Dopisi. Iz Gradca. Res lepa oavada je, da eden dan 7 letu pos7ečujemo 87ojim umrlim sorodnikom in prijateljem 7 spomiu. Neka tajua čut 86 polastuje srca na dan vsoh svetnikov, ko vidimo neznano 7eliko ljudi z 7enci obloženib hiteti na razmmstna pokopališča; nebote se vsak spoininja onih, ki so se zaduje leto ali pa že davno prej preselili iz te solzne doline tja 7 kraj 7ečnega 7eselja in radoati. Tako 80 se goto^o tudi letos 7si Slo^enci Bpominjali ne le S7ojib soiodniko^ in prijateljev, temuč tudi daleč doli na jugu zadnji čas 7 ljutem boju za 87. križ in svobodo padlih slovanskib bratO7. Naj vsaj sladko počivajo po zmagovito dokončanem boju 7 os^obodeni zemlji, ker jini ni bilo dano časa zlate svobode doživeti. Tudi slo^enski 7seučiliščuiki so 7 mnogobrojnem številu obiskali na dan 7seh S7etniko7 tukajšnja pokopališča, posebno pa pokopališče pri 87. Lenartu, kjer poCi^a daleč od domačega kraja mnogo Slo7ence7. Ravno ua sredi omenjenega pokopališca stoji krasen in 7elik spomenik, ki ga je postavil, žali Bože že tudi umrli, dr. Lovro Toman 87ojej presla^nej ženi Josipiui Turnogradskej, ki je že 7 21. letu svoje starosti morala zapustiti S7et. Veudar Josipina Turnogradska ni umrla za nas Slo^ence; dela pi'7e slo^euske pisateljice bodo goto^o 7edno živela, kajti istiua je, kar stoji na njenem spomeuiku: nKdor dušno živi, ne umrje". Nekoliko stopinj od omenjenega spomeuika oddaljeu stoji iz lepega kamena narejen apominek, ki z svojim latinskim uapisoin kaže, da počiva tain 24. marca t. 1. umrli č. g. Josip Turin, celjski 7ikar. NjegO7 grob so 7 livaležnem spominu lepo okinčali tukajšnji slovenski celjski dijaki, kojih pe7O7odja je č. g. Turin ob času s^ojega bi^anja 7 Celju bil. Posebna hvala pa gre g. Fermevcu za 7elik trud in gospodični Kiebacherje^ej, koja je velikodušno krasen 7enec na grob č. g. Turina položiti blago^olila. SIa7a jim! — Ob enem mi naj bode do^oljeno nekoliko besedic spregoToriti 0 društvenem življenju tukajšnjib sloveuskib dijako7. Kako potrebno je v nemškem mestu mej tujci slovensko društvo, je pač vsakemu jasno. Zato pa 8e more našim slovenskitn dijakom čestitati, da imajo društvo, koje je nastopilo sedaj 3. leto svojega obstanka, t. j. slovstveno-zabavno društvo nTriglav", koje ima namen tukajšnje slovenske vseučiliščnike združevati, jib podučevati znanstvenimi predavanji in razveseljevati petjem in domačo zabavo. Nadjati se je, da si bode novovoljeni odbor, ki je tako-le sestavljen: predsednik g. dr. Jurtela, podpredsednik g. M. Križaj, tajnik g. J. Jager, blagajnik g. D. Bedjanio, knjižničar g. J. Lendovšek, odbornik g. M. Randel, po svojej moči prizadeval društvo na trdne noge spraviti. Tudi podpiralna zaloga je imela pred nekterimi dnevi svoj prvi občni zbor. Ze zarad preblagega namena tega drnštva, uboge elovanske dijake tukajšnjega T8eu5iliš6a materijalno podpirati, bi bilo želeti, da bi se Slovenci bolj zanimali za to društvo. Konečno naj še omenim, da je nSlavjansko pevsko-diuštvo visjih šol v Gradcu", koje je lanjsko leto iz raznib vzrokov precej birati začelo, sedaj iz no?a oživelo. Želimo mu prav dober vspeb! Iz celjske okolice. (Očitno vprasanje.) ,,Slov. Gosp." je že rečkiat naznanjal, kako izvrsten vspeb se doseže po vseh dekliških šolab, ktere jodijo šolske sestre. Zadnjič je omenil, da 80 v Šladmingu na Zgomjem Štajerskem katoličaui poklicali šolske sestre iz Gradca, da prevzamejo vodstro ondasnje šole za deklice. Radovedni poprašujemo eden diugega, kako je bilo to mogoče, kar tako nagloma šolskim sestram deklisko šolo izročiti? Mi po celjski okolici piebivajoči, ki nam menda veljajo ravno tiste postave, kakor drugim Štajercem, pa že ve6 let sem piosinio, da bi smele šolske sestre iz Mariboia prevzeti vodstvo dekliške šole za uašo okolico — odposlali smo že pred več kakor poldrugim letom tretjo prošnjo v tem obziru — smo pripravili in zagotovili vse, kar smo le misliti mogli, da bi bilo v dosego tega namena potrebno; toda do danasnjega dne so vse naše prošnje ostale brezvspešue; na poslednjo, pred več kakor poldrugim letom odposlano prošnjo pa še nobenega odgovora nismo dobili. — Bog zna, kje je obvisela! Jako hvaležni bi bili možu, ki bi nam zamogel razodeti, kam bi se bilo treba obrniti in na kaksni način prošnjo napraviti, da veudar eukrat svoj namen dosežemo. Fr. L., erenjski odbornik celjske okolice, v imenu mnogo drugih okoličanov. iz Šoštanja. Tekoče leto je zunaj nad Šoštanjem umrla žena relikega posestnika. Žalostni in vrli mož njej hoče postaviti v blag spomin dostojeu spominek na pokopališčn. V ta namen kupi lep kamen iz poborskega marmorja, ki je stal 75 fl. ter ga da za na grob od kamnoseka umetno prirediti. Vse je bilo dodelano, treba je se le primernega napisa. Mož sam želi slovensk napis, toda njegove 3 hčeri upijejo: oče, le ncmski, le nemaki! Ko pa to uemškutarsko upijanje ni brž pomagalo, teče ena mladih nemškutaric k tetki r Soštanj se posvetorat; v tem bipu vstopi prvak vseh nemškutarjev, glavar liberalcev in vodja turkoljubov in ko zavzv6, za kaj se gre, zavpije mogočno, da se je stresel rudeči nos: le nemški, le nemški — iu tako je blaga rajna žena poštenega slovenskega posestnika dobila nemšk napis! Alpinuš.