—   326    —
Ozir po svetu.
Narodopisje2Krimljanov.
Lego in zgodovino polotoka Krima (Taurije), kamor se ravno zdaj oči vsega sveta obračajo, smo v listih 71., 72., 73. popisali. Danes čemo ob kratkem podati narodopis stanovavcov v Krima, kterih se šteje okoli 450 do 460,000, in kterih večina ni več izvirnega tatarskega (tartarskcga) rodii, ki je v 13. stoletji to deželo si prisvojil.
Pravijo, da ime Krim je tatarskega izvira in da pomeni terdnjavo, kar ima naznanjati veliko naravno moč, s ktero se polotok ta sam po sebi braniti zamoro zoper vunanji napad. Samostojno vladarstvo Tatarov v ti deželi je ter pelo le dve stoletji; že Turki so se vtikali v zadeve te dežele tako, da nje kani so bili podložniki turških sultanov; Rasi pa so vzeli oblast Tatarom in Turkom. Dandanašnji je celo ime Tatarov zginilo iz zgodovine, tako, da sedaj se poznajo le še nektere plemena tatarskega naroda: Uzbeki, Kivanci, Bokari itd.
Tatari južnega primorja v Krimu se bistveno ločijo od Tatarov severnih step. Pri unih se je mongoljski značaj večidel pogubil; njih lepi obrazi opominjajo na sto in stoletne dotike in zmesi z narodi kavkaškega,— eu-ropejskega plemena; tudi so silo veliko europejskih besed vzeli v svoj jezik. Tatari severnih step so pastirji in ravnajo cele cede dromedarov. Na videz divjaki so vendar priprosti v svojih šegah, svobodo- in gostoljubni. Tatari primorci, ker imajo vsega zadosti v svoji nepo-pisljivo rodovitni domovini, so leni, in talijanska kri, ki deloma teče po njih žilah še od tistega časa, ko so Ge-nuezi primorje gospodovali, jih je naredila lepe postave in prijaznega obraza, za kterem pa skrivajo prekanje-nost, ki jim pomaga, da ptujce v kupčijstvo radi za nas vodijo.
Tatarom vlastna šega je, da svoje sela stavijo raji po sterminah kake gore, kakor po ravnem. Is kake gore odkopljejo toliko prostora, da si izzidajo hišo; pri tem si prihranijo stavbo zadnje hišne stene, ktero na-mestuje gora sama; stranske stene pa napravljajo iz ila. Streha, ktera tako rekoč izpod gore moli, je popolnoma ravna in z zemljo pokrita. Hiše njih se po tem takem od deleč komaj vidijo.
Planjave (stepe) so večidel obrašene z divjo ma-terno dušico (tvmianom); le po malem raste trave, po kteri se cele cede dromedarov pasejo. Tihuta kraljuje po veliki samoti. Le včasih priropota kak okoren tatarsk voz z grozno veliko spleteno teodo, na kterem sede Tatari kupoma, in v kterega je vpreženih dvoje kamel.
Staro poglavno mesto tatarsko je Bakči-Saraj, ker v novem poglavnem mestu Simferopolji je Tatarom le samoten kot — stari Akmečet — za prebivališče odločen. V Bakči-Saraj i pa ni duha ne sluha od tistih velicih prekucov, ktere je prestalo nekdanje tatarsko gospodstvo. To mesto je še čistega moha-medanskega značaja; velika ulica je pol ure dolga, sila ozka in vsa polna kramarjev, ki so tako z ver steni,
da rokodelci ene baze eo eden pri druzem. Raznn vojakov, ki stoje* tukaj na straži, ne sme veleti carskega ukaza noben Ras v tem mesta stanovati.
H konca tega popisa še ene besedice od Tata-rov v obče.
Pravi T a ta r i so nasledniki tistega starega naroda, ki se je T a-ta imenoval in je pervotno stanoval v stepi Gobi. Kakor se je v stari zgodovini dajalo vsim divjim narodom skupno ime Skythov, tako so se v srednji dobi vse divje ljudstva jutrovih dežel, ki so bile zoper kristjanstvo in omiko, pod imenom Tat a rov za-popadale; Tartare pa so jih jeli Rimci morebiti zatega voljo imenovati, ker tartarus pomeni pekel, in so ta divji narod psovali z besedo Tartarov, to je, peklensko (pekvato) ljudstvo. Tatarom samim velja to ime kot psovka, ki hoče toliko reči, kot razbojnik; zatega voljo oni sami se ne kličejo pod tim imenom, ampak po imenu plemena, iz kterega so, in jezik svoj zo-vejo turki ali turu k. Dandanašnji tako imenovani Talari so turškega rodu, in se ne smejo zmešati z nekdanjimi pravimi Tatari ali nasledniki Ta-ta. V šegah so svojim sorodbinikom Turkom zlo enaki. Kristjanstvo se med njimi še ni nič kaj razširilo; večidel spoznajo mahomedansko vero, v Sibirii pa je veliko Lamaitov ali Šamanov. Kdo bi mislil, da tudi ta narod ni brez plemenitažev, ki se Mu rs i imenujejo! Rusi in Turki imajo Tatare radi za posle (j)ote) in za prativce (spremljevavce) popotnih. Med rusovsko gospodo so ne-ktere rodovine, kakor, na priliko, rodovina Stroga no v, tatarskega rodu; al zlo bi jih razžalil, ako bi jih Tatare imenoval, — tako zaničevano je zdaj to ime.
—   327   —