GLAS NARODA
Listislovetiskihcdelavcevv Ameriki*
Največji iloTenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pot leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
The largest Slovenian Daily in \ the United States.
Issued every day except Sundays o and legal Holidays. 75,000 Readers.
-■■■■	__J1
TELEFON: CORTLANDT 2876. __Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 181. — ŽTEV. 181.	NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 4, 1922. — PETEK, 4. AVGUSTA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX
VAŽEN SESTANEK DRŽ. GOVERNERJEV
i
Ooverner ji držav Ohio, Indi- j ana, Kentucky in Michi-; gan so se zbrali, da se posvetujejo glede otvorjenja-premogovnikov.
OBRATOVANJE POD
VARSTVOM ČET.
Indianapolis. Ind.. 3. a v pust a Guverner MeGray, ki je stori! prvi korak. <1h j riene s proizvajanjem premoga za državne zavode ter bistvene industrije v lnui-uni, jf ubrnii danes svojo |»ozoT- 1 no*t ua konferenco trovernerjev . in številnih [jremotf proizvajaJo- J <- h držav ,'I'a konferenca je bila . »klicana na sestanek danes zju- . t raj v njegovem uradu Govor- I ner, ki je povabil sest nadaljnib (fovernerjev, naj se sestanfjo z i igira o načrtih za proizvanje pre ■noga. je dobil obvestijo. da *e ! bodo konference vdeležili jrov* r J ner Davis iz Ohija. uov. G roes beck iz Miehipana in brat (jover-j ncrja Morrow iz Kentucky ja ' kot njeprov zastopnik.
Governerji \t Wiaeonsina, V.Vs! | Virpinije in Pennsvlvanije, ki s«>,
bilo povabljeni na konferenco, se 'i ni*>o m oprl i odzvati temu povabi- i lu ra<li nujnih poslov, izvirajo- * c i h iz «ta\"karskcj5a položaja, 'j
Governer Groe*beek iz Michi- j »rana tit>a baje na"*rt za uravnav« j stavke, ki bo predložen konfwn i ei v ra k motri van je.
Governor McTrajr je pri*V1 w proizvajanjem premopa pod državno avtoriteto ter pod vai»- j Mvom državnih čet Steni je otvn-nl pot v zadevi dobave premopa za najbolj nujne potrebe. Mojro-<"e je, da ho«io nekateri izmed urovernerjev,' ki se bodo vdeleži- ( li sestanka, sprejeli načrt Indian«1 ; >rled.' postopanja v stavkarskem \ položaja.	,
Med tem pa so se pričele pri- ; prave za proizvajanje premoga v j Indian i po<l državno kontrolo ( Delo izčH&čenja rovov pred dejan- } -•kini obnovijeixjem obratovanja i ter kopanja prrmosra. bo trajalo ' par ur danes zjutraj, nakar bodo , pričeli kopati pre-nnjr v roviii Ica-tere je prevzel poverr.fr v imenu „
države.	.
- (
i
SMRT STARCA ČUDAKA
Weat Palm Beach, Fla , 3 a v- 1
Hrusta. — Skrivnostni J. II. Smith. < ki je umrl tukaj od lakote. Pe- . prav je imel $37.000 v ffotovem denarju v tvojih žepih, je bil i-L dentificiran kot neki Judson Ho-11 ward Smith, lastnik hiš v T.os j | Angeles C'al. ter neke ren<"-e. ob-j | segajoče več £to akrov pri Falls ! -City, Nebraska.	ji
V	nekem pismu, katero so na j« »li pri njem. je bilo nevedeno. ime j nekega New ki rk a, ki je, inform i j ran o smrti starca, brzojavil, da je Smith njepov svak ter odredil, i naj prepeljejo njegovo truplo v < Falls City.	j i
Smith je bil ve«" let dobro znan ! , na plavni ulici tukajšnepa kra- j ja. Nikdar ni nosil klobuka, nik , dar ae ni bril ter vedno n^sil s ►tboj dežnik Redkokedaj jc »lat: j odgovor, če ga je kdo nagovoril 11 in nikdar ni pričel sam govoriti, j 1
Jedel je banane in razli-'-i.c dru j j ge sadeže in to vedno na cesti, kjer je »tal razoglav ter z dežni- < kom pod pazduho.	! j
V	bolnico so ga poslal« potem i ko je ležal tri dni v svoji sobi v'j nekem cenenem prenočišču. Umrl j < je od lakote ter ni hotel povedati j ] zakaj noče jesti. .	M
RUSUA NE BO PRODAJALA i VODKE	I
- i i
London, Anglija. 3. avgusta. — < Ruska trgovska delegacija je da- j ] nes ugotovila, da je bila avtorv j zirana zanikati poročilo iz Mos- i kve, v katerem se je glasilo, da bo ruska sovjetska vlada dovolila ! j prodajo vodke kot'državni mono- j pol. To vest je označila delegaci-h j* kol iimiMjotiflo brca podlaga, i
OSEMNAJST CILINDER&KI MOTOR IN NJEGA USTVARITELJ
THE CIGHTEEM
cylinder. * ;
L AIRPLANE S
JUGOSLOVANA ZAPRLI ZARADI UMORA
Policija v New Yorku je are tirala nekega Paul Čepeka ki je baje oropal ter vrgel iz vlaka svojega tovariša.
1 Kn se je hote! včeraj vkrcal' n.s 1 francoski parnik Paris, da odpotuje v Evropo, je bil Paul C>pe*K. Mar osem in štirideset let. iz Lynch. Ky.. aretiran od« dveh jm»-licijskih s*-ržantov s policijske postaje na iztočni .'»1. cesti, kot begunec. preganjan od pravice.
Aretiran je bil na temelju o*>-dolžbe. da je oropal t»*r umoril nekega svojega sopotnika na vlaku v bližini ELvria. Ohio, tekom pretekle nedelje. Detektiva sta /asat ila Cepeka s p* »močjo dveh kovčegov. katera je bil poslal na Grand Central postajo v tem mestu. Soglasno z detektivi je bjl eden izmed kovčegov lastnina Andy Kirkovi«"a iz Lynch. Ky., u-morjenega moža.
V neki brzojavki, katero je poslal šerif Baehus i/ Elyr:a. se je glasilo, da sta bila Kirkovič Tn Opek na f 11 iz Lynch. Ky. v staro domovino v Jugoslaviji. Ko se je nahajal vlak. s katerim sta vozila, v nedeljo ponoči nekako trideset milj od Tlevelanda. ;e Čepek oropal Kirkoviča t«*r ga vr-i»el nato skozi okno.
Detektivi so zasledili oba fco\-čega v skladišču na Grand Central postaji s ponedeljek zveeer iter pričeli čakati na človeka, ki bo prišel jninje. Včeraj zjutraj sta se pripeljala dva moža z tovor-I nim avtomobilom ter predložila I eeke za oba koveecv. j Detektivi sta izprašali ta dva možka ter izvedela, da ju je nn-jel neki tuje**, ki jima je rek^l, naj privedeta kovčege na franco-! ski parnik Paris na zapadni pet-I najsti cesti ter Hudson reki kro« i ojK)ldne. Detektivska seržanta sta j jima takoj pojasnila, da sta poli ( ""sta ter si izposodila o 1 šoft r-i ja ter njegovetra pomočnika un:-; formo, čepice in overalls. NaložT-! la sta oba kovčega na avtomobil ; ter se odpeljala na pomol k par-I niku.
^Vpek je zahteval kovčege zase ter izjavil, da se mu mudi pri-1 ti na krov. Ponudil je detektivoma en dolar, če mu pomagata nesti kovčega na parnik Ko «ta vprašala Čepeka glede KirkoviPa kojega ime je bilo zapisano na e-nem kovčegu. je odgovoril:
— To je moj prijatelj. Hotel -se je vrniti z menoj domov v .Tu-sroslavijo. a je stopil z vlaka v Clevelandu v nedeljo zvečer. Dal mi je $150. a se ni vrnil. Mislim, da bo prišel na krov Pa risa še predno bo parnik odjadral. — • Čepek je bil nato aretiran tn odvedli so ga z obema kovčecromn vred na policijsko postajo. Detektivi so našli $1800 všitih v njegovo notranjo srajco. $650 v že-|pih in dvajset dolarjev v denarnem pasu. J _____
GL.ETNar-4 D. ANGLE,
fl TJWW^ __
Slika nam kaže inženirja Glecn | D. Angle, ki je konstruiral z rs zrakoplov motor. l:ateri ima i osemnajst eilin.trnv. ti r proiz-1 vaja sedemst > 1; :.j->kih II. i Svoj motor je pmiudil Ameil-, can Eagle Ass.»ctai ion. ki irrči-\ <li aerophm za l'K> oseb. Pravi.! da je v tem motorjem mogoče napravili potovanje krog sveta.
V BUDIMPEŠTI SO ZELO BO-J E V I T I.
Budimpešta, Madžarska. 3. avgusta. — Burni prizori so sprem-Ijaii včeraj v poslaniki zbornici sprejem proračunske predlog?. Poslanec Pekar je povzročil ribarjenje. ko je omenil v svojem govoru muke .katere so mor.il; pretrpeti buržuazijski talci, ko so vladali boljševiki v Budimpešti.
Soeijalistični poslanci. kater<-je razkačilo to pogrevanje preteklosti, so hoteli v znak protesta zapustiti zbornico, ko >o pristaši vlade zavihali svoje rokave tej-planili na socijaliste. Ministrski predsednik Bethlen in drugi člani kabineta so se vrgli vmes ter ločili bojevite madžarske peteline.
Konečno se je posrečilo napraviti mir in soeijalisti so ostali, dokler ni Pekar zaključi! ^vojetra govora.
Vsaki d:»n se vršita tu najmanj dva dvoboja kljub dejstvu, da je dvobojevane prepovedano in da se obeta vdeleženeem strojr«- kar hi. Včeraj je ta prismojenost za htevala nadaljno žrtev, ko je polkovnik Leidenberger ustrelil ka-\ pitana Karlovskega metlnarodne-•ra donavskega komiteja.
1U3KE ČET2 SO PREGNALE USTA&E IZ CASHELA.
Dublin, Irska. avgusta. — I Irske čete so na celi fronti uspeš-i - Včeraj so pognale ustaše iz -n^sta Cashela, katero so držali >'cč tednov, i -
OKAMENELA NOGA POVZROČILA SMRT.
Shenandoah, Pa.. 2. avgusta. — \ Frank Urbanavage (Urbanovac?) 1 je umrl na svojem domu v Girard-ville, v bližini tukajšnjega kralja. na posledicah neke bolezni, ki | je stavljala več kot eno leto za-ironetke vsem zdravnikom drža-i ve. Fred nekako enim letom je | dobil mož poškodbe na svoji des-i ni nogi, ko se je potapljal tekom kopanja.
Pred nekaj meseci pa se je I pričela noga izpreminjati v ka-| men in ob čaau njegove smrti je bila teija kot njegovo ostalo telo.
S
ŠESTNAJST NEVEST BREZ ŽENINOV
Grrški parnik Constantinople je pri vedel iz Grške 200 takozvanih picture brides in šestnajst jih je ostalo na cedilu.
New York, N. Y.. avgusta. —
s^vTnaj>T n»*vt» t" ki so > ženile s pomočjo korespondence ter fotografij, je čakalo dane> na pf»-molu na ženine, ki so jih privabili v Ameriko iz Grške, potem ko
so si oglodali njih -»like.
Nekako dvesto takih nevest jt-ilospelo s parnikom Constantinople grške narodne parobrodne družbe in po dveh urah neprestanega iskanja st-e<li velikanskega Šuma in kričanja se je tolpa ženinov. ki so prišli po svoje neveste, porazgubila in teh šestnajst nevest je ostalo brez ženinov.
Nekako sto zaljubljenih in strastnih ženinov se je odpeljalo zgodaj zjutraj po zalivu navzdol v motornih čolnih, da čimpre>-vidijo svoje bodoče žene, katere i»o naročili j>o pošti, ali Mail order business. Ti motorni čolni so spremljali parnik prav do pomola in mladi junaški iy>tomei Temisto-kleja in Miltiada so ves čas kričali na vse grlo ter izmenjavali poz-ilrave s svojiiin grškimi nevestami. Vsa znamenja kažejo. <la so s#-skoro vse neveste imenovaje Ma-ry. kajti kakorhitro je xadonelo ro ime iz kakega motornega čoi- , na. je pohitelo toliko mladih Gr-kinj k ograji, da se je parnik sko, ro nagnil na dotično stran.
Pomol je bil pozorišče velikanske zmešnjave in hrupa, ko so pričeli mladi ženini letati naokrog. s slikami v rokah ter zrt--ti v obžgana in sramežljiva lica čensk. ki so >»taln ter čakale na Izvoljene. Ko so vsi ženini odšli s pomola s svojimi izvoljenkami, je »stalo šestnajst razočaranih mladih žensk, katerim se niao izpolnile sanje.
Vsaka mlada ženska je prines4a poročni dar za svojega moža >n večina teh darov je obstajala ln družinskih dragocenosti, katere se je varovalo na Gršk eni kot sveto dedščino. Ena je prinesla svojemu ženinu sedlo, ki je bilo last njenega starega očeta, junaka Iz grške vojne za neodvisnost. Njen ženin je. dobrostoječ farmer v Kansasu. kjer se ponavadi poslužujejo avtomobil, ne pa konjskih hrbtov in sedlo bo vsled tega predstavljalo le spomin na nekdanje čase. brez praktične vrednosti v wedanjih prozaičnih Čarih.
PREDSEDNIK OBREGON ŠEL NA POČITNICE.
Mexico City, Mehika, 2. avgusta. — Predsednik Obregon bo odšel koncem tega tedna v Mon-*erey na dva tedna trajajoče počitnice. Kljub'temu pa hoče osti ti v neprestanem stiku z vlado.
MOBILIZACIJA FASIST0Y PO CELI ITALIJI
i Generalna stavka ni tako| uspešna kot se je domnevalo, — Atentat na rimskega župana.
Rim, Italija. 3. avgusta. — Ita-( lijanski fašisti ali skrajni nacijo-nalei. so pričeli včeraj t. odredbami, da zlomijo generalno stavko, ki je bila proglašena pred d verni dnevi v protest fašistovsklm represalijam napram komunistom ' Vse kaže. da je izgubila stavka že večino svoje u<pešnosti. tudi brez pomoči in sodelovanja fašj-_stov.	•
Stirinajst tisoč fašistov v rimski provinci je obvestilo svoj g'a-vni stan. da so pripravljeni priti r v mesto s "solidnimi argumenti". če treba. Neki fašistovski ko-mitej. izdan včeraj popoldne, pravi. da so člani organizacije popol-1 noma organizirani v vseh itaTt- I janskih provincah in da so odšli i vsi fašistovski poslanci sogls-l sno s povelji, v svoje voliln ■ o-. kraje, pripravljeni na akcijo.* ;
Vsi ljudje, ki imajo avtomobile \ so bili naprošeni. naj jih stavijo.) fašistom na ra/vdago. 11 bistri-j alne voditelje se je naprosilo, na j j odpuste svoje delavce, ki za- : štrajk^li ter iih nadomestijo, s fašistovskimi delavci.
Izjalovljenje stavke je po-ti*-« še bolj važno vsled dejstva, da so republikanci in anarhisti ob-a vili svoje odcepljenje od soeijali-Stov. ker ne žele. da bi tudi oni nosili odgovornost za -tavko.
Zupan Oremenesi. ki je izza pričetka stavke obiskoval različ-! ne dele mesta ter inšpieiral javno službo, je bil včeraj napaden od -nekega neznanega človeka. Kro?-lja, katero je izstrelil napadalec. : je prodrla skozi oba okna zaprte sra avtomobila, v katerem se je, vozil župan. Avtomobil se je u-{i stavil in župan je izstopil, a na- J < padalec ali napadalci so izginili, t < še predno je bilo mogoče najti • kako sled.	'! ]
Signor Cremenesi je aktivno J1 bodril one. ki so se oglasili na de- j lo. Večino svoje pozornosti po-; 1 sveča zopet ne mu uveljavljen ju 11 J*eda.	J,
Naboj din am it a so našli včeraj na tračnicah poulične železnice, a 1 odstranili so ga še predno je na-11 pravil, kaj škode. Par stavkarjev, j i ki so metali kamenje proti pouli-11 čnim karam, je policija aretirala ■< Soeijalisti eni poslanci so bili ] prisiljeni ostati v poslanski zbor- < niči, ker so se bali napadov fašl-; stov. ki so dobili od svojih vodi- n teljev povelja, naj bodo priprav- i ljeni v glavnem stanu.	|<
Nepoznati so streljali na eks-.ž presni vlak med Turinom in Ri- , ] mom v bližini Novi. Na vlaku se ! Te nahajal novi minister za notranje zadeve, senator Taddei. na ixdi v Rim, da prevzame novi u-rad.
Vincenzio Riccio, novi minister za javna dela. je šel včaraj n.i železniško postajo, kjer je imel pa-friotičen nagovor na delavce, ki I so bili skoro sami fašisti. Min* | ster se jim je zahvalil za njih po- ' žrtvovalnost. /	.	j
otorne buse v Rimu so vozili i fašistovski prostovoljci, k" so vzbudili med potniki precej v«-selosti. kajti mesto da bi nosit: uniforme, so bili oblečeni v ntj-holj modeme obleke ter nosi': na r»sih, .trakove, predstavljajte odlikovanja, katero so dobili tekom vojne.
Stavka tiskarjev je še vedno popolnoma uspešna. Včeraj ni izšel v glavnem mestu noben list in ljudje so se naravnost trgali za kopije napoljskih listov, kate-se se je privedlo v Rim s pomočjo aeroplana na razdaljo 150 milj .
ČAŠA PIVA NA TIROLSKEM 800 KKON.
! Bern, Švica, 3. avgusta. — Iz Inomosta je dospelo poročilo, da stane tam čaša piva osemsto kron. Pol litra mleka stane 630 kron. _____________
PREDSEDNIK USTRAJA PRI PREDLOGU
Predsednik ustraja pri svojem načrtu za uravnavo stavke železničarjev. — Pod nobenim pogojem ne bo zaplenil železniških črt. — Harding bi moral izvsti pritisk na železniške uradnike.
Washington, D. C., 3. avgusta.— Predsednik Harding se š<j ni odločil glede naslednjega koraka, katerega bo storil, da konča stavko uslužbencev v železniških delavnicah, vendar pa je administracija že toliko razmišljala o tozadevnem položaju, da ne bo za enkrat storila nobenega koraka. ki bi imel za posledico prevzetje železniških kompa-iiij od strani vlade. Predesednik Harding tudi ne bo iz-premenil svojega načrta za uravnavo želez.ličarske stavke potom kompromisa glede vprašanja senijoruosti. To jc izjavil eden izmed svetovalcev predsednika.
Sprejem predsednikovega na-«"rta od strani uslužbencev v delavnicah ni vzbudil nobenega presenečenja v Beli hiši, a tudi ni n-blažil razočaranja, katero je bilo opaziti, ko so železniški predsedniki odklonili predsedni
kov r>i<>d-!
log.
Med "prijatelji predsednika prr- '
i' vladuje naziranje. da je napravil j1 železniški delavski svet taktično j zmoto v svoji resoluciji z dne 3.' julija in te napake so se poslužili > železniški nngnati. da upravičijo | ?i-o;e stališče Lrlede senijornosti. ; j Akcija železniškega delavskega! I svetaa. ki je oropala stavkarje J j senijornosti. je po mnenju števil-' ndi zaprla edino možno p<>t k uravnavi.
Med zastopniki uslužbencev v delavnicah, ki ^e nahapjo s» i.ij v Washingtond. so dali izra/a na-ziranju. da bi moral naslednji korak predsednika Hardinira obstajati v tem, da izvede pritisk na i/-vrševalne uradnike železnic, da j sprejmejo njegov mirovni na-"rt. vsebuj^* klavzulo gb-de senijornosti. (_e n.e bo predsednik izvedel tega pritiska, se b^ najbrž poslu-žil politike, katero je zasledoval v stavki premogarjev ter rekel , upraviteljem železnic, naj sku i šajo obratovati kot pač morejo, [ dočim bo on čakal na učinke pre-j dno bo storil kak nadaljni korak J
E. C. Davison, tajnik mednarodne zveze mašinistov. ki se je i ■
, vrnil v Washington potem ko -sii je ogledal številne železniške delavnice. je izjavil, da se bodo železniški upravitlji v teku par dni , udali.
Nadaljni pa trdijo, da bo sledila stavka štirih velikih transpor-tacijskih bratovščin, če se bodo železniški upravitelji lotili uničenja unij uslužbencev v delavnicah ali če bodo dosegli kak uspeh po zavrnitvi predsednikovih predlogov.
Na drugi strani pa je videl tajnik Weeks možnost konca stavke v dejstvu, da je dobila New York Central- črta veliko število prošenj za delo takoj po zavrnitvi predsednikovega načrta od strani
želez, upraviteljev. Mr. Weeks je mnenja, da so številni čakali na iz id konfernce železniških upraviteljev in da so se vrnili na delo, kakorhitro so izvedeli, da rii pričakovati skorajšnje uravnave '.Stavke.
j V oficijelnih krogih pa prevladuje splošno mnenje, da so na* Spravili železniški upravitelji ve-iliko napako, ko so zavrnili pred sednikov načrt. Železnice in pre-, mogarski barqjii nimajo p » mnenju istih nobene pravice poskusiti
(Uničenje unij. — --
i .
HAMBURG TRPEL VST ED STAVKE.
Hamburg, Nemčija, .'t. avgusta. — Stavka nemških mornarjev jn sicer končana, a je j r!videla nemškemu parobr>>daj-st . u te/ke izgube, kajti število parni-kov, ki so se ustavili v Hamburgu, se je tekom stavke izdatno zmanjšalo.
GENERALNI ŠTRAJK V ITALIJI JE KONČAN.
Rim, Italija. 3. avgusta. — Jta-jansko notranje ministrstvo je danes pop.ddne naznanilo, d.i je Lii danes opoldne končan generalni štrajk. kateri j»* bil naperjen proti fašistom, ki nesramno postopajo s komunisti.
PROMET NA AMERIŠKI POŠTI
Poštni promet je izdal p »roči-lo, da je bilo lanskega leta { »slanih po ameriški p>šti enaj>t ti-soe tristopetintrideset miljonov pisem. Na vsakega človeka j«- t r»'j prišlo približno 112 pisem. V 4ug!iji pride 11» vsakega človeka samo dseminštiriiliNct pi ,-m. v Nemčiji pa petindvaj-» "
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDEITEM
OZEMLJU
•e potom naša banka l«vrihijejo taneiljivo, hitro in po nizkih
aenah.
VferaJ Mf bile mš« cene aledete: Jugoslavija:
Razpofillja srn jpon'e pofite In lxpla^je "Kr poBtnl <»ekovni urad In "Jadranska batiha" v LJoTljanl, Zari«b'.% »Seoffra.1i.; Kranju, Celju, Ma-rll»oru , r>nhrovDlVa, SplUu, Kur^Jeru cul drugod, kjer ^ pad u bitro '^pla^iiu na'.iffedncje.
300 kron .... $ 1.15	1,000 kron .... $ 3 60
400 kron .... $ 1.55	5,000 kron ____ $17.50
500 kron ---- $ 1.90	10,000 kron .... $34.00
Italija In zasedeno ozemljt:
Razpošilja na zadnje poŠte ln izplačuj« "Jadr-nska banka" ▼ Trsta Opatiji in Zadru.
50 lir----$ 2.90 *	500 lir____$25.00
100 lir----$ 5.30	1000 lir____ $49.00
300 lir____$15.00
Za po£U)atve Id .ireaegmjo znesek dvajsettlao* kron ali pm iratiao« Ur dovoljujemo po mogofuosti 6e posebni popust.
Vredroat kremam, dinarjem ln Uram sedaj nt stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; Is tega razloga nam ni mogoče podati natančne oene vnaprej. Ml ratunlmo po ceol onega dne, ko nam dospe poslani denar r roke.
Glede irplafil v amerižldh dolarjih- glejte poseben oglas v tem lž«ta.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order aU pa New York Bank Draft.
FRANK|SAICSER5STATE5BAIMK
S3 Cortlsmdt Street	I	New York. N Y.
GLAS NAHODA. 4. AYG 1922
"GLAS, NARODA"
^ . ___________ __________(SLOVENIAN DAILY)_____
Owned and Published by
Slovenic Publishing Comp&nj
(A Corporation)
FRANK SAKSER, President	_LOUIS BENEDIK, Treasurer!
Ptace of Business of the Corooratlon and Addresses of Above Officers: •2 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. V.
GLAS NARODA
_	(Voice of the People)___j
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
2a mm «esw »«.,- .... m —• •-	Za New York za celo leto	17.00'
in Canado .................... $6.00	za pol leta ........	M.50
Za prsi leta ........................ $3.00 Za Inozemstvo za celo' leto	»7.00
Za ietrt leta ......................tlJDl_za pol leta ...........jjjBO
Subscription Yearly $6.00
Advertisements on Agreement.	"
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In praznikov.
X>oplBi brez pvdpita ln osebnosti se ne prlob&ujejo. Denar naj se blacovoh po-fttijatl po Motley Order. 1 TI nii-mPitiM kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prfjflnjo blv&II£<*e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA S« Corttandt Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y. __Telephone: Cortlandt 2876 _______
r------* VgOK ^	-:
PRAVICA POTREBUJE BRANILCEV:
———
*'Or<;ahiza<i.jn I nit«-«! Mine Workers v IHinoisu na-j linrnva ttiuiiuintt i tir pospeševati (»hrambo skdirne^a Uhijskiga pn-i notarja. ki hi bil stavljen pred poroto radi masa k rti v Iferriiiu.
"1'iank Karrin^loii. piv<ls«Mlnik illinoiškega distrik-] ta, je napravil slabo uslugo organizaciji, ko je podal to ugotovilo.
"Nfkateri unijski iiiožje, r-eprav ne identificirani, so zakrivili presenetl jiv zločin, ki je bil še tem hujši vsled sst~*ahopetiiosti in kršitve dobe vere
"Oi ••»■anizaHja preniogarjev trdi, da ne odobrava na-, >iIja in da ga ne prikriva. Zakaj ni torej proglasil Mr. j'arrinuton. da je unija za natančno izvedbo postave in ] j iviee. tudi ee hi ]»omenjalo to, da mora unija pomagati državi pri imbiranju dokazov?
"Sedaj ohstojeea nevarnost je oni krajevni predso-«1» k. tudi «"e se državi posreči nabrati prepričevalne dokaze."
Tako piše ne\vvorški kapitalistični 4 4 World", ki V «liiM izjavlja, da je pravičen ter prijatelj delavstva.
Niti v glavo nam ne pade braniti ali celo odobravati ii asaker. ki se je završil v Heirinu. Druga stvar pa je, ee trdimo, da razumemo, kako je lm-jjlo priti do tega. Famo]loselii obžalovanja vrednega dogodka.
IVemojrarji, katerim so pn niogarski baroni vsilili stavko. ker se niso hoteli pogajati glede nove plačilne lesi vice, so stavkali in stradali že mesece, ko je kom-■panija neankrat iuijMirtirala čikaške postopače iii#zlo-činee. da opravljajo v Heirinu skebska deja.
I Ven logarji so dobro vedeli. <la ne bodo skebi ni-ee<ar opravili, kajti postopač, bandit in velikomestni y ločin ee po ]»olJicu ni vajen trdega dela. najmanj pa d< la v premogovnikih. Kljub temu pa jim ie zašume-
10	v glavi, ko so videli, kako predrzno in izzivalno se obnašajo ti pritepeni skebi. ki so domnevali, tla smejo p<»d /a še it o par rovskih čuvajev izzivati mirne stav-f k a rje.
Sledil je pohod proti rovu in obžalovanja vredni masa ker.
Prebivalstvo celega Williamsona okraja je bilo( Milidarno s stavkarji ter je še sedaj. Noče izdati
11	i it'll onih, ki so se vdeležili pohoda in masakra.
Osvelcžcljni kapitalisti. ki se gotovo niti malo ne hiiuajo z;i padle žrtve svojih skebskih prizadevanj, pa ho/i jo da j pripomoči 44]>ostavi in pravici" do zmage t«-1 kaznovati vse, ki so se vdeležili pohoda.
Kadar je treba uporabiti postavo in pravico proti delavcem, so takoj na mestu. Kadar pa izvrše njih', plačani bandit i umor za umorom, je vse t i ho in gospoda lie gam* niti z mazincem, da bi kaznovala prepoteneo rov.-kih stražnikov ter članov raznih detektivskih agen-tur, ki so se vdinjale kapitalizmu za primerno nagrado.
l*ostava kot osvetnica zločina velja samo za delavce, stavkarj«. m- pa za priganjat« in orodja kapitalističnega sistema.
To nam ka/c zopet enkrat masaker v Herrinu.
ID o p i s i.
Iz West Virginije. Klaverno sedim jhkI hrastom v prtja/m si*iii i«*i, tlavi m koruzno tajtii- - s pet bratovskim t«Jia 1» • > m, klofutu« ui poredno umbu, l;er n»» mora /a !«*jm* h-siiio, in bre-u« ni d »lu>j'."'bčii*-va komarju, ki lili dela lak diroiduj okoli ušes.
kot da je pijan na kakem sejmu___
bo-1» rekli: Sam tep«*ž mu gie po *ila v i! To ni um- čudnega!
S«* streljali smo, j>a ne muh, komarjev ah	jaz tni> Luu otie jn* ta črne ur*. prej ko je bila še *ja|ra"' odprt*.
Saj me	razumeli. Jaz spa
dam {nm med premolar je, čeprav Kiu študiral gimnazije na ta dolgi l«.>ivi, taja na zdani šiajeraki.
Mo|f»«"*e >te slisali, da miio že 1. aprila poni a vili puške v kot, kajti J»<<£a te črne 4'beliti je" je bol j ida-ba, ostalo pa ponavadi kar v peoi Uiecejo in tfifo.
Napitnino ao nam [»a tako majčkeno dali, da se skoraj ne izplava ta nai knaporaki biznes.
Je 4e par ne^Mjakih lov««*, da
tih 'tap,jo /daj. ko mi za kože gli-liamo.
Ko bo vse končano, primemo za pu>k** ter vam spet v mesta po-fcljemo nekaj erne j»ečenke.
» ho* j^ty.lMVarje. ki zdaj v prepovedanem ča«i javijo, vam pošlje-:jiu pa za nameček, da vam mestne ( ee?-te čistijo.
l>rpo vas pi <»siin, g. urednik, «id-pusti^e tem kitajskim kljukam!
Veste, p »d hrastom sedim, vro-t čina kot v p^klu — ne vem, od-ko^I dol'ij«> premog.
K oitarji imajo ^»»-t let4« "manever" v bližnji h - »sli, tako da sej zii i i raj k a1, a ogabna patrulja ot< mene obregne.
Povem vam, čeprav sera navdu-š» n pečl.ir in če sn re*+ tako, kot pripovedujejo, žeusJce bolj na »*it-n« plat (khmiene, bi jih raje videl en du<?at okoli mene, kot samo eno teh naših najbolj pohlevnih muh.
Včasih mi kdo reče: Daj, daj, Ž. ne. kaj dobresra v list! Ali, ljn-, be duše. kaj bi vam dal noter? Velik« pot k* ne gredo noter in
pa 1; ob ko bi jih vendar moglo biti za vse 0 rtatelje!
Ena je pa ta, bodi Bogu poto-' ženo, ker še ue vem, kod mi ženka i ti odi.
Moko, rozine, orehe in vse tiste prikazni, ki spadajo k potici, .se v ni«,! št a i-uni dobe, ali ti zlodje-i i (štormani žen:»k pa ne ordrajo!
Povsod jseni pa še videl, ko se je potica delala, da jc bila tudi žen ika zraven.
Kar je j a v moji pečlarski moči, sem naredil.
Ker ravno žganee ■ belim, se torej ne t res«'m za mast.
Na >a papir se je namreč ponva z zabelo preobrnila. Naj ]»a bo, !i«>i«i pa kar gori pustil da bo dopis vsaj malo zabeljen. •
Rojaki, štrajkajte s polno paro vsak da!i in še na "overtime" ma-io nategnite, tako da bomo debeluhe prisilili za tisto veliko potico. IVčlaijem pa še kuharico povrhu.
Planincev Žane.
Bntte, Mont.
Pove<lali so mi, da bi dobilo iiajmauj tisoč nadaljnili ljudi delai v bakrenih rovih v Butte. Tekom preteklega lcia so številni rovi odpuščali ljudi, ker je cena bakra padla. Ko mi nato zopet pričeli / delom, s ■ kompanije skrčile plače od 15 do JO odstotkov. Tako dobivajo s-daj nakladalci po $4.2.")' na <lan in možje pri strojih po $5.00.
Butte »-p-.iminja človeka na veliko mravljišče. Mesto stoji na eni strani gore, ki je preluknjana od vrha na"Z(lol ter od vseli strani •rloboko v notranjost. Iz t^h lukenj Ki nekatere globoke do 2500 čevljev, spravljajo bakreno rudo na površje J zvedel sem, tla >o nekateri rovi tako straiuo vroči. da morajo biti lj ulje pri delu do pasu nasi. Dobršen del rudarjev obstaja iz Hereegoeev, Dalma-tincev in Ličanov.
Tukaj je tiidi precej obširna -lovenska kolonija, a Slovenci delajo rajši v topilnicah. Sloven»ka šola iu cerkev je mešanica Slovencev, Hrvatov, ItaJjanov in Ircev.
Bojim se. da bo prihodnja generacija čisto pozabkla svoj materinski jezik. Zapazil sem tudi. da je več naših t r go vet v izpremenilo svoja imena in jim odsekalo glavo ali rep. Sedaj ne more človek povedati. ali so to irska, nizozemska ali bogve kakšna imena.
To izprcimnjanje imen me sjm>-minja slučaja nekega mladega Bošnjaka, ki je stopil v armado tekom zadnje vojne ter izpremenil svoje ime, ki so je končevalo na "vič", v bolj enostavno ime " Alex".
Sestal sem se žnjim v New Yor-ku takoj po sklenitvi premirja in na svoj ill prsih je nosil odlikovanja skoraj vseh zavezniških sil. Mtd odlikovanji je bi.ia tudi kongresna svetinja, najvišje odlikovanje, katerega da ta dežela za junaštvo. Tekom nekega bajonetne •ra napada ameriških sil je lastno-lu-tio uničil gnezdo nemških sstroj-nih jxišk, pobil des.'t ali dvanajst Nemcev Ter jih več ujel. Povedal mi je. da mu je zelo žal, da je izpremenil svoje ime.
Anaconda 1 oži približno trideset milj od Burte ter je imela nekoč največjo topilnico v Ameriki. Tukajšnja topilnica je obdržala še precej ljudi na d"!u.
AValt« r Prodovich.
Združenje vseh pravoslavnih cer-kv;(. — Zbliianje z anglikansko cerkvijo. — Proti katolicizmu v Bosi ji.
Koncem septembra se vrši v Carigradu preliminarni kongres vseli pravoslavnih cerkva, na katerem se ugotovi program za veliki eku-manski koncil, kakršen se je zadnjikrat vršil pred 1200 leti. Razpravljalo se bo razen tega <» reformi vseh pravosla vnih cerkva v modernem duhu Na konjrresu se nameravajo razčistiti tudi v smislu že dolgo se vršečih razgovorov odnošaji med pravoslavno, rimsko katoliško in anglikansko "erkvijo Kolikor ae je mo^o izvedeti, se bo kongres »dločno izrekel proti i>o-litiki rimske kurije napram Ru-siji m bo storil vse. da se čim bolj zbližajo vse pravoslavne cerkve in pa anglikanska (protestantsko-epi»ikopalna). ki je najbližja pravoslavnim. Izvršile se bodo tudi volitve v skupni sinod vseh pravoslavnih cerkve. Volilni upravičenci bodo ep;skopat. nižje svečeni-štvo m laiki. Od njedinjenja cerkva si pravoslavni cerkveni krogi obetajo velik preobrat v pravoslavni cerkveni politiki.
1 Peter Zgaga ' —
Kinematograf.
Včasih, ko nanese potreba stopim v kinematograf. C'e je sedež udoben in mehak. >e človek tam ugodno odpočije. Počitek bi bil še večji in udobnejši, če bi neprestano ne migljalo na belem platnu ter bi ne kazal« -lik ki sn si tako po Jo one druga dmgi kat krajcar krajcarju.
V	devetindevetdesetih izmed >to ameriških "dram"' nastopa I>et poglavitnih oseb.
To so oe.\ mati. h'"*i. ml 11 reven fant in moški, ki li.»di za hčerjo, pa tra ne mara. H« i mora biti lepa. Cimplepaa je h"i. tem-j>opolnejša je slika. Njena mati je navidez stara, dobrosrčna ženska. ki mora veliko pre;tj«t: pred svojim pijanim možem. V re-,ni<?i je pa mati samo par l.-t starejša od svoje hčere.
V	privatnem življenju sta hči in mati že park rat ločeni od svojih mož, kajti če ni igralka najmanj trikrat ločena in ee ni časopisje na dolcro in široko razpravljalo o njenih škandalih, ne more postati slavna in ni obraj-lana po ameriškem platnu.
Oče je star. razkuštranih las, kadi dolcre cij»are. pije žganje in proklinja kot Tolminee.
Mladi fant, lep dečko, gladko-obrit. zamišljen in zaljubljen čez [ušesa. Moški ki hodi za hčerjo, ima pa brke in brado ter daje očetu za pijačo.
1 Zgodba se ponavadi tako začne: Fant in punca sedita v t '.hi mesečini na vrtu. Objemata se in si prisegata svojo ljubezen Ona joka in pravi, da se nečesa boji.
Tisto, česar >e boji pa stoji za •rrmom ter posluša. To j > njen oče, ki plane v najslajšem trenutku med zaljubljenca, po:-!!!1 hVr v xtran. fanta pa nažene r. beračem, čes. da nima ničesar. Pristavi, da [,-e zbral svoji hčeri onega z brka-|mi in brado za moža.
Obupanemu fantu se zasveti v glavi: Aha, zato me nočejo, ker nimam nič. ker sem berač.
Stopi v prvi vlak ter se odpeli je v Alasko. V Alaski dobi seveda zlato in postane strašno bogat t človek.
Medtem hodi oni z brado in muštacami za deklico in daje o-četu še bolj za pijačo. Slednjič <ra čisto spravi v svoje kremplje.
Deklica se «ra brani ter mu zatrjuje. da bo do smrti ljubila onega. ki je šel križem svet.
Takrat pa nastopi pocrlavitno dejanje. Tisti z brado in muštacami naroči svojemu znancu v Alaski. naj telesrrafira deklici, da -e je njen ljubimec poročil ter takoj tisti dan po poroki umrl.
Ljubimcu pa telegrafira v Alasko. da se je deklica poročila z bogatim možem ter da fijro za svojega ljubimca.
.'ok v New Yorku. jok v Alaski.
In ko se dosti nacmerijo, se začne deklica pod pritiskom za-dolženega očeta polagoma vdajati moškemu /. brado in muštacami. Mati joka. pa nič ne po-majja.
Določen je dan za poroko. Nevesta je poročno ebieko vsa omočila s solzami. Kot ovčiea v klav-■:eo se peljv z />u ženi v cerkev.'
Tedaj, tedaj se pa nekaj čud-1 nega dogaja. V vlaku Southern j Pacific se vozi mlad mož, zami-: šljenesra obraza, s tremi kufri. j polnimi zlata. Zahotelo se mu je po domovini. Kdo je ta mlade-' nič? 1. kdo drutri kot naš znanec, ki je šel iskat srečo v Alasko.
Dospevši v domačo vas. sreča starega pastirja, in ga vpraSaJ kaj je danes v cerkvi.
—	O. — pravi pastir. — ta ta se bo poročila.
Tedaj. <»li tedaj!
Gledalci začno mencati. Al; bo preprečil ob času nesrečo.
Duhovnik vpraša nevesto: Ali hočeš postati postavna žena te-ura moža ?
Deklica požre dvakrat slino, predno odgovori.
C'e bi jo samo enkrat požrla, b" bilo prepozno. T°daj namreč stopi v cerkev mladenič (č» i< eer-I kov oddaljena, =e pi ipelje z aero-plauom ) zakliče iia pragu - Stoj !
Nevesta pol k njemu in ga objame.
—	Čakajte. — pravi mladenič. — Najprej, da se z očetom pomenim. da nisem berač.
Iz vseh treh kufrov strese preden zlato.
Trdosrčni oče prične jokati, ■ Duhovnik završi pi^roko med fantom in deklico.
Mož z muštacam- in brado se splazi iz cerkve. Toda kakšno ( strašno presenečeiij'".
Pred cerkvijo čakajo 1r:je možje. Eden i/mod njih stopi k njemu pokaže svoj? znamenje iv-koč; — V imenu postave! Vi ste aretirani. Mi smo agentje ameri; ške tajne službe.
Tudi druga dva se mu približata. Eden mu potegne brado z obraza, (bila je namreč prilima-• ia) drugi pa mustaee.
Tedaj se pokažejo fantje s časopisi: Extra! Ilxtra! Na prvi ■ 'f.Mii dnevnika f-ta dve sliki: Prva predstavlja srečen zakonski par. mlado deklico in iniljonarja iz Alaske, druga pa nevarnega ruskega holjševika, katerega so agentje tajne službe aretirali pred cerkvijo.
Devet indevetdeset izmed stolih slik. ki jih vidite v kinematografu. je takih kot je ta, katero sem opisal.
Jugoslavia irredenta.
Promoviral je
na staroslivni češki univerzi v Pragi za doktorja filozofije Frane Mesesnel iz Ajdovščine.
"Balkan" v Trstu.
Slovenski narodni dom "Bal kan" v Trstu, katerega so — kakor znano — fašisti zažgali in porušili, je pravi trn v očeh oticijei-ne in neoficijelne Itafij*«. Pred dohodom italjanske kraljevske dvojice v Trst so italjanski ofieijozni krogi ponujali za ruševine Balkana"' pet mil j on o v lir. a ker se je zvedelo, da se za ponudniki kri-jejf: fašisti, ^ie bila ponudba odklonjena. fte^laj so italjanske oblasti krenile na drugo pot. Da se Tujcem zakrijejo ruševine "Balkana*', nameravajo del trga pred "Balkanom" prodati in zazidati. Na ta način hočejo svetu prikriti glasno pričo italjanskega barbarstva.
Šolsko' društvo sa Julijsko Krajino.
Kljub neštevilnim peticijam ita-ljanska vlada ne stori nič»^sar v prospeh slovenskega »>lstva v Julijski Kraiini ter ovira, kjer le mogoče njegov raevoj. Slovenci in Hrvatje so valed tega prisiljeni,
da sežejo | k) samopomoč L V to svrhe (snujejo "Šolsko društvo", ki prevzame nalogo prejšnje (^i-ril-Metodove družbe.
i
Grozna nesreča vsled šrannelov.
Posestnik Josip Marki«" iz Bat je poizkušal, kakor ž'1 mnogo drugih. ki so pri tem ponesrečili, odpreti šr; pnel večjega kalibra, da bi d^bil iz nje*»a svinčene krog'e. Srapnel je eksplodiral in Markiča smrtiumevanio ranil, tako da je kmalu pot eni-izdihnil. Nesreča pa1 je hotela, da so bili v bližini še dms?i šrapneli ki so se vžgali. Težko ranjene bile tri osebe.
Slovenski humori stičen list v Gorici.
V	(joriei je začel s 1. julijem iz-' hajati humoristično-satirični list' "Kopriva". Tzbaja dvakrat rae-» sečno na osmih straneh.
—^——n——	j
Tat je vrnil ukraden denar-
V	Dubrovniku je neki lopov u-( kradel rodbini Capo runi 190.000: kron. K«*r je bila ta svota ee^o premoženje rodbine, ki je prišla valed teira v velike stiske, je bil tat tako gin jen. da je ves znesek vrnil okradeni rodbini.
iitgnslmiauaka	%atoL Slrbnnta
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki.
rrf«Is<c;-.tk: UUDOLP I'KKDAX, I'^.l K. lMth St.. Cl«-\>land. O Podpredsednik . l.t.'l'IS BAI.ANT, Kox 106 IVarl Ave.. I-or^au. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLKR, Ely, Minn. Blug.ijnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih ."mritiin: JOHN" MOVEKX, 412 — 12th Ave East, Duliith, llinn.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK. Stii E Ohiu Str»-et. N. Pittsburgh. Pa.
Nadzcrr.l odbor:
ANTON* ZBAŠNIK. Room	Rak o well Pldp., cor. D.amond and Srant
Streets, Pittsburgh, Pa. JIOHOR MLADIČ, 1334 \V. IS Str.'.-t. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4fc22 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 48«\ Ely. Minn. GREGOR J. Pt»RENTA, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave, Cleveland, O.
Združevalni odbor. VALENTIN P1RC. 7M> London Hii . N. E., Cl. veland. O. PAULINE ERMENC. 529 — Srd Street, Salle, III. JOSIP STEKLE. 404 E. Mesa Avenue. Puelito, Colo. ANTON CEL ARC, 706 Market Street. Wauker.in. IIS.
--Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda'*.	_
Vse stvari ttkajnOe se uradnih zadev V:ak..r tudi denarne poSiliatve naj se poSdjajo na glavnega t.ijnika. \ s«- priio/b*' naj 5e pošilja na predsednika. porotnegu odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spifevala naj »e pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se pr1|>r>i oča v«=em Jugoslovanom *a obilen pristop. Kdor "el i>i.st:ttS Slan te organizacije, naj !=e zthisi t.ijniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev r^ ya obrnite na al. tajnika. Novo društvo se lami o vstanos! z S flani ali članicam:.
Iz Slovenije.
Več požarcv na Štajerskem.
L>U«; 14 julija proti večeru je na.stal na slovenski Kal vari ji pri iVkrah velik gozdni požar 1'rilii-leio je več požarnih bruntb, katerim se je posreeilo po triurnem im-]»oru reiiti jjozd pred nadaljnim (požarom. l*uiioei je požar vnovič . :zbru!inil, zato je morala rešilna akcija zcipet na delo. Požar je zanetil nepreviden kadilec, ki j*' vr-! irel gorečo ei^areto v suho travo. Uozd je lastnina Tseiieligija.
Dne 15. julija je nastal v sučiil-•liri opekarne Stoinklaul)er na Pragei-skeiii požar, ki se je hitro razširil *t-r ohjel v-=<i opekarno. Iz goreče stavbe je švigal velik plamen in dim, ki je privabil številno ljudstvo na kraj nesreče. Dospelo .je tudi ve«*' poaaraiih hramb i/, so-'sednih vasi, katerim j»- poare-ilo požar lokalizirati. Žrtev ni bih , materijalna škoda se eeni na 1 miljon kr<-n. K^t vzrok požara se smatra, da j>- hita pee v snšll-' niči premočno zakurjena, tatunš-nji čuvaj pa predolgo odsoten.
V	nedel jo 16. julija popoldne je ai>epelil požai v Stari vasi pri Kr-
-I hiše z gosp'Klarskimi <►!»-j« !\ti. Oirnjegasci so požar lokali-[zirali. t> vzniku požara se ne ve.
Požar na Laverci.
V	nedeljo 16. julija popoldne je izbruhnil na J^averei velik požar. Ogenj so zanetile iskre lokomotive dolenjskega vh.kn. ki so padle vsled viharnega vremena na kozolec posestnika po domače pri Mi-liatu. Ogenj sta opazila domača
'otroka, ki sta takoj opozorila va-ščane. Vshnl m<K-nega vetra s»* je požar lilisk.m.a razširil tt-r objel dvoje sosed ni li poslopij in š«- en i kozolec. Ogenj so n-znanili streli z Ijubljanskevra gradu, nakar je mestna požarna hramba takoj odhitela na kraj nesreče. Ognjegas-|i'Pm se je sicer posr^či-lo požar lo-kalizirati, vemiar ]>a sta poslopji posestnika Franca Dremlje in po-sestiiiee Jožefe Dremelj pogorela do tal. sk' da je velika ter >e ceni na dva miljona kron. Zgorelo je ttudi 1 i prašičev, seino ter minw«o p»'rila in <»bh-!:e. Požar sicer ni za-hteval nikakih žrt^v. le ena oseba .je zadobila nevarne opeklitie.
Velikansko neurje v Ljubljani.
Sneg na planinah.
V	nedeljo 16. julija zjutraj je nastal v Ljubljani in okolici silen 'vihar, ki je po raznih mestih napravil preeej škode. Prizadeti s«; bili v pr\-i vrsti parki in drevoredi. po tleh je ležalo polno vej. ki jih je polomil silen vihar V tivolskih gozdovih je izruval vihar tu-'di mnogo staiih dreves. Vihar pa je povzročil obilo škode tudi sad-•neniu drevju. Popoldne se je vlila |ph>lia in postalo je nenadoma z*-lo mrzlo. Ko sie je proti večeru nebo zjasnilo, so opazili planine in višje hribe pukrite s ?aiegoni. Res nena vadni naravni pojav! Drugi dan je zasijalo sfHn<?f, le snejf je povzročal, da je bil zrak silno hladen.
i
Prešernov grob.
17. Krania pišejo: Naenkrat smo Oitali novico, da je Prešernov grob zanemarjen in da naj slovenski
jiiarod poskrbi, da bo gr^b urejen m oven>"-an, kot se "podobi našemu prvemu pesniku. Neverjetno, in vendar resnično. V Kranju {iinaju g lnnazijo in innoyo narod luih tlrušrev i«-r slovenski mestni zastop. Kranj bi iiu»g»-l biti ponosen. da hrani na" svojem pokopa-i-š'"*u jro!> prvega .slovenskega p^s-juika in pt.ley njega po duhu bra j ta — Simona .Jenkti. Ljubljanska srednješolska mladina j«.* letos po-jslirbe za okrasitev :{<> grobov >-lo-j venskih p:s:iteljev in kiiltuniih mož. ki počivajo na ljubljanskih i pokopali^ • h, Kranj pa ne more •poskrbeti ya dva. In zdaj se vprašamo: kje je naša mladina in ka-;ko ta ndndijia vzgaja, če v nje-|ni bližini ni okrašen Prešernov 'grob? fn kaj delajo narodna tlrn-štva, če ni niti enotna, ki hi poskr-i»elo v a "robove naših mož! Ali ni sramola da kaj takega izve svet Y Kaj nima Prešeren več oboževalcev med mladino, da na njegovem grobu ni nageljnov kot .so bili takrat, ko ga je obiskal Senoa 1 To so res prec-udne stvari, in slov napredni Krt»nj naj p«»skibi. tla čian preje izpolni svojo dolžnost.
Z ljubljanske univerze.
Zu prihodnje študijsko leto s.j 1 blii izvoljeni za dekane: na jun-dični fakultet i redni profesor tir, iiado Kučej. na tehniški fakulteti i redni pro'*e-»or dr. Josip Sreber-nie. Prodekani pa bodo: profesor dr. .Meto«! Doli-ne na jundieni, prof. dr. Karel Ilinteriechner na tehniški in profe.sar <ir. Fran (.iri-vee na tt-o!oški fakulteti.
Imenovanja v državni službi.
Minister za poljedelstvo in vode je imenoval .» višje živinozdrav-nike M. čifrovnega razreda na do-sedanjih službenih mestih: .Josipa Sinka v Ljubljani, Viljema Jed-ilh-ko v Pt n |ti Alojzija škofa v i Ljutomeru, -Janka Vizjaka v Hre-, žicah, -fosipa < <-ha v Škof ji Loki in .Josipa Sthparja v Črnomlju. Nadalje je imenoval za višjega državnega živinozdravnika in ravna-
ejja pf»tdk«»vske šole v S. činov-nem razredu l.,>vra Tepun-a. do-'setlunjega vodjo podkovske šole v t Ljubljani.
Višje d želno sodišče v Ljub-jljani je imenovalo pravne prakti-kante Alfonza C V pudra. Franca Losa dr. Kiharda Pintarja, Rud Adamiča dr. Josipa Novaka in dr. Lud, Lobeta za avskultante.
Stavka v Celjn končana.
Med r»r*»anizaeijo kovinarjev v Celju in posestnikom tovarne A. Westenom se je do<e<re! sporazum. ('^lače delavstvu se zvišajo za enkrat povprečno* za 2o odstotkov^ vend ar *«i * o. da dobe najbolj prizadeti tudi do :r> odstotkov. Podjetje se je zavezalo, da bodo zopet sprejeti v službo v«?i delavci, ki so bili pred sta\ko uslužbenk
Tcča napravila ogromno škodo.
V vinorodnih Halozah je ob hudi nevihti začela padati debela toča, ki je zlasti v vinogradih napravila ogromno škodo. Tudi v o-koliei Pragerskega je toča pobila-
GLA^ NARODA. 4. AVG 1922
Vladimir Lratik: « " r
VIŠNJEVA REPA TIC A.
i	(Nadaijeranj«.)	f
__ f
XIII.
T i iti dan po vl«»tnu na Francoskem nabrežju j** neizbrisno z;i-pisan v kroniki našega mesta in, to ne baš ra«li rloč na samega, ki so ga f*ika/ali kesnejši dogodki: /davna j v pravi. za naše 1 ju- , di he dosti manj razveseljivi lu-ei, marvi'." radi vznemirjenja, ki pa je vrglo temno dejanje med vse plasti in sloje prebivalstva j Kila j«' panika, da m- pomnimo enak' , odkar *tali Turki zad- ■ nji."- i«o«l mestnim obzidjem, hkra-; ti pa globok««. prirojeno zadovolj-1 stvo. n katerim pozdravlja na>- j škandalov lakomni in v pretrd * lji\»- n««\ ■<■ 7;il.i ublj<-n: človek sleherni oblak na enolični vedri-' ni tukajšnjega življenja.
Odkrila je grozodejstvo pestre- ' /niea. ki je prišla navsezgodaj W-r našla gr >fa in njegova služabnika povezane kakor trnje snr. j h • v. z dobro zama.šenimi usti. vsa- i kepa na svoji postelji, v e»r:r ~j'i | ki j«< smrdelo po kloroformu kakor prava pravcata operacijska dvorana; dobra ženica je iztožila j od radovednežev toliko napitni-1 nc za svoja pojasnila. da je čez ' teden dni odpovedala službo in odprla majhno branjarij ». s ka ' tero se preživlja še dandanašnj | lin / vseh naporov in skrbi. Nje-! no vpitje je takrat privabilo r» f darja. da je oprostil nesrečne žrtve ter jih i/.bezat iz nezavestne«;.
■na. še preden so si dodobra ot»- ; pali ude. je pridrevila na lice mesta skoraj vsa prestrašena polr-; eija. od ravnatelja do zaspanca, ki je stal ponoči na straži, pa n videl ničesar. Grof je »prejel U zakasnelo okspedieijo z neprikritim, o'itkapolnim preziranjrnt, kar je bilo gotovo na mestu. in z oprnvM-eno trpkim bes- -ami dvo- ( ma o uspehu preiskave.
Skesani čuvarji naše varnosti j so kmalu «lognali, kako -e je izvršila stvar; vlomilec se svojim; pomagali, ako jih je imel. je bil po vsem videzu preplezal dvoriščni zid. prišel skozi odprto okno v Jaequesovo *obo in odondot v ostale profovo prostore; omamiti spe«"-e ljudi, povezati jih krepko vrvico in jim zamašiti usta. d;i ne bi mopli kričati, akt* bi se pa tei osvestil, mu .je bilo lahko de lo tlrof in Jacques sta kazala po« plutve na zapestjih; Ifa*anovi za morski koži se kajpak ni poznalo nič. in stražnik, ki jih je bi! raz vezni, si je v razburjenju čisto jv>zai»il zapomniti, da so bile Se nepaleeve vezi bolj rahle in po vršne. neco bi bil človek pričakoval * od količkaj opreznepa razbojnika.... Hiša je nudila žalosten popled. Vse ključavnice so bil« polomljene. vsi predali izdrti; 2e lorna kaseta jo ležala povezujem a in prazna sredi sobe.
Grof je navedel na ravnatelje-vo vprašanje, da pogreša okro-plih p-t intri«lesettisoč frankov gu tovine in vso zlato in vrebro, kar pa je bilo pod -.treho ; še zlata ur; ' je bila izginila iž njepovepa t<-lovnika.... Z eno besedo, tatovi i so pokazali tolikšno spretnost hi temeljitost, da ni bilo čuda. če jih ni zalotilo niti budno oko pr» lieije. kakor *>e njen predstojnik osinenil poudariti v svojo o-pravičbo •
"Ne morete nas obsojati, gos pod trrof; vse naše znanje je dobiček šole. v katero hodimo k rAo-
eineem."
"Toda učite se bojrme počasi," t pa j«* nemilost no prebil visoki post. Vse mesto vam izropajo. proden napravite začetniško Izkušnjo!"
"Karkoli jo v naših mo-eh. s«-, bo zgodilo," je zamrmral okro-pani stari gospod in klavrno po- J vesil glavo. "Jaz upam vendar
le,..."
"Fpajte. pospod ravnatelj." pa je vazrnil prof < porogljivim, neusmiljenim	■ ' Želim
vam. da bi upali ie mnopo. mnogo let! Ako ne znate drupepa. je tudi to primerna nporaba vaših nradnih ur. v kateri vas ne smeii prikrajševati; jako me je veselilo, čeprav —!" Zgovorno je stre-»el ramena ter mu obrnil hrbet.
Nesrečnež jo je odkuril s tež kim srcem in v polni zavesti, koliko je bila ura po tem slovesu. Razen strašne nevihte nad svojimi uradniki je priredil v pisarni ho tisto dopoldne ponesrečen sa-
. _ :_i____ _ a 1 ■■ Tli ■ MImi
momo rimi pgSKUSf ■ a I ux i?ni i LU
revolverjem, v slučajni prisotno- j sti dveh komisarjev in petih stra-; žn kov. ki s«, mu z združenimi močmi izvili nevarno ipračo. To da usoda se ni dala več ustaviti, drugo jutro je našel na svoji mizi v<pokojitveni odlok.
Grof Kunnigsbrueli, ki mu že spričo tatvine ni bilo moči zavidati. pa je morda Še te/je prenašal drugo zlo. ako smemo tako imenovati vseobče s,>,"utno zant-man.v naš**<ra oljčinstva. Prva vo<* d d n poč ku je zadoščala, da se je zbralo mlado in staro zijat-na Francosko nabrežje; tisor-er-na množi.-a radovednežev je mečkala <lrug drugega pod njegovimi okni. zabavljala vlomilcem in policiji, pripovedovala si zločin z neverjetnimi, od h i pa do hipa rn-stočiml podrobnostmi ter se pehala tako brezplavo. da je zrinila nazadnje res par babnie v vodo. izmed katerih sta dve utonili. Pa truma je puščala grofa vsaj pri miru in tii silila vanj kakor po-ročevalci Slovenije". "Ljudstva"' in še zakotne jših novin. ki so si neprestano podajali kljuko v njer»ovi sprejemniei. obkroža-:
li pa z notesi v rokah ter morili njega in služabnika s tako duho- j viti mi vprašanji, da bi bili vsi tr: | je rajši viseli na križu. Yee dam in pospodičf-n je našlo priliko, j seznaniti se s Ha«anom pod pret-' vezo sožalne radovednosti; celo Marijina stara Meta je učakata ta d an prvi in edini interview svo | jepa življenja. Prisopihal je dvorni založnik in mestni svetovalec Pavlin, ki je bil slišal o razdejanju grofovega pohištva ter si je "štel v dolžnost, ponuditi se mu bodisi v popravo poškodovanih, bodisi v nabavo novih stvari", seveda v najvelikodušnejšimi In najnesebičnejšimi popoji. z oziro-< ma na njepov fatalni položaj; in prav je imel. da se je podvizal.) zakai 3 i k za njimi je navalila kon ku renea. prepozno kakor zmerom, j a vendar ne brez vsa kepa uspeha.	(
(Dalje prihodnjič).
—--.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. V., Chicago. — Pegstraeij sl e karte ne zahtevajo pri iskanju državljanskega papirja. Dobro je pa. čc jo imate.
Dva meseca v južne m ledenem morju.
Prigode Shacklet onove ekspedieije.
Naslednik pokojnega Shackle-j tona, komander Wild, ki je prevzel vodstvo ekspe<lieije na južni) te« a j. je poslal pr<d kratkim za-! nimivo p«',ročilo o ]>rip«rdah male| « ksped < ijske ladje "The (^uest''.j ki s j»- sredi ve"-nrtpa ledu in pu j slih otokov antarkt ičnepa del?-, sveta s težavo odpirala pot in i
srečuo prešini« velike nevarnosti.I
i
Frank Wild, priznani veteran polarueira raziskavauja, ki j«' naj ladji '" 'I he ( Jue-t " sročiio prebil, svojo peto ♦-kspedieijo, pričenjaj svoje poročilu od Leith Harborjiii v južni tieorgiji do (.'o«»Merskega j mors < L>a zatoka. "The l^uest" je i !ia«ropih, sv "jo jM»t dne 15 januarja iet.k>fije»ra le:a. Na krov sta
!»?' s;u p......... eksj>odie:je l)oupla>
u for"toje i air. ki sta poprej ra/is a vala zatok v peob»škem oxi-!-u. * Kito. i nas je pejjala p->t dalje pr«»ti Lar-v ;i lla»rb«>ru, kjer smo se, pre... no.'-i zasidrali tet nadalje-! va. iie"lo»-»Ko proučevanje. **aJ*r j<-poio'al. da j" z. gričev preko Coo-j ;>ei ,.vcja zatoka \ smeri rierkeje-! v epa s<al<.via opazil nekaj, kar je 1 oii<, podobno bi ju v«i j4 »čemu vulka-j nu ognjeniku j
Dalj časa siuo se mudili na «»to-ku Zavod»<\skv. kjer smo naleteli na bopafo južnopolarno živalstvo, o katerem pon«"-;t W;kl tn«xl dru-iri;u : " Na tisoče pomorskih t i čl* v | s<- je zbiralt« o kol o nas. (iolobi, al-! Natrosi in v* vrste t rokov, ki se' pojavljajo /l;>ti viharnem vre-: tn» nn. Mb ' hre/ju je bilo mnopo led'-t!; i: . v. na katerih s > se zbirale j m »-te trume pingvinov. Tudi mor- j je okolo otoko\ jf polno raz-i n li / val: ki so v tmičah na sto-! Mne biižak naši Ia«lji, kmalu po-: lapljajoč s«, pod vodo. kmalu zopet plavajo*- na površju. P.ip\'iiii.
i s.> nekako pod >bni človeškim! '•itjem, so nam l»i!i neskončen vir; razvedrila H često smo jih opazo-; vali j>o ven- ur. Otok je fkalovit in;
pokrit s -tu pom. Na vzhodni] -Tru'ii s. dvi'ja visok vrh, ki pa jej zavit v pošto metrlo. Vj.šnio nismo! iioe!i tit."-no dognati. Rob «.toka| P ••'it va rdečkast.* plast vulkan-!
kamenja. Splošno je otok; n-d »open. lc na dveh kraj'-h je; mogočo od lerw-m vremenu pristati; ua obrežje. Iz razn h votlin pri-i haja žveTtlen aopuh. ki človeka du-j |š;. Tudi pingvinov ni bilo v bližini takib vr.tlin Na sj>odnjem obrežju otoka je bilo mnogo kraljevih pingvinov, višja mesta pa so bHa. -'»sto p-»kFta s kolutastim: ping--, Vini. ki imajo ta f kaj obsežna pne-z 1 š'a in val iš "a. Ko smo zapustili "tok in nadaljevali sv »jo pot, smo •»»lovili mimo otoka, na katerem sr> bivale nepregledne trume pingvinov. Ker smo ln»teli prizor fotografirati. smo skušali povzročiti ffibanje med to živo kopico. Fstre lili smo trikrat proti otoku, kar je vzbudilo med pingvini velikansko z« ud«•»»je., tako da »o za«"eli capljati nroti spodnjemu robu ledenika. Pri tem so mnogi padli v vo-do. Prav od a*ca amo se morala
smejati njihovi zmedenosti in uji-h o ve mu ogorčenju.
Kmalu i>a se je pričelo neupod-j no vreme, ki je povzročilo celo vrsto nezpod, pri katt^a-ih ie bfl( član naš«- okspodieije. Worsley. težko ranjen. «.)zdravel je šele čez več tednov. V začetku februarja smo kotu-no prispeli izmed ledeni-' kov v odprto morje. Več tednov! nismo \ ideli nobenega ledenika \ eč. V prvih dneh 1'ebi uarja je za-1 vladal mo-'an južni veter in kma-j lu »aio ob 6") 1»" južne širine in! 1 o	vzhodne doVžme naleteli
zopet na led. Sprva je bilo težko, ugotoviti, je-li V»iL t-c obronek ua-gromadenega ledu ali ne. sčasoma j>a so spoznali. «la se nahajajo med ogromnimi ledenimi pl(;šča-nti, katere je bil južni veter razdrl.j Zaradi nezadostne odporne sile, razmenana majhne ladje s«^ je hotel Wild na vsak način osvoboditi iz ledenega zajetja, kai se mu jt* posrečilo le / največjimi težavami.' j.ed je '»ii vedno g«»sU'jši. nevarnost vedno večja. Ker je že primanjkovalo premoga, so lovili in Mreljali morske pse ter kurili s njihovo mastjo. Merjenje morske globoeine je pokazalo, da se je glo-i oči na zmanjšala za 466 metrov bi se je torej moglo sklepati, da' kopna cenil ja ni več daleč. A op« /.iti ui bilo ničesar. Dne 12 februarja v južni širini Ifs" in v dol-j ž :ii 17° 11' je bila ladja zopet v nagromadenem letlu. Temperatura, je naglo padala in je bila lte-varnost. ila bo iadja zmrznila in da jo ledeniki stisnejo in zmečkajo.	| "ZmračLlo se je", ]K»r«»ča Wild, "štiri ure smo ponoči poskušali, priti rja prt. j. a bi i o je nemogoče.! Preostal je samo še izhod, da kre-f nemo nazaj in to kolikor mogoče liitro. kajti led bi z vsakim dnt*ni postajal močnejši. Obrnili smo se proti seiveru in teden dni pozneje smo prispeli z-1 pet v odprto morje. Odtod smo drugič poskušali prodreti proti jugn, a pozni letni č-a« ter pomanjkanje razsvetljave in; kurjave je onemogočilo ta novi | poskus. Stotine kilometrov smo plovili med ledeniki in bili smo vedno v nevarnosti, da nam "The Quest"' zamrzne in obtiči v ledu.' Končno smo res obtičali. Moji tovariši se z nogometom ogrevali in osrčevali, jaz pa sem vsak dan splezal irort v opazovalnico in zrli v daljavo ne bi li zagledal zo-pet1 prosto vodovje. j ln res. dne 21. marea sem zapa-i zil ozko morsko progo, ki sicer ni mnogo obetala, vendar pa je v rta«1 oživelo upanje, da se rešimo ne-' varne sitnaeije S polno paro in' z veliki težavami smo prispeli v ozko pro«rc; mahoma pa nam za-] pre velikanska ledena plošča ozko pot. Spustili smo sidro in skušali okreniti ladjo. Po večumem obupnem naporu se nam je končno po-( srečilor izogniti se ledeniku. Z največjo hitrostjo smo plovili poti severu. zadovoljni, da smo srečno ušli nevarnemu ledenemu oklepu
ČLANI ODBORA ZA SKRČENJE ARMADE
— -«....:.. ...K5T -.s ' -v *■	«»k-	^
Slika nam kaže člane odbora, katerega namen je skrčiti ameriško armado. Če se bodo načrti odbornikov uresničili, bo imela ameriška armada v najkrajšem času dva tisoč petsto častnikov manj.
Prerokovanje diplomata o usodi dveh narodov.
Poroča Karl von Wieg^id.
A si dobri diplomat.)«? so preroki v večjem ali manjšem obsegu in
to velja prav o«»sobno glede Maz
. . i zmi-ja, odličnega ilaljanskepa državnika. k<'t izvaja Maksimilijan Harden v enem svojih pikrih komentarjev glede konference, ki se je vršila v Denovi. Leta ls 10. je: pisal Mazzini:
—	Avsti o-ogi> ka monarhija in turško eesaistvo sta obsojena na( popili. Njih usoda je zapečatena. Meč. ki bo za«!al smitni udarec, se nahaja rokah Slovanov. Kot zavezniki ItaJjanov bodo porazili Avstrijo in zvezani z Drki bodo premagali 1'urke.
—	Sporazum med temi tremi narodi je nujna potreba Zahteva pa duh svetovne zgodovine, kajti uničenje teh dveh cesarstev je eden izmed pogojev, hI katerih je odvisna evropska civilizacija.
—	V slu'-ajii evropske vojue bo največja nevarnost, ki bo pretila dvojni monarhiji, ona .slovanske večine na Češkem, katera dežela i je danes praktično nepoznane.
(-Vamreč v letu ls:if,. ■ Čehi s,- bodi« združili s Slovani na Alorav-*kem ter najbrž tudi s Slovaki, ki Živč na Ogrskem.
—	Ta razvoj zadev je mogoče zavleči za pret-ejšen Čas. a ga ni mogoče drtiniti.-no preju-^"iti. in ce bo in-tgoče zagotoviti .si sodelovanje Italije, potem bo avstrijsko cesarstvo zbrisano z zen«lj«vi da. .Jaz vidim vnaprej, da v bo pričel odločilni konflikt v tem boju s srbskim problemom.
Harden navaja tudi naslednje zanimive pr-iponibf- italjanskepa diplomata glede " sorijalne«a \7>ra«anja"kateri izra,. je skoval N'apolecn.
—	P.-"senetljivo je, kako malo zna večina ljudi ceniti nevarnost 'iu ob >tem času tudi svetost tega vprašanja. E«. in Lst«- formule rešitve tega vprašanj;:	niore I uporabiti pri vseh i: irodih.
—	Kmancipaeija delavskih razredov bi morala biti seveda splošna naloga, a vsak narod bi moral ter mora zahtevali popolno prostost akcije pri rešitvi tega vprašanja. hi sicer v polnem soglasju z lastno državno obliko t«n- nači-nom življenja. Razen tega pa je treba soeijalno revolucijo prilago-id.ti političnim napravam dežele.
—	Ce ni država ustanovljena na temeljnih principih socijalne revolucijo, i>o ]>. -slediea bre^ko-rist na drža v! jar sJia vojna, z vsemi svojimi grozotami ter žrtvami človeških življenj, telo človeško pleme je treba socijaliairati. to se prav;, vzgojhi ga v čustvu metl-isebojnih interes<rv ter «ra oprostiti slehernega madeža sebičnih interesov.
. — To je naloga vseh nalog. Če je ne bo mogoče rešiti ter prepojiti sleherni narod s trdno vero v v red nos t pJenumitih naporov in j plemenite akcije, potem bo kljub i vsein izpremembam v obliki vlail .(»stalo isto zlo, v tej ali oni obliki.
Ime ^lazzini-ja je skoro pozabljeno za vse, z izjemo zs^Klovinar-(jev in prončevalc^v politične zgo-jdovine, a ujegove besede njso iz-igubile niti troliiee svoje prvotne
i svežo sti in moči. , -
Dobra prijateljica.
1 "Anka. ali se ti ne zdi. da ima j Francka pobarvane lase?'* , "Oh. kako si hudobna! To je 'grda laž. Morem ti zagotoviti, j zakaj bila sem ž* nje, ko jih je kupila."
Diadem žene. "
Arheologi trdijo, da Orkinje in ^ [iimljanUe niso noznale glavni- ' <ov. bi •'►-•/.ali frizuro Moja raz- ^ iskovanja ]>a dokazujejo nasprot- v/ tlo. Našla sem v Alan-ijalu sledeč, " iistihon:	"	V
"I»a ti rnaziljeni lasi ne mažejo v svilne	zvite zavoje, drži
trdno glavnik ti vselej."
Tal,o	torej ««lkrila antični "
glavnik. Tudi obstranske zatikal-ue glavnike, ki so dandanes v ^ španski frizuri zopet posletlnja novost. omenja rimski satirik Juvenal tako-le- "...dviga si nu glavi nadstropje nad nadstropje, veže " ju z rezalnim brunom in gradi
stolp."	^	T
1 j
Poselmo fino in umetniško izdelani glavniki so bili izd«-lki prvih J j uvel i rje. v cesarskega Rima.
Predstavljajmo si rimsko damo ^ pri toaleti: od plačanih retorjev m filozofov si da med vpletanjem las držati nčena predavanja in s - j istočasno p«.s!užuje pripravljenih; zalasnie. da vbo<le količkaj ne-i okretno frizerko v gola pleča Ali; bi si danes t« pustila dopasti ka-1 t era izmed frizerskih umetnic.' , j
< udiio ji*, tta so danda.našn ji i najnovejši umetniški glavniki za', zatikanj, ali pa moderni diadema ] Z<*h) slh-n' onim lepe Helene, nrid-:ie in zveste Peneloj>e in tajno za--( ijul.Ijcne t"ejaške princese Navzi- ■ kaje. Lasno zaponko krasi ali je-lenja glava, relief (n. pr. Hektor-j(" jevo slovo orl Andromahe . Afro-! j vita, .sj,leta joča lase. ali pa k bo-l. g«'Voni ••» prisegi dvignjena roka I, darilo ljubimca, ki je prisegel i, večno zvestob««) ali pa cvetke in j. arabeske. 1'osebn«. pri starih naro-j, •iih je veljalo, da za ženo, ki jo'j ijubinso. ne more biti ničesar do-1 j
Volj lepo.	|
Stari kralji zlasti pa princese) so podajali k >i»anju s krfuianuj na glavi. Oton Veliki je odložil [ znak sv«»iepa veličanstva, ko so <>a} razpravili. lastnoročno na nočno! nnzieo in s' je krono takoj zjutraj zojjft nadel. Za umivanje se ta-'•rrat na	71 i mudilo. Učeni
dvorski humanist Karla Velikega. \ngilbert, ki je V«il sam v o/.ji /.vezi s hčerk« svojega gospo« 1 ar ja. poroča. k::ko ie veliki cesar s ce sarico in vsemi princesami vred j jahal na lov in so bili psi okrašeni j s kronami ali diademi. ki so. ka-| kr,r nas<» zalasniee, «lržali frizuro v pre lpisani obliki. Naravno, da so l>rle t.^ zalasniee silno dragocene.
Okras g'av^ in las. kakršenkoli je kdaj obstojal v Egiptu. Indiji.1 v srečnem Orijentu, v obliki <>b-v«'z, čelnih obročev, kovinskih ali cvetličnih vencev ali bisernih za-ponk — vse pe je nanovo spet ]>o-javil > v 7>andeno»niju# mode. Današnja moda mrzi vsako shemo, zato
najdemo daxnlanes izdelke o-j !*rasa za plavo v vseh slogih svetovne zgodovine. Dandanes je vsem vse dovoljeno: vsaka dama se lahko po lastni volji napravi očarljivo ali pa — smešn««.
Zopet se pojavljajo umetno izdelani zlati in srebrni glavniki starih rodbin, obloženi z dragulji} in biseri, ki se v obliki polmeseca i boeijo iz pod ušes do t<-mena in i tako poudarjajo razk^no lepoto; prške f'iznre. Klasično so izdelani; diadem.ski glavniki z vrsto drag-ill kamnov, ki predstavljajo pol krožni friz palmet in akanta ter so .podobni starim srofovskim kronam.
Kakor nekdaj, so tudi dane« priljubljeni klasični srebrni reliefi in je nežna epizoda iz Honnerje-ve lliade C slovo Hektor ja od An-dromahe) enako po godu žemski aristokraciji J kakor v 6. stoletju pred Kri sto m na Lesbu veličastni pesnici Sato m njenim družicam. 'Pojavljajo se zopet biserni diade-l
.. . .. ^ a	...
mi, okrašeni z gerni in beneškimi mozaičnimi ovali, glavniki iz žel- ! vovine, katerih diademski del šesto;; z !;>--ta!nih g<«skih cvetk 'I udi slonokoščeni glavniki so zopet v ni Kli. vil«»tako umetuišk izdelki s rili" «-iz« 1 i ranimi kronami. Koščeni ir!a\niki se morajo u porabljati s previdnost jo — in ..\'-n.-n<; se mnoue dame ne morej« st>rij-itelj"ci s šablonami. Zakaj n-'' Ker s prepoeeni! Snovno — t«»da resnično.	(;, K.
POGAJANJA ZA USPOSTAVI TEV RUSIJE.
"Petit Parisien" poroča: Ku ska sov jet. vlada bi bila pripravljena privoliti v to, da se jM»šlje na Rusko posebna medzavezni.ška komisija pod vodstvom strokovnjakov. toda ]«• pod pobojem da bi se informirala izključno le s koncesijami, ki naj se nudijo Ku-siji kot zastavna jamstva za kre (lite. ki se ji imajo dovoliti.
Druga "Internacionalna vzhodna razstava in sejem"
se bo vršila v l.vovu na Poljskem jod --> de. ir>. septembra t 1. P . I zaščito p I is!ve vlade in s pomočjo
.mestne uprave, trgovske in indu-jstrijsko zbornice ter vs.-h velikih gospodarskih organizacij bo raz-sTav;i in semenj obiskana kupo-, valcih iz vse dežele, posebno iz. •centralne in vzhodne Kvrope. Leta iP»L»l. s., se d .-segli sijajni uspehi, i.Va preko L'.l/mo štirjaških metrov Jobsega joč/»m prostoru je razstavi
jlo preko lofio razst.ivl jrtleev. ki So nakupili za 25 miljard.poljskih J mark blaga. Izmenjava produktov ;severovzhodnih dežel s produkti |Ju»os|avijo se z vsakim letom ve-jča ter je di»kaz, <la so vzhodni .s»>j-jini za jus«rsb»vanske produeente j 111 kupovalce izredne važnosti. I
Vojni dolgovi bivše Srbije.
Ne seji je govoril na« *1nik finančnega odbora dr. Vaja V»-lj-kovič, ki je zagovarjal sic^.ep«? fi-nančnega odbora in jih opravičeval z vojnimi dolgovi države. Predvsem gre. je dejal, za poravnavo vojnega <lolga. ki smo si i?a najeli na Angleškem. Francoskem in Ani« riki. Sprožilo se je vprašanje, da bi sp črtali ti dolgovi, Aendar t»> vprašanje še ni <loslej rešeno. Angleška, ki dolguje zavetnikom in je tudi upnica, je pristala na '-rta j ne vojnih dolgov, ravno tako rudi Francoska, ki ima več dati. nego dobiti. Ker naša dr/.aVa samo dolguje in ni ma nikakih tirjatev tz tega naslova. ima velik interes na tem, ■la se ti dolgovi črtajo. T >«la tu j- Amerika, katei i to ne konve-mra :n ki zaradi tega ni prlvo-' !a v črtanje dolgov, ker so 2dr. i.v.ave severoameriškr 1 ■ pogodile in nič ne dolgujejo. Naša «lr-žava dob_ruj. Franciji nekaj nad 1 JlOO.OOO.OOO frankov. Angliji približno 2"» milijonov funtov, kar odgovarja po današnjem tečaju l:i00 miljonov frankov, in Ameriki 56 miljonov dolarjev, to je približno 3.200,000,000 frankov, ali 2<> milijard dinarjev. Ako bi morali plačavati obresti samo po r> odstotkov, bi morali samo na obrestih plačevati letno nad eno miljardo dinarjev. Rr.zen tega moramo po mirovnih pogodbah poravnati «1 '1 predvojnega posojila bivše Avstro-Opiske Po teh pogodbah moramo tudi plačati v reparaeijsk'. fou l \ rednost državne imovine, kakar /eleznl^e. šume, zgradbe it«l . in -i'-er v oni izmeri, kakor je ta imovina prešla v našo last. Cenitev še ni izvr-1 šena. vendar moremo r.*či. ila bomo morali iz tega naslova pla-1 čari kakih miljonov frankov " Nadalje dolguje naša država Na-' rodni banki okrog 4.100 000,000 dinarjev. Za ta dolg se mora dr-1 žava brigati, ker je od njegove povrnitve odv"nn« izboljšanje dinarja. Pride še posojil > v zne-
t sku 100 miljonov dolarjev. —
Lokomotive iz Madžarske in Nem-
i	čije.
' T.okomotive katere so se "po-pravljab v Madžarski, dospele i na ni«*io. <hl teh lokomotiv j« • bulo
-	odpra\ljenili lš v Zasrreb. 17 pa
-	v Šnbotieo. Te dni je prispelo ru-" di izNemčije osem novih brzovo®-
'nih l-akomotiv.
Delnice Jadranske Banke.
Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanziviiim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v domovini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din.100 nominale.
Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice in. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki
podaljšal do 31. oktobra t. L Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini.
Cena za eno delnico je:
(K400 za glavnico in K360 za rezerve) K760. doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31.
okt. 1922 : : : : :_K 31.70
K791.70
Delnice imajo pravico do dividende za 1. 1922.
Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to jeK48, _ in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek.
Za vpis in informacije se obrnite na:
Frank Sakser State Bank
Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 Cortl&ndt Street Hew York City
GLAS XATvOTXX, 4. AVG 1922
ČUDNA ZAPUŠČINA
K o m a n . — Francoski spisal L. B. Poslovenil O. P.
20	(Nadaljevanje.)
I
' liav je znal jahati, je pričel kmalu kr?mžiti obraz na vse Viogt«-*- načine. Poznalo se mu je. da je izmučen la po ježi ene ure i je ickel:	]
•Mojte. Moj konj ne more več naprej. Noge so mu opešale. ;
—	I>i>hr — je rekel Peterček, ki je obstal. — Jaz sem zado- i voljen od po<\i t i se /a etrt ure. Ce bomo dirjali tako naprej, s* ho-1 i**o znašli zve«"er na Kitajskem.	i
K^nr^ pa je imel tehten ugovor, ko je rekel:	'
—	M. moramo pri? še danes do torta Tio in do tja je še p i 3 sto1 kd»»ta* ti (»v. Le v tem -lu'aju moremo priti do jutri zvečer do I«a-| KUJUl Poionpos. Jae bom jahal naprej.
hi./ rn imenu. — je rek«l Lenoir, ki je sedel medtem ▼! ni.-hkj Ha\<. ( e lid.'ete upehati konja do smrti, pa btorite to.' K , a h..ste dob:! dru«re«ra 1 Le poglejte, kaj ste napravrT; h nje-j j^a \ 'i\«h urah. \*es krvav je.
- -Jaz lahko .storim s svojim konjem, kar hočem, kor sem ga! plačal.	|
Kar se t; e te-ra. vam ne moremo ugovarjati, — je rekel Pe-J ter .-k. eprav moram pripomniti, da vam dejstvo, da ste ga pla-' čali, še ne daje pravice mučiti ga.
Sedel j,- poleg svojega jrospodarja. Don Parmesan je nekaj za-mrmral v brad«., a prišel do prepričanja, da je boljše udati se kot pa, jahati naprej. Pol ure pozneje pa je še silil k odhodu in ostala dva (.t* storila ]x> njegovi volji.	j
S rok a planjava. p<> kateri so jahali, je bila porasla s travo. Ni-' kjer n bilo v.deti nobenega jrrma ali drevesa. Gozdove in grmičevje je Iiajti le tam, kjer teče voda. Ko so jahali tako nekaj časa naprej, »o naenkrat zaslišali za seboj velik hrup. Obrnili so se ter z&pa/ili,. da jim sledi poštni voz. posredujoč promet med Santa Fe in Cordova.
Tako poštna kočija je pridirjala sedaj za tremi jezdeci. Volila je hitrejše kot so slednji jahali ter jih e kmalu dohitela. Ko je pri-».d mimo. je vprašal voznik;
—	Kam, sen jo res?
—	V fort Tio, — je odvrnil kirurg.
—	Mi pojdemo tam mimo. Ali naj naročim stanovanje za vas?
—	Prosim, senjor.
I ivja vožnja je šla naprej ter kmalu izginila na oozorjc.
iiilo je /t- proti večeru, ko so videli jezdeci ležati pred seboj fort! ali utrdbo. Lahko jim je bilo najti pot. kajti sled poštnegi voza je: bil i.an>ljiv vodnik.
Pou tonom na argentinski indijanski meji si ne smemo pred-i m a vi jat i tega. kar razumemo pod to besedo v drugih krajih. Fort j i'io jt obstajal iz (»zemlja, obdanega od goste seči iz bodočega kaktusa. Na tem ..remiju je stalo par koč. v katerih so stanovali voja-j ki, nekako dvajset jh» številu ter pod poveljstvom nekega poročni-j ka. I hod v fort je hit na široko odprt. Poročnik sam jim je priseli nasproti.
Pozdravljeni, — je vzkliknil. — Veseli nas. gospodje...
Prenehal je. Njegove oči so padle na kirurga. Vsled tega se je • veselo nasmejal ter nadaljeval:	.j
—	C arniriero! Mesar! Ve>eli me videti vas tukaj. Kakšne ope-' racije >te že izvršili izza časa. ko sem vas zaduijke^T videl v Ro-J sario I |
To je r.-kel preeej zbadljivo in Parmesan, ki je bil očividno raz-' žaljen, je odvrnil pikro:
—	Jaz hočem, da se za moje operacije zanimajo le ljudje, katere sem že operiral ali katere nameravam operirati. Ali naj odrežem i kakemu vaših vojakov nogo ali roko?	!
—	Ne. senjor. Mi smo vsi zdravi in celi.
—	Potem ne govorimo o teh stvareh čeprav bi vas lahko napri-( mer vprašal, kaj mislite o odstranjen ju spodnje čeljusti. Ali bi mo-i gel paeijent živeti tudi brez nje.
—	Te-a ne morem reči. .Jaz le vem, da bi ne hotel živeti brez : svoje. Kakšne gospode mnern {»ozdraviti poleg vas?	i
—	To s'a dva učenjaka. koj;h eden je služabnik drugega. Imen' ne morem povedati, ker je moj jezik preveč okoten.
Lenoir :n Peterček sta >e predstavlja, nakar so odšli vsi skupaj proti hiši, v kateri je stanoval poročnik.
Vojaki so imeli konje in irovejo živino, ki se je preko dneva pa- ' sla na prostem. Mesa je bilo vsled tega zadosti in dali so ga svojim' gostom tojjjco, <1* ga niso. mogli zmagati.
V poteku pogovora je poročnik kmalu zapazil, kakšne vrste i ljudi ima pred seboj. Človek, ki jaha po pampi ali hoče v Gran Ca-1 ko. da izkoplje kosti starih živali, je maral biti po njegovem mnenju če že ne popolnoma, a vsaj na polovico blazen. Uvidel j^. da ne | more ničesar opraviti proti tej ideji. Vsled tega je opustil \sako| - usvetovanje ter nadaljeval:
—	Vi boste cotovo ostali nekaj časa tukaj, da počakate služabnike in tovariše, kaj ne T
—	Nt, jaz imam le ene.^a tovariša, ki je senjtfr Parmesan in le entga služabnika. Ta je Peterček.
—	Kako? — je vprašal častnik začudeno. — Torej nimate nikogar, ki bi prinesel za vami stvari, ki so neobhodno potrebne v Crank ( ako ?
—	Nikogar. Kar potrebujem, imam s seboj.
—	Motite se. senjor. Od česa pa hočete živeti? Ali imate moko?
—	Ne.
—	Suho mesa. špeha in masti?
—	Ne.
—	Kave in čaja? Tobaka in kakao?
—	Ne.	j
—	.Smodnika, užigalic in vseh onih stvari, brez katerih ne mo- j re izhajati civiliziran človek? Obleko', čevlje, škarje in druge pri-tiklinef
—	Obleko imam na sebi. Smodnika pa imam cel meh.
—	To ne zadostuje. Kaj pa hočete jesti in piti? Ali imate posodo za kuhanje?
—	Te ne potrebujem, ker ne bom kuhal. Pil bom vodo in jedel meso.
—	Tega ne dobite povsod.
—	Vodo je najti povsod in meso bom nastrelil.
—	Ali ste dober strelec?
—	Peterček zna dobro streljati.
k. ________. - .. . * _ ...
1» -..•	„ ... 4 2
Jezusova prižnica v Kaper-navm najdena. |
List "Hamburger Korresrpon- j dent" javlja, da je te dni imela j Jeruzalemska arheološka družba posebno srečo. Našla je namreč I prižnico, na kateri je Jezus pred 1900 leti Htal in pridigal. Arheo-j loška družba je namreč iskala, kje! je nekoč stalo mesto Kapcrnavm. Do danes še ne vemo, kako je to, nekdaj baje cvetoče mesto sploh j propadlo. Gotovo je, da se nahaja! ob Galilejskem morju vrsta raz-; valin, ki leže tam že drugo tisoč-i let je in so naibrže posiedica veli-j kih potresov, kakršnih se je eden • dogodil pričetkom našega štetja.1 ali po cerkvenem nauku ravno na dan Kristovega križanja. V Novem testamentu stoji, da je Kaper-navm mesto, kjer je Jezus opeto-j vano pridigoval. Tudi je tam izvršil več čudežev. Do dan«** y>a; znanstveniki ni*o vedeli, kje naj iščejo Kapernavm in so bili le mnenja, da jc mesitece moralo! imeti približno tolikšen obseg, ka t kor bi odgovarjal sedaj najdenim razvalinam. Legende, ki so se v oni pokrajini ohranile do današ ' »jega dne, pripovedujejo, da je ' mesto ležalo nekje .severozapadno, 1 po jniliki pri vhodu v genezaret- ' sko dolino. To se je sedaj izkazalo ! kot napačno. Sledovi so vodili znanstvenike v drugo smer, na vi- ' šino Tel Hum (arabsko ime), kjer 1 <*) razvaline, ki segajo doli na majhen polotok, ki štrli v Gene- 1 fcaretsko morje.	;
Tukaj so se sedaj pričela velika ; izk opavanja (^dki-ili so staro ka-pernavmsko sinagogo. Ni še goto- ( vo. kako dolgo bodo druga dela še i trajala in ali se bodo mogla sploh 1 nadaljevati, kajti praktični Angle- ! ži nameravajo namočiti vso sedaj ' osnšeno deželo, da bo bolj rodovit- ^ na, in če izvedejo ta svoj ddbička- 4 nosni načrt, pride ves Kaipernavm ( pod vodo, kar bi onemogočilo vsa 1 nadaljna izkopavanja. Gladina Galilejskega morja bi se zvišala za 1 petnajst metrov, razvaline Kaper- ' tiavma pa bi pr-išle do deset me- 1 I rov pod vodo. Vsekakor pa je • najdena stara sinagoga, in najbrže!' je v njej, na še ohranjenih kvad-: ratnih kamnih, stal reformatorje 1 zus. ko je pridigal ljudstvu novi i nauk odrešenja. i i - ,
Mnogo Slovencev je odpo-; tovalo zadnji teden v staro1
domovino.
_ i
S posredovanjem tvrdke Frank ; Sakser State Bank so odpotoval*" i r staro domovino:	j
8 parnikom Olympic
15. julija:	j
Martin Semenič iz New York ' r'itv v Ljutomer.
i j
S parnikom La Savoie
15. julija:	>
An*on Posraenik iz Conemaugh. Pa., v Ljubljano.
Jožef Pungarčič iz Henrietta, Okla., v škoejan.
S parnikom Chicago
20. julija:
Karol P. Zalokar iz San Antonio. Tex . v Griže pri Celju.
S parnikom Majestic	i
29. julija:
Anton Mali iz Milwaukee, Wis., v Trebelno.
Avgust Bach in sin iz New York. City v Zagreb.
S parnikom Paril
2. avgusta:
Franc Marinšek iz Kane, Pa., v Postojno.
Peter Mkh"lič in sin iiz Great i Calls, Mont., v V mu-o.
Ivana Menart iz Sheboygan,' Wis., v Ilotedersico.
Anton Pei-šle iz Kansas City, Kansas, v Cabar.
Marija Zupane iz New York City v Domžale
Franc Justin iz Rock SpringR. Wyo„ v Hotavlje.
Anton Kovaeič iz Calumet, i Mich., v Mirno peč.
Jožef Mi'avc iz Cleveland, Ohio, j v Planino.
I Anton Jakopič z družino k i Pueblo. Colo, v Račje sejo.
Lojze Trontel iz Kaylor, Pa., v j Šmarje.
Simon Janežič z družino iz \ \
Električni likalniki
po prenosnem plačilnem načrtu.
_	Odredili smo, da preskrbimo
Edisonove odjemalce z izbornim pr-* MJ vovrstnim likalnikom na prenosni pla-B^^CS^r^ čilni načrt (brez nadaljnih stroškov). if^^j^S Majhen deposit postavi likalnik v vašo trgovino. Ostanek se pridene f|	»j vsak mesec v petih obrokih vašemu
računu za elektriko. Oglasite se v katerikoli naši izložbi, ali pa telefonirajte Stuvvesant 5600, Extension 337, za zastopnika.
The N ew York Edispn Company
\A: Tour Service
General Offices: Irving Place and i 5th Street
Polnilnica, kjer m razkazuj« in razstavlja •lektrlfin« priprav* aa udobnost občinstva.
20 Norfolk St	1-4 c*	I61	»49*h St
» Dl	151 rast	86th St	3	.
10 Irvine Place	r . c.	SSS	iremont Ave
&	15 East	125th bt	^^^
Afganisan hoče tržiti z Ameriko.
G	Poroča Karl von Wiegand.
Afganistan, ki je dobil vsled zadnje angleš.ko-afffanistanske j»o-^»»dhe nazaj svojo }>olno neodvisnost, želi stopiti v najtesnejši stik r. ameriškim kapitalom ter ameriško podjetnostjo, vendar pa zavrača absolutno vsak stik z naro-! li. ki zasledujejo impetijalistiene, ,'ilje, obrnjene proti Afganistanu.
Tako je izjavil Mohamed Edib
Ka n, afganistanski poslanik v Berlinu ter prvi ofieijelni zastopnik ivoje dežele \ inozemstvu.	j
Glede naravnih bogastev svoje ležele je izjavil:	j
—	Malo je znano v Ameriki in Evropi, da ie Afganistan zelo bo-irat na rudah in da ima tudi pe-Irolejske sklade. Mi imamo bosra-!e sklade trdega premoga, žile slata. sredbra, bakra in železa ter :losti dragocenih kamenov kot so rubini.
—	Do«ti zlata je v naSih gorah i* bližini mesta Kandahar in v ve-ikili rekah severnega Afgranijsta-11a. Petrolejski vrelci pa se naha iajo na severo-iztočni strani debele.
—	Mi tudi lahko izvažamo ve-ike množine a olne. Dejanski smo meli pred vojno cvetočo trgovino
volno in "Vbčino te volne se je izražalo v Rusijo. Najnovejša pogodba. sklenjena r. Anglijo, daje iiaši impartni in »^ksportni trgovini prost tranzit ali prehotl preko ndijskih železnic.
Pokazal mi je soliden kos l^apis-azula. približno v obse<ru knjige f oktavskem formatu. Pri tem je >r i pomni I:
—	Ta kos ie vreden dan ^s tukaj »ril>ližno četrt miljona mark. Dona v Afganistanu inuimo cele go-■e tega dragocenega kamena.
—	Mi bi rajše vršili trgovino z Ameriko, kot pa uveljavili eko-lomsko sodelovanje z Anglijo, ker bojimo imperialističnih ciljev slednje. Po desetletjih prisi-iene zveze z drugo silo smo si izbojevali « pomočjo svojega lastnega meču svojo popolno neodv*is-iiost.
—	Mi imamo izključno le miroljubne namene, a bomo znali braniti svojo prostost, če bi bila zopet ogrožena. Afganistan ima sedaj armado 1 .">0.000 mož in v slučaju vojne lahko stavi v polje pol miljona mož. Naša armada je bila organizirana od turških častnikov po nemškem vzorcu.
—	Naši turški vojaški inštruktorji imajo to prednost, da pripadajo naši veri, da poznajo naše navade in običaje in da imajo dosti izkušenj v modernem vojevanju. kajti ti jih dežela je -bila pozoritiče spopadov in bojev tekom šfirih let svetovne voiue.
—	Afganistan je ustavno vlada-na dežela. Am an al ah Kan je moderen vladar. Imamo parlament, ki obsitaja iz nižje in vipje zbornice.
—	Izobraženi razredi nagega prebivalstva se poslužujejo perzijskega jezika, a jezik mas prebivalstva. ki štejejo devet miljonov in pol duš, je afganski.
—	Bankerot evropske vojne politike nas je prepričal, da je boljše držati se svojih lastnih tradicij. navad in duha. kot pa slepo kopirati one v Evropi. To srtališče pa nam ne brani, da zgradimo svoje življenje in ekonomsko or-ganizaeijo v modernem smislu.
I----
Ralpbton, Pa., v Dor. jezero.
Marija Uric z otroci iz Hoovers-yille. Pa, v Hptič. « j Mihael Mežnarič iz Chicago, 111., v Brežice. ______
— Naša de/ela je poljedelskega ! značaja i« naša vlada je v zad-j njem času storila vse, kar je v nje j ni močni, da organizira domače industrije potom grajenja tvornicJ .železnic itd.
.— V sedanjem času je nek ako štirideset mladih Afganistancev v herljuskih šolah. Mi nočemo da h postali odvetniki ali znanstveniki Afganistan potrebuje predvsem iz vež bane in uspesne inženjeije in izvedence v rudarstvu, konstrukciji železnic in cest. Te stroke bodo tudi Študirali naši dečki v Nemčiji.
—	Mi smo Orijentalci ter vsled j tega absolutno solidarni z vsem; iztočnimi narodi, ki se bore z& svojo prostost.
—	Kar .se tiče En ver paše, ki st j bori sedaj proti sovjetom v Turke-stanu, moram reči. da nimamo nobenega opravka ž njim Njegova moč temelji očividno na aktivni podpori turkestanskih krajevnih plemen, ki so sovražna sovjetski Rusiji.
—	Stališče E11 ver paše se povsem razlikuje od stališča nacionalistične vlade v Mali Azij«, ki je zaveznica sovjetov. Mi znamo ee i niti in upoštevati razpoloženje na-j rodov, ki se bore za svojo prostost ! a v slučaju Enver paše je naš*1 mesto na strani turških naeijona ! iistov in vpoštevati moramo tudii pogodbo, katero smo sklenil« s so-vjeti.
Statistika e boljševiških ječah.
Petrr.o-rajska "Pravda" (Resni •a) prinaša statistiko o prebivalstvu ječ v sovjetski Rusiji Po so- J eijalnem položaju je v ječah 79) odstotkov delavcev, kmetov in i nižjih uslužbencev, S odstotkov bivših carskih častnikov in urad-: ndkov ter 12 odstotkov drugih zastopnikov '' buržuazije". Po poli tičnem prepričanju je 51 odstotkov socijalistov. 30 odstotkov nad- j strankarjev, 17 o«lstotkov desničarjev in 2 odsrtotka komunistov.
VABILO.
Hrvatsko delavsko podporno društvo'"Dalmacija", odsek 362 N. H. Z. iz Hoboken, N. J., pri-retji dne 6. avgusta, t. j. prihodnjo nedeljo, izlet s piknikom na Long Island, in sicer v Union Turnpike Road Park. Hoffman Avenue. Flushing. L. I. Začetek ob 1. uri popoldne, vstopnina 50 centov. Sviral bo tamburaški 1 zbor. Peklo se bo jagnje na raž-nju. Bratje Slovenci so uljudno vabljeni na mnogobrojen obisk.
Vi t mite South Jamaica karo na Queensborough Bridge do Union Turnpike Road.
POZOR, SLOVENKE!
Mladenič srednje starosti, dobrega značaja" se želi seznaniti v svrho ženit ve z dekletom v starosti od 25 do 35 let. Katero veseli »gospodinjstvo, naj pošlje sliko, ki jo na zahevo vrnem. Prednost imajo Slovenke, Hrvatice in Poljakinje iz "Wisconsina, Miehigana in Minnesote. — Joseph Pucelj, • l*ox 12 A, Niagara, Wis.
POZOR, ROJAKI!
Vse, ki mi dolgujejo večje ali manjše svote, opozarjam, naj mi v štirinajstih dneh svoj dolg poravnajo. Če tega ne store, bom prisiljen nastopiti sodnijskim potom, t Anton Jelarčie, c/o D. H. Blum, Tioneata, Forest County, Pa.
Kretanje parnikov - Shipping News
8 avgusta:
Berengaria, Cherbourg; President Gar-[ fifld, Cherbourg; Relinace, Hamburg
9.	avgusta:
Manchuria, Hamburg.
10.	avgusta:
Conte Rosso, Genoa. 'Z. avgusta:
La Savoie. Havre: Z«eUnd, Havre; ! President Harding. Bremen; Orduna, ; Hamburg.
15.	avgusta •
Pelv^dere. '.'rst; Alauret&nia. Cher- | bourg.
16.	avgusta:
Seydlitz, Bremen: St. Paul. Brtmen; President Monroe, Cherbourg. 19. avgusta:
Homeric. Cherbourg*, l^aiayette. Havre;. Xroonland, Cherbourg; Noordam. Bou-1 logne.
22. avgusta:
Aqultania. Cherbourg; Resolute. Ham- , burg.
22. avgusta:
President Wilson, Trst; Lapland. Cher-J bouri?.	■
23 avgusta:	j
Paris. Havre; President Adams. B'e- , men.
26. avgusta:
Majestic, Cherbourg: Andania, Cherbourg; Oropesa, Hamburg: Rotterdam. 1 Boulogne. 29. avgusta: Berengaria, Cherbourg: Arabic. Genoa.
Glede izplačil v ameriških dolarjih'
Po novi odredbi finančnega minit.ei itva v Jugoctaviji la bankam tarr. «eda, prepovedano Izplačevanje čekov sli drugih nakazil v tuiih valutah. Ako toraj ^ožljete denar v anerikantKi veljavi, dg disi potom Črka al. nakazil. «a v Jugoslaviji n« sme izplačati v do-»arjlh, temvai po dnevnem tečaju v domači valuti, to jf v kronah oziroma dinarjih
H sreči s# Jg pa pri Mstavl orne-
tjene od rečice vpoštevata potriBa iz ^IJencev v toliko, di ramor^mo 73 st-^n Ka, Ki Imajo potovati v A*ntri':o, <xvr> Siti ia vedno Izplačila v ameriških dolarjih, vendar pa nakazilo ne sms pre-legatl zneska I2SO.— za vsakega posameznega potnika. Do te svote pa lanko izplačamo poljubne zneak«. Amerižki denar se Izplača la proti prsdloiitvi potnega lista v tf-adj Jadranska banke v Llubijanl ali Zagrebu.
V AVSTRIJI, ITALIJA in SrASEDE. NEM OZEMLJU pa §e vedno tanko brez ovir lsv><uJamo IzplačMa v am«riiklh i«-»arllli.
Na nakaznici ali •*ro€Hnerr< listu naj bo vidno o»«jieno. da se Ima izvrSItl izplačilo v amerfiklh dolarjih.
Poleg zneska, ki na| se izplača v ame 'lUem denarju, se nam mca poslati tudi za poštnino in druge stroike kakor tledt.
Za izplačilo do t 10.— po 50 centov, za Izplačila od % 10.— do t 50.— po t t-—. za Izplačila, ki presegajo znesek t 50.— po 2 centa od vsakega dolarja sli po f 2.— od sto.
Denar nam Je poslati najbolje po Do* mestic Money Order all pa New Bank Draft.
Frank Sakser State Bank
32 Cortlandt St.	New York. N. Y.
ŽENITNA PONUDBA.
Samec, ki ima 2(XX> dolarjev! vredno JiiJo r:eka.i gotovine in dober zaslužek ter je star 36 let, bi -e rad poročil z dekletom od 20 do :10 let starim. Tndi vdova brez ■trok ni izvzeta. I.e resne ponudbe, če mnpoče s sliko (katero vrnem). naj pošljejo na naslov: F. >T., Pox 555. Dominion Xo. 4. C. P., X. S., Canada.
(4-7—8)
IŠT ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
30. avgusta*
France. Havre; Hanover, Bremen; Mongolia. Hamburg; President Van Buren, Bremen.
2. septembra:
Rvndam. Boulogne: America, Bremen. 5. septembra i
Reliance, Hamburg; Mwretanla. Cherbourg.
S. sertembra:
Mlnnekahda. Hamburg
9. septembra:
La Savoie. Havre: Finlaiv". Cherbourg; Orbita. Hamburg; Homeric. Cherbourg.
13.	septembra:
Paris, Havre; Torek, Bremen: Manchuria. Hambur i.
14.	septembra:
Rochambeau, Havre.
16. septembra:
La. Lorraine, Havre; Majsst.c. Cherbourg; Zeeland, Jherbour.,; Orduna. Hamburg.
19.	septembra • Resolute, Hun.burg.
20.	septembra:
France, Havre.
23. septembra:
Oeurg«- Washington, Clierbourg: Noordam, Boulogne: Kroonland. Cherbourg.
26 septembra:
Seydlitz. Kremen.
30. septembra:
Rotterdam. Boulogne.
DIREKTNI IN EDINI PARNIK
DUBROVNIK
ITALIA - -12. avg.
V devetih dneh v Jugoslaviji.
I ntvijtii na tn«m izmed treh mouklh
velikanov. Ki cdplujejo vsakega torka
iz Nes Vcika. VtM poln k' treije^a
razreda so v kabif.a'n.
MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA
%	prekc Cherbourga.
Za karte in navodila vpra£a.Ji4 nafiUtl«-ga ager'a v vašem mestu all xkoiid.
[Hitra služba v Jugoslavijo.
LA SAVOIE .........12. avgusta
ROUSSILLON ........ 14. avgusta
LAFAYETTE ........19. avgusta
PARIS ............. 23. avgusta
Izborne udobnosti ■— kabine za dve, itlri In šest oseb. umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — jedilnica. kapilnlca. bara, brivnlca. odprt. pokrit krov. slavna francoska kuhinja, vino in pivo brszgiačro. godba. ples. Postreinikl govor« slovensko in srbsko.
Najstarejša kompanija, ki prevala I Jugoslovanske potnik«.
Posebni parniškl vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja. preko Trsta ali Bazela, kakor hočejo.
Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo le kompanijskl tolmač, ki govori vai Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi in v drugih stvareh.
Za navoaila se oalasiSe pri lokalnem French Line agentu ali v
KOMPANIJSKI PISARNI 19 State Street	New York City
POZOR, GOZDARJI!
Šestdeset gozdarjev potrebuj«* mo tak'.j. Plača $1.75. od korta. Vprašajte v Arroyo, Pa., za g*»zd-*ne kemfre f'Jawson Chemical Cb.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako post&ti ameriški! državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:	\
Prvi del: GLASOSLOVJE.	•	v
Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<iLEŠKI BESEDNJAK, Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, Q/ 7 cena b poštnino	t ji i
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street :	New York, N. T