pomilovalno bi bilo, ako bi ribiči vozarili mokre in suhe mreže tako daleč od luke na vozeh.
Saveda je tudi c. kr. pomorska vlada ra-zurcela to neumnost, a od takrat ni prav nič ukrenila in odločila glede prepotrebnega prostore.
Mi barkovijanaki ribiči in „šaiornanti" smo popolnoma moenja, da bi nam c. kr. pomorska vlada prav lahko šla na roko, aki bi to resno hotela. Saj je prostora na levi in ns desni strani luke in tudi celo na valolomu bi ga bilo, ako bi tega isti dovoljo razširili in močno utrdili proti valovom. Manda ! pa nima poguma in noče za nas uboga trpine prav nič ukreniti, ker se gotovo trase pred jednim velik o-u b e 1 j s k i m Ca-sarjem — lastnikom kopališča „Excel*ioru in tudi pred mestnim magistratom.
Mi pa v obupu kličemoj Nikjer nam nočete pomagati, ne na polju, ^ne na morju. Povzdigamo zopet svoje giasove in opozarjamo vse one prizadete gospode na c. kr. pomorski vladi, na c. kr. namestništvu in na mestnem magistratu: odločite se vendar enkrat in pomagajte trpinom, ako imata resne volje do dela in do pomoči.
Ako mi izvršujemo svojo državljansko dolžnost, ko nam pokladate pred nas razne plačilne naloge, storite tudi Vi svojo !
Barkovlianski ribiči.
Iz Trebič. Nad vrataoi „Gospodarskega društva* je prirejen edini t-gjvinski napis v Trebčah, in še ta se gUii „Društvena gostilna", spodaj pa „0stena sociale". — Ne vemo, čamu da je spodnji n&nis! ?
Večkrat je bilo načsL;vo omenjenega društva od strani rednih in podpornih udov,
V Trstu, diie 31. avgusta 1909
»EDINOST« ft, 244.
Stran III.
poiebno pa cd našega pevskega društva opo- | zorjeno, zakaj da ne bi zadoatoval samo slovenski napis v čisto slovenski vasi ? !
Aii načelitvo ni vstreglo in — kakor se vidi — ne misli vstreči opravičeni želji svojih kiijentov.
Ne čudim se toliko nekaterim udom odbora, kolikor pa sicer vrlemu g. predsedniku, da noče ali da ne more ukreniti tema potrebno.
Svetoval pa bi cenjenemu odboru, da bi se učili spoznavati sami sebe in stati na lastnih nogah, ne pa delati brezpotrebnih komple-mentov nikomur ! !
Zakaj rek velja, da : Kdor zaničuje se s? in, podlaga je tujčevi peti. Toliko za sedaj v priiazen opomin.
C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzo* javnega poročila so voine ladije „Nadvojvoda Karol", „Nadvojvoda Friderik" Ferdinaad M&ki" in „Pandor" priplule na Rod. Dne 29. t. m. so odplule v Mersino. — Vojna ladija ,Cesarica Elizabeta" je 28. t. m. priplula v „Čemulpo", kjer 03tane 5 dni. Na ladijah y;e zdravo.
Državna obrtna šola v Trstu. Inženir
„Nadvojvoda dne 28. t. m.
Vrementka napoved za Primorsko: — Spremenljivo ■ posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah
naznanja, da priredi dne 12. septembra t. 1. veselico, na kar se opozarja bratska društva. Več prihodnjič.
Giazbeno dr. „Trst" vabi vse svoje igralce da se udeleže vaje, ki se vrši v četrtek 2. sept, v društvenih prostorih („Jadran") ulica S. Sebastiano 6. I.
Slavnostni odbor Trž. kol. dr. „Balkan" za priredite? velike »Jugoslovanske" dirke ima nocoj, ob 9. uri in pol točno, sejo v kavarni „Minerva".
Prosi se uljudno, da se udeležijo te seje vsi členi odsekov. Kolesarski .Zdravo".
Volilen shod. Podpisani vabi vse člene „Del. podpornega društva", da se vsi udeleže volilnega shoda, ki se bo vršil dne 2. sept. t ob 7. uri zvečsr v društvenih prostorih, da ■e pomenimo o sestavi novega društvega cd-; bora.	M. Hervatin.


- iT f ^
mmt
T'-?'?-.-v'-" •'V'
r* z-* / • —.x
um ^

Cement - Portland F
■ „SALONA" I
Družbe „SPALATO"
Anonimno deln. drnStvo eementa Portland SALOXA.
Letni prolzoodi: 10.000 uason.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
LEopi Fier, Trst
:: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605.
Zaloga Cementa Riva Grumula 2
Telefon 23-30
p-imorske državne stavbene službe Fran,	__
F o g a r je imenovan učiteljem IX, činovcega!	„ _ ^
razreda na državni obrtni šoli v Trstu.	j M&T. d6laV. O^aH IZSCIja.
Izlet N. D. 0. v Ajdovščino. Pridno sej
dvigajo vozni listki za veliki nedeljski izlet vj prostorih N. D. O. Razven tega prodajajo j vozne listke tudi nekateri zaupniki. — Na- j zna n; amo tem potom še enkrat, da se vozne ! listke dobi v urada N. D. O. (ulica Lavatoio j št. 1, I.) ob uradnih urah (9.—12. predpol. i
Veliki izlet v Ajdovščino v nedeljo, 5. septembra t. 1. Jutri priobčimo obširni program izleta v Ajdovščino in veselice, ki se tam vrši.
* * *
Danes, ob 8. uri zvečer 89 vrši zaupni sestanek pripravljalnega odbora za VI. okraj
NOVI DOHODI. V dobroznani prodajalnici oblek
Alla citta di Trieste, Trst
Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, deških od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od E 2 do 16. Zaloga tu- ln Inozemskega blaga za
obleke po meri, ki se izvršujejo v lastni delalnici. Specijaliteta hiač, jop in srajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. -
„Alfa citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducei 40 (prej Torrente)
in 2.—8. p?p.) pri društvenem slogi kakor (Sv. Jakob) v sobi pevskega društva „Ilirija
tudi v I. skladišču „Konsumne zadruge-« m v N. D. O. (ul. del Bosco št, 7.)
čia-
v«
ulica Montecchi. Opozarjajo ae na to borniki, ki so bili izvoljeni na zaupnem
Izlet obeta izpssti najsijajneie. Zanimanje stanku v prostorih N. D. O. minuli četrtek, za ta izlet je spl šao ne samo v Trstu s prošajo, da se gotovo udeleže tega sestanka, i nego tudi na Goriškem. Iz Trsti se udeležu
'* s zastavo tudi sledeča delavska dru* „Delavsko'podporno društvo" s zastavo
Darovi.
—	Za javno knjižnico Čitalnice pri Sv. Jakobu, daroval ja g. L. Bizjak 1 K. G.
pri bv. Jakobu s!Potrato je nabral na vrtu „Gotp. društva" v „Tržaško podporno in Skednju med si. obtinstvu 21 K 60 .tot. —
Vtem g. darovalcem bodi izrečena iskrena zahvala.	Knjižničar sv. JakobBke čit.
—	Za podruž. sv. Cir. in Met. v Skednju nabral učenec iz družbene dole pri Sv. Jakobu Jo&ko Zižmond na jubilejni svečanosti društva „Velesile" K 24,
je o izleta razven „Narodne delavske organizacije 5tva:
perfiko društvo „Ilirija" zastavo in menda tudi bralno društvo" s zastavo.
Za nedeljski izlet v Ajdovščino. V soboto
ie ravnateljstvo c. kr. drž. železnic dostavilo N. D. O. odlok, « kstariai ae dovoljuje do-%ebni vlak. Odhod iz Trata (s postaje drž. železnica Campo Marzio) boda točno ob 6. uri 55 minut zjutraj in ne, kakor pomotoma navedeno v letakih ob 7. uri zjutraj. Cen?, kakor že omenjeno, v Ajdovščino in naza;, samo K 2.70. — Posebni vlak ne vozi, ako ni priskrbelo vozue listke do 3. septem. zvečer vsaj 300 udeležencev. Priporočamo tedaj nujno vsem, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, da ne zamudijo kupiti si listka po tej znižani ceni najkasneje dj gori nazna-čenega roka, ker vsakdo, ki bi si ne priskrbel do tega časa listka v prostorih N. D. O. sli v I. skladišču konsumne zadruge N. D. O. (ul. Bosco 7.) ostane v nevarnosti ostati brez listka za znižano voznino in bi se ne mogel peljati ■ posebnim vlakom. Opozar« ja se, da dotičnik, ki bi si ne priskrbel listka se more vstopiti v posebni vlak pod izjgibom globe od 6 K.
Slednjič se naznanja, da se bod* posebni vlak vstavil na postajah Rjcol, Vrdela, in! Opčine, Uleležaiki iz teh okrajev (R?col, Vrd-ia in Opčine) se bodo smeli poslužiti posebnega vlaka tam, ako so v posesti listka za posebni vlak, kateri se dobi v uradu Nar. del. org.
200 x 1000 za obrambeni sklad sv. Cirila in Metoda so se priglatiii zopet sledeči: 334. Narodni pipčarski klub pri sv. Jakobu < motrivali, kako v Trstu. 335. Vedlin Anton, tajnik mestne hranilnics v Kamniku. 336. Schrey Alojzij, viSii poštar in veleposestnik na Jesenicah.
337.	Plešivčnik Ana v Pliberku ua Koroškem.
338.	Štekar Štipko v Ajdovščini. 339. Fran Luznar nadačitelj na P;imBkovem. 340. Slov, akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu. 341. Posojilnica v Gornji Radgoni. 342. „Efam" v Gradcu. — Najiskrenejša zahvala vsem pri-glašencem, posebno pa enim, ki so tudi že vposlali svoje zneske.
Zobozdravnik dunajske poliklinike
izdiranje brez bolečin
PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zlatemu. CENE ZMERNE. Barrisra veookia Štav. 33
ta
•t*T 170S
Vesti iz Qoriške.
Akademično fer. društvo ivoj VII. redni občni zbor tembra t, 1. ob 3 in pol uri zjutraj
„Adrija« ima dne 4. sep-Go-
rici pri ^Jelenu" s sledečim dnevnim redom :
1.) Čitanje zapisnika. — 2.) Poročilo odbora : a) tajnika; b) bhgajnika. — 3.) O dijaški samomopoči. — 4.) Volitev predsed* nika in novega odbora. — 5.) Slučajnosti.
Takrat se ne pošilja posebnih vabil. Vabimo tem potom vse tovariše, redne člene in {g. st&rešiae, da ie gotovo udeleže občnega | zbora. Posebno pi kličemo v srojo sredo to-. variše abiturijence, ki naj prineso v društvo i novih moči.
Odbor : „Adrije". Dež. zborske volitve na Goriškem. (D o-
p i e * K r a « a).	_
Bližjjo se dežslno-zbcrike volitve. V to Bvrbo ae je začelo po vsem Goriškem brez i razlike strank, razmišljati in dogovarjati, katero stranko bi bilo upoštavati, kitnemu «h idu sa odzvati in katere in kakšne poslance naj bi se volilo !
D4 ne bomo koaetje posestniki dolgo ražin kaj mislimo, izjavljamo na
Preprodajalci ali agenti
njCesare Levi nj
urar in dragotinar
Trst, Corso štv.
41
se priporoča cenjenim odjemalcem, ker ima sedaj veliko izbero

jjj predmetov za darove
po jako zmernih cenah.
ki želijo zastopati poznano banko, ter se baviti b prodajo zakonito dovoljenih srečk, najdejo proti visoki proviziji stalno službo. Z malim trudom se lahko zasluži mesečno 2oo do Soo kron. Ponudbe naj se pošljejo pod : JI
NEUE FORTUNA",
Budimpešta V. — Borse, — Postfach 38
Majcen Miloš...
mizar - Trst - uliea Leo štev. 2
priporoča slavnemu občinstvu
svojo mizarnico.
Izdeluje v« ako vratno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO

^a^ g	solidno in elegantne
'HllillClTClIl	po zmernlh cenah
fOmSIVO Rafaele Italia
^^^B— _Q_ _ vri« uninnntnn
Mnlnnntnn

Razpisuje se
služba kontoarista
Tržaška mala kronika.
Nadebudna mladina. Josip Smak, stan. v ul. Malcanfcon št. 15 je bil včeraj na Jo»i-pinovem pomolu olajšaš za mošnjiček. Junaki tatvine »o bili trije paglavci, od katerih je ujel nekegi 8 letnega fantalina. lati je vrgel novčarko proč, ki jo je okradeDec pobral.
Poskus samomora, Včeraj ob 1.30 zjutraj je 29-letna Ivana Barto*, stanujoča v ul. Concordia št. 6, vsled domačih neprilik poskusila zastrupiti se. Zira7niška postaja jo je spravila * bolnišnici.
Uzmovič v kavarni. — Delavec Dominik Gregorich iz Čarvinjana je predsinočnjem zaspal pri mizi prad kavarno B:zantino. Ko 83 je okolu 4. ure prebudil, ni imel več zlate verižice v vrednosti K 100.
Smola tatov. V nedeljo med 5. in 6. uro zjutraj so neznani tatovi ulomili vrata lope. nahajajoče se v veži hiše št. 5 v ul. S. Giacomo, kjer ima svojo delavnico urar Casalotti. Nigo pa našli ničesar, ker urar jemlje vedno po dovršenem delu ure • seboj na dom.
Koledar In vreme. — Danes; Raj-
mund Nonat sp. — Jutri: Egidij opat.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+■ 25.° Cels. Vreme včeraj : lepo, zvečer
-oblačno.
pri podruž. AGRO-MERKURJA v Trstu.
Reflektanti morajo znati korespondirati v slovenskem, laškem in nemškem jeziku. — Plačilo po dogovoru. Nastop takoj. Prošnje z dokazili na: AGRO-MERKUR, osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v Ljubijana Janez Trdinove ulice 8.
Gosp. /. SBRRAVALLO
TrsU
Vaše Železnato Kina- Vino Serravalo (Vino di China Ferruginoso Serravallo), je izvrstno zdravilo, katero bolniki kaj radi jemljejo ter lahko prenašajo. Rabim je že več let pri rekon-valescentih po operacijah in dosegel sem z istim vedno izvrstne uspehe.
PULA, 4. oktobra 1905.
Dr. G. Antichievich.
: s
1UUI
Arturo Modricky
Prodajalnloa nanfskurnega blaga in drobnih predmetov, Trst, ulica Belvedere 32
KotI dohodi sa pomladno sezono. Perkai, seflr, satim beli in bamnl batist, Perilo oa meter dvojne Si rok osti kakor tudi za rjuhe 156[lO0. Izbera moSkih in ženskih srajc, o vratni tov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic.
Moderci, nosni robci, maje, trliž.
Moški in otroiki slamniki, rokovice, nogovice in čipke
Dežniki iz bombaževi ne in svile. Zavese iz blaga io čipk. ter velika izbera drobnih predmetov.
NOVO POGREBNO PODJETJE
Corso št. 49 (Piaaa
W z bogato opremo za vsakovrstni pogreb.
in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd.
: Velika zaloga :
voščenih sveč.
Prodaja na deb. in drobno.
H. STIBIEL in drug se je preselilo na
:a Goldoni)
0



Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem o*ru novodobno ur<^
izdeluj© svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovaryu dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom,
iz zagrebške tovarne.
Yoir&r&i&]£& xaunk«.
si. V. Y 1162, 5:9 L
gtran IV
„EDINOST" št. 244
V Trstu, dne 3L. avgusta 1909
kratko, — vo'ili bomo kandidate, predlagane cd agrarne stranke.
Da sme si v svesti svoje naloge, izvolimo si take deželne zastopnike, ki nai Kras po-, polncma poznajo, naie potrebe in reve — a ki so tudi popolnoma zmožni za to častno na-1 loge.
K?kor se sliši, se je med zaupniki; Bgrsrce stranke dcgovorile-, da se misli pred-; Irgeti dne 2. septembra t. 1. na shodu v Gto-i rici trojico kandidatov, ki bi blizu popolnoma ■ odgovarjali na menu volileev. Eden te trojice je baje na gornjemu Krasu, dva pa na srednjem Krasu. — Bazumci možje so, dobri kandidatke, čast niim! — Ali kdor pezna !e nekoliko geografičoo sežanski okraj,; mora takoj uvidetni, da razdelitev gg. kandidatov se noitrinja iz krajevnega ozira spozna-! vanjem položaja posamičnih občin Krasa. Nai; t kraj je v površini Škrat daljši nego 'širok;! — torej, ako potegnemo diegonalo; vidi se.' da bi hiii ti kandidatje (kakor prej omenjeno) za Sežano, Komen in Um blizo, — nekaj nepravilno razdeljeni.
Veliko njih so mnenja, da nas lahko zastopa mož, ako le kaj razmere pozna in da; je zmožen za poslanca, tudi če naš rojak aii; domači d . Tojni tako. Pri ilovica" goveri, da vsak j ttk svojce najbolj drži.
Vprašam razsodne Krašesce, bi-li imele j zapuščenefvasi spodnjega, južnega in zahodnega} Kra«a, moža razumnega in inteligentnega, ki; bi nas zamogel zastopati v prihodnjem deželnem zboru! ?
Mnlra, da. Zraven kr&ških vrlih veljakov iitamo v imenovanih krajih več izvrstnih mož, katerih bistroumnost bi veliko pripomo j gia do boljšega blsg3»tBDja na spkšno za-j puščenim občinam. Našli smo moža, ki bi cas Kraševce vtegcel v dež. zboru imenitno rastop&ti. Nismo proti ccefcem gg. kandidatov, f.mpak hočemo omeejeni Krašcvci, kaker imajo Komenci in Sežančani, tako tudi mi imeti enega poslanca, svojega bližnjega domačina, ki nai in nt še potrebe prav debro pozna. M ž se ne usiijuje ; vaprejel pa bi kan-ditiitoro pod pogojem obče vzajemnosti. Zato uljudno vabimo, da se prihodnji četrtek 2. sept. udeležimo vsi kmetje posestniki gg. župani in podžupani shoda v Gorici, ki ga skliče agrarna stranka.	i
Tega dce ii tam se bo predlfgalo na-j merovace kandidate, katerim potem na dan volitve sporazumno oddamo svoje glasove. Na ■videnje dne 2 septembra prihodnji Četrtek v
se
■ Mali oglasi ES
Esposito & Bassa ESSTJSSr!
viUo* Anton Jo I. Trgovina manifakfcui. blag* ; r«doa*to▼ ter sukna i« ženske oblek*
Soba
mebiirana velika ali mala se cdda takoj. Belvedere 2, A, vrata 14.	1475
Lepa
sobica se odda v najem v uiici Giovanni Boccaccio 5, vrata 18.	1480
PoV17iinnict ali E08Pca resnega značaja išče r CllfclJUlIlO L ge za trgovino manifakture. — Obrniti se je na In?eratni oddelek Edinosti. 1478
Nq nhrnlffl (mesečne ali tedenske) se pro-l*d UUI URO daiajo dežniki in blago za moške obleke. — LEVI, Ulica Antonio Caccia 6, prvo. Cene zmerne.	1479
Dt*nHom citro malo rabljeno. Po nizki ceni.— riUlIdlll j0Bjp Lnin. G. Gallina 6.	1474.
Sode velike
in male, nove in stare prodaja sodar Campo Marzio štev. 14.
Išče se
vajenca. Mizar Belvedere 8. Trst.
1475.
Fl%fftPQp z vrtem in posestvom, pol ure od po-UVUlOb staje Datovlje-Skopo, je na prodaj. Podrobnosti pri Ter. KosiČ, Tomaj 106 p. Dutovlje.
1452
Gostilna „Al Ginnasio" ulnnsrr?
ima pijače in jedila prve vrfte. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. KosiČ.	1237
PEKARNA IN SLASC1CARNA ■
FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na - Postrežba točna in na dom.

unnmxmmnxn&M nun
j| F. Hormann, Trst §
ulica Biosue Carducci 20, Trst 35
Ve ika zaloga steklenih šip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kristali vpake velikosti. Specijaliteta : Bte-kleni ventilatorji. Posode za ribe. JJ Zaloga okvirjev. Sprejme vsako-vrstne poprave, prevlačenja s ste-klom, verande itd.	== ^
Zalsgatelj stavb, podjetnikov |g
nunnvxxhxh*x
DRAGOTIN STRUKEL
prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije iz usnja, Potne torbe
Ovratnice, MM in naliče.
Specijaliteta: Potrebščine za hribol&zoe.
ANTON REPENSEK
knjigovez v Trsta, vl& Ceollia 9
priporoča »lavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico,
v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah,
SVOJI K SVOJIM !
>ogomil Pii©
wžl arar t Se?aai
ima svojo
J10C0
lalnlcav ur
t TMSTV ui.Vinc. Belluii 13
nasproti cerkve rrel. Antona novega
Vsakovrstni verižice po pravih tov. cenah
Josip
O+nlfo mizarski mojster, Trst, ulica O mila Belvedere Štev. 8, izvršni«
vsakovrstna mizarska dela;
IcPOm	zmožnega skladiščarja (magazinerja)
louuill ■ veščega slovenskega in italijanskega jezika, kateri bi lahko upravljal tudi službo „pia-cista". Prošnje je naslovIjati na podpisanega do 10. Bep;embra t 1. — S. H. Š k e r 1, ul. Cecilia št 14.
1473
mehanična delainica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tudi nikelovanja.
Gorici pri „Jelenu'
Več po*estaikoy.
Vesti iz Istre,
Podgrad v Istri. — Žs nekaj let «em odpravka ilužbo na tuka;Snji pcSii, ki bi merala imeti po svojem prometa dve uradne meči — ie ena žemka oseba.
Naše proSoie za drugo uradno meč po: ile ▼ koš, ukljub temu, da smo v proinji do-| kazali — in se more razvideti tudi iz urad-j nih izkarov, da so majrSe poŠte, ki imajo pO; dve uradne moči. — Morda je za Italijana' ia Nemce drrg zakon, nego za nas Slovence ?!
8 1. septembrom t. 1. pa je ca$a go-•pica peštarica premeščena iz Podg:Eda — a •iišimo, da jo hočejo nadomeetiti zopet z žsu-sko oseoo.
Po <»ej pravici meramo zahtevati, da se meiio poštarja ▼ Podgradu cdda moški osrbi in (kar Se posebno povdarjamo) Slovenca — ker prepričani smo, da slov. kompetento? — ne bo manjkalo, in pri nas zmorejo prui ie taki v peštev, ker je ves okraj izkbuča; dc-venski.
Toliko le za orvi opomin; ča ne izda, storimo pa že ša druge korate.
Iz Dekani. Na narodao slavje, ki se b vrnilo dne 19. sepUmbra v proslavo 40. l«t niče vstanovitve „Oitftlcrce*4 Dekaiib, pri. glasila so fe za sode?o a:-je kkd ča truštva :
1. Pe^iko društvv ^Vtlesile" iz Skedn a korporaiivao z zaata o. — 2, „Čitalnic-u iz Škodn a po deputac: i. — 3, Pevrki-god^no drabt? , „Sioven ki dom"* iz Sf. Barbare — Eleriev, komor* tirno. — 4. „Istrski G:u ič" iz Spounje fi;e, kcrporatifno. — 5. Pev-rko godbtno d-ašiTO „voisrit" iz Čežar ev. korporativ; o. — 6. Pevsko ??raino dru o ^Svobodi", S~. AntoD, korpc-r&i. — 7. fko godbfno ^rašt-o „Same" iz Bet tokov, korpor&tivii?, — 8 Peirsko dinStvo „Slara" iz S. M. Mag h.tLie Spodnje k rporsti-no.
O b ati'sa d:u5t'»i, ki «e c-i;li?o Se prigiaa.t;. 'ti Čm ■-tore s pri;a c, ■ kc.teto i- s "t i o nj>»ii> nastopiti.
Iz cerkvene službe. — Dub. pomočnik v RoTinju Domemk Belci je imenovan kanonikom tamošnjega kolegija'nt ga krp.ttlis.
Deželni kulturni svet za Istro Cesar je vnovič imenoval posestnika v Molovđou Ar-gastina Tomasi predsednikom deželnega kulturnega sveta za Ittro za zakcrico do koLca 1914 trajajočo poslovno dobe. — Minister za poljtdthttO je na pedlegi določb deželnega zakona za Mro od 8. septembra 1884 d. ž. 1. St. 36 poklical v deželni kultur, svet župnika Josipa Grašiča v Bermuter pocestoi-ka in deželnega poslanca Viktorija Mraka v Pazinu.
Prvi križar na turbine avstro-ogrske vojne mornarice. Dce 30. oktobra t. 1. spuste v Puli v morje prvega križarja na turbine „Admiral Spaun*. Z gradnjo križarja so pričeli leta 1907. To bo druga vojna ladija, ki jo le*ov 3pu»te v merje. Pred par meseci so, k t kor zoaoo, v ladjedelnici sv. Marka spustili v morje bejno ladijo nKadeckyM.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
Spalne in jedilne »obe na iz&ero.
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon št. 71 Romano IV
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marijeud Sal&rmi
Ponte della Fabra 2
(vogal Torrente)
ul. Poste Huove
Alla cittžl di Londrs.
Velik izbor izgotovljeaih oblek za moško ia dečke sop.tumi za otrobe. Površniki, naočne jope, kožni" i in THniih paietotov. Obleke za dom in delo. Delavske ibleke. Tfrolski leden. Nepremočljivi plašči (pristni i anvleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih j h varn Izgotovljajo se obieke po meri po najnovejši ! »nodi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah
Slovenci in Slovani
Kadar kupujete pr j tvrdkah katere oglašajo v „danosti"; sklicujte st vedno na o v našem listu, ker fako t-.do znale dotične tvrd!-da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bclje pestreženi, zraven tec? pa pcrra^ate s tem ma-: : tenjalno i.stu „Edinost'* : :
Odprlo se je
novo veliko skladi ?če
POHIŠTVA
in ^pefarij
Faolo G-astwirtfe
v ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85
j z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in mc -j derne riebe ter popolnih oprav za stanovanja. —: —
Zadri e novosti te stroke.
i Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti.
>
HOTEL ABBAZ A
Ulica Geppa št. 20, Trst
(Piazza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2-— naprej. Omni bus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in Eemško kuhinjo. Cene zmerne. Udsni J. Woschftz.
^ i*u ^Hi i^t lai uii irai saj ifij i,?; •	IJI
^ Dr. Fran Korsano	^
Specijalist za sffllitlCne in kožne bolezni
ima svej ambulaionj SS y Trstn v ulid Ssn shv, S
S2	(c&d Jadransko basiko)	^^
^ imleaa i! is. a i. is c« 5. *i so 6.1? jm	g-? iBi IfiivSii uat I"- a • r 1; ^' m -:? •
M8
PRODAJALNICA. ŠVICARSKIH UR
J3SIP OPPEiSHEini
*| urar !n Izdslovatel] časomerjev
crst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram)
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovin^stih ur.
Stenske ure z modernim zvonilom.
PRSTANI, UHANI, VERIŽICE Itd. po^zmemlh cenah.
Popravljanje se izvrši po dog. cenah in z garancijo
Umetni zobje
fiombiiranjc zobo^.
izdiranja ZUDOV bru m m vsake boieop*
v zcbozdravniSkcni kabinete
.3
fri 41' ^
f B.6 i!
i
T Ra8 T
^Hea 4sii« Casa!-'F?«a f3, H,
DAMIELE PILLIN
TBST - ulica Aoqnedotto 94
TELEFON 241
Velika zaloga gašenega in - živega apna.
Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči.

lillEHedla
laiaii
št. 11
Zaloga koruzne moke lastnega pridelka in oblode. ■■■■■■■■■■
Ul. Netila Št. 27
IlEiii iSHEi

HIRSiH & Co. TRST
lični mlin in ž
Obrtni zavod z gonilom na benzin 80 H P
3Ilenje (lisav^, žita, kresnic, gumija itd.
Žaganje finega lesa za zgradbe in dog.
pm
mti
lama
Telefon 22-70
iiiai 1313il
umi
Delainica amerikanskega pohištva za ■■■■ moderno opremo pisaren. ■■■■
Zasebni dekliški licej
trgovski kurz, gospodinjska ljudska šola Šolski sester v Trstu
a

Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko in kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzija 600 K ; šolnina: za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim šolskim letom se
otvorijo prvi 4 licejalni razredi. Na zahtevo se dopošljejo prospekti.	Na zahtevo se dopošljejo prospekti, w
VJOCXXXXXXXXXXXXXXOXXXXXX5KXXXXXX)(5
1200 dvanajstoric zgotovljenih — obrobljenih —
I Rjuh brez šiva
150 cm širokih in 2 metra 25 cm dolgih, iz garantiranega platna, ti je tkano iz najfi-nej59 lanene preje, uporabljivo za vsako opremo, se prodajo vsled reduciranja produkcije P°
2 kroni SO siotink
komad. - Pošilia ae po j-o5tnem povzetju
najmanj 6 komadov. Naznan am cenjen, odjemalcem, da ostane za oddali po inventuri zopet približno
4000 m dobroohranjenih ube-Ijenih najfin. rumburških
platnenih ostankov
(brez pogreška) dolgih G do 12 metrov, po SO stot. metor; izbranih ostankov od 12 do 18 metrov po 55 stotlnk meter. Za trpežnoBt jamčim tudi takrat.
Pošilja se v zavojih po 5 kg (približno 40—45 metrov) po poštn. povzetju.
POZO K! Za kar ne ugaja vrnem takoj denar, tedaj nikak riziko.
S. Stein ^ Hnchod
w
na Češkem.