LISTCK. T. SELIŠKAR: Protialkoholno vprašanje. Pa je prišia prohibicija in ljudje, navajeni piva. so tarnali in begali vz kraja v knaj ter fskali oaze v prostrani pustinii. Tako se je priičela nova mdtistrija — »butlegerstvo« — ki je mnogim prineslo čedne denarCe. Na tisoče hiš se je spremenilo v pivovarne v madem. Iznajdljivi ljudje. željni požirka močnega. so pronašli, da je vsaka »kafekangla« dobra za silo. oe ni bilo kotlička. Prvo jesen po prohibiciji so tisti. ki se razumejo na vino, ne samo kako se ga pije. ampak tudi kako se ga delia, pričeli »prešati«. Od deset do petindvajset galonov so ga napravili. in to, je bilo veliko. V par mesecih pa je pošel. »Drugo leto ga bomo pa malo več naredili.« In zopet ga je bilo premalo. To jesen se bo porabilo več gro>zdja za »prešanje« kakor preje dve jeseni skupaj. Prohibicija je imenitno »prohibitirala«. Prohibicija kakor je bila sprejeta je napaka. Tisočkrat bolje je, če se točenje pijač pametno regulira, kakor pa da se jih prepove, ne da bi se jih prepovedalo. Razumno je, če se ljudi uči. da je čezmerno uživanje alkoholičnih pijač zastrupljevanje organizma ali »organona«, kakor se glasi v Gorkijevi drami »Na dnu«, ni pa razumno, da se jim nekaj prepove, kar nočejo. da bi se jim prepovedalo. Glavni uradi slovenskih jednoit bi sedaj že lahko povedali kaj zanimivega o rezultatih »prohibicije«. Tudi blaznice imajo nia razpolago zanimive številke. Čikažke policijske postaje so zaposlene največ z zadevami, ki imajo svoj izvor v prepovedanih pijačah. Pijanstvo v družini, kreg, tepež. pa pošlje kdo po »policmana«. In potem aretacija. malo pridige na podicijskem sodišču, pa spet domov. malo piti in se poveseliti. nato pa kreg, pretep. pa zopet policaj. Od novega leta napre.j so alkoholne pijače ziahtevale v Chicagi dvesto človeških žrtev. Vsi ti so šli v večna lovišča, ker so imeli »organon zastrupljen z alkaholam«, pa je odpovedal delovanje in izpustil po špiritu puhtečo dušo v zrak. Pred menoj leži pismo iz inekega velikega rudarskega mesta na zajpadu, ki ga je poslal agitator, ki ni proti pijači itn je za odipravo prohibicije in pa za trezne glave. kajti alkohol, če se ga uživa preveč. ubija razum in ga tira navzdol. »Poskusil sem agitirati, kajti maselbina je veBka. pa sem naletel na razmere, v katerih ni mogooe napraviti ničesar,« pravi v ipismu »Slovenci v tei naselbini se bodo vtopili v valu alkohola. Vsakdo. ki ima naše deliavsko ljudstvo rad, se mora razjokati nad življenjem tukaišnjih rojakov. Pijani ljudje liahko jokajo, ampak tu ima tudi trezen človek priliko, da bi plakal nad potopitvijo ljudi v pijači. ki jih že več ne zabava, ampak uničuje. Vsak večer ie v hišah harmonika. ples in z vinom obložene mize. Domača družina pije. fantje in sosedfe. ki pridejo vasovat, papevajo, mamakajo grla. uganjajo burke. pa — saj veste kako je. kadar so duhovi nazvneti od vin- ca rujnega ali pa od žganja. Vprašai tako dtužbo naj se naroči na tak in tak list. pa se bo režala, zbijala iiz tebe šale in ti ponujala piiti. Pij —! Še enega — kaj bi se tako branil! »Delo imajo težko in nezdravo. Zbiti ko>t so, se tolažijo v pijači in si poslabšujejo položaj in zdravje. Če bi jim tudi od strani kako povedal, da ni zdravo kar počno. bi se krohotaili na ves glas in se norčevali na tvoj račun. Človeška natuna pa je čudna stvar. Veliko p.retrpi. veliko spravi skozi žeilodec, zavžije lahko strupov. ki bi jih niti vol ne preneset, potem pa se upre. In tako vidite v vseh takih krajih človeške podrtije, od garanja in pitja runirana telesa. In nihče se ne briga zanje; lazijo okrog kot sence in čakajo, kje se bi dobilo kaj piti. Za jedi jim ni. »Nisem pristaš kake svetohlinske družbe treznosti, ali vseeno bi rad. da bi si ljudje zmali včasi poiskati zabavo in se razvedriti, ne da. bi mogli biti v spremstvu alkoholniii duhotv...« (Dalje prihodnjič.)