OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION HiWd m Stead-am Matter December 12th, 1923 at the Poet Office tt Cleveland, Ohio, Under the Act of Aago* K lili Nafrrf*______ v Zdraieaih Državah. lakaja mitt areds. Ima 16,000 naročnikov Naročnin«: za flu®* ms i^to ........ Za nečlane--------Sl.M Za inoaemetvr -------44.00 NASLOV ■minifitra in apravnlitva: <117 SC. Clair Ara. Cleveland, O. Telefon: Randolph 3912 J ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 39. — No. 39. CLEVELAND, 0., 23. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1925. Let o XI. — Volume XI. CLEVELANDSKE VESTL —Zasedanje V. redne konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze, vršče se v Newburgu minuli teden, je bilo zadnjo suis Zeleznikar. tajnik. ŽRTVE OGNJA. Washington. 20. septembra. — Ko je predsednik Coolidge danes proglasil prihodnji teden kot teden narodne požarne obrambe, je pri tem omenil, da je bilo leta 1924 v Združenih državah vsled požar ja do smrti ponesrečenih 15,000 oseb, ma-terijalna škoda je pa znqfcla 548 milijonov dolarjev. Prvo polovico tekočega leta je ogenj v naši deželi povzročil več škode, kot še kdaj prejšnji čas. Na Angleškem znaša povprečno na vsako osebo letna škoda, povzročena od ognja $1, pri nas, v Ameriki pa $5. MLADA POZIGALKA. Coshocton, O., 19. septembra. — Tukajšnji pomožni šerif je danes aretiral trinajstletno far-marjevo hčerko Ano Welling, ki je osumljena več požigov na očetovi farmi in v bližini. Zadnje dni je v New Bedfordu pogorelo mnogo gospodarskih poslopij v vrednosti $10.000. Dasiravno mlada požigalka odločno taji ta zločin, jo imajo oblasti na sumu, ker je že par-krat zagrozila svojim starišem. da bo vse hiše zažgala, ker se nočejo stariši ž njo vred preseliti s farme v kako mesto, kjer je več veselja in več življenja. LINCANJE ZAMORCA.' New Albany, Miss.. 20. septembra. — Ker je zamorec L. Q. Ivy minuli petek napadel hčerko nekega farmarja v Etah naselbini, ga je šerif kmalu zatem aretiral in odvedel v Aberdeen zapore. Svoj zločin je hladnokrvno priznal pred nesrečno žrtvijo v bližnji bolnišnici. Ko so pa hoteli zamorca prepeljati v neko drugo ječo, ga je razjarjeno ljudstvo s silo iztrgalo iz rok šerifa in mu določilo takojšnjo ljudsko sodbo. Druhal je v bližini ceste pripravila grmado suhega grmičja, privezala zamorca na kol in zanetila ogenj. Nesrečnež je v hudih bolečinah in mukah zgorel pri živem telesu. Šerif, ki je vse to grozno početje z lastnimi očmi opazoval, se ni mogel zoperstavljati premoči maščevanja željnega ljudstva. ' NAZNANILO iz urada društva sv. Štefana, it. 1, Chicago, III. Vsem cenjenim članom, katerih ni bilo na zadnji redni mesečni seji se tem potom uljud-no naznanja, da bo naše dru štvo priredilo banket na Martinovo nedeljo, dne 15. novembra. Obenem bo pa tudi slovesen sprejem novih članov. Pojdimo sedaj vsi na dela za novimi člani, ker čas poteka. Vsak izmed nas naj pridobi vsaj enega novega kandidata. Veliko je še naših rojakov v naselbini, ki še ne spadajo k društvu. Vsak naj malo poagitira in prav lahko ga bo dobil. Torej prav vsi na delo, da bo si-jajnejši uspeh. Vsa sobratska društva se prosi, da bi to prednaznanilo vpoštevala. S sobratskim pozdravom, Louis Železnikar, tajnik. Iz urada društva Marije Device, št. 33, Pittsburgh. Pa. Naznanilo članom zgoraj omenjenega društva, posebno onim, ki niste bili Tla zadnji mesečni seji dne 6. septembra. Cenjeni sobratje: Kakor vam je znano, se bliža izvanred-na karppanja K. S. K. Jednote že h koncu, in pri našem društvu dosedaj še nismo bili tako srečni, da bi dobili vsaj primerno število novih članov, kar bi bilo v prospeh društva in Jednote. Raditega smo po daljšem razmotrivanju prišli do zaključka, da se pusti ali določi prosto pristopnino za štiri mesece, to je do 31. decembra, 1925 za vse novo pristople člane; in tudi novi člani so opravičeni do bolniške podpore, kakor hitro so tri mesece pri društvu, kar je gotovo povoljno za nove člane. Za $7 tedenske bolniške podpore in upravne stroške se plača samo 65 centov na mesec; zaeno se tudi lahko zavaruje pri K. S. K. Jed-noti za svoto od $250 do $2,000 in vse poškodhe in operacije, ki so v pravilih K. S. K. Jednote označene. Dragi mi sobratje! Zavze-mimo se od sedaj pa do 31. decembra, 1925. Zrtvujmo par besed in agitirajmo, kolikor največ mogoče za novo članstvo v obeh oddelkih. Ker je društvo za nas vse enako, je nas tudi vseh dolžnost, da vsi NAZNANILO. Iz urada društva sv. Antona Padovanskega, št. 87, Joliet, 111., ae naznanja ,da se nam bliža že tretji četrtletni račun. Zato opozarjam vse člane, da ves svoj dolg poravnajo najkasneje do 27. septembra, 1925, da mi bo mogoče urediti knjige, in iste predložiti nadzornikom *v pregled. Ako tega ne vpošte-vate, bom primoran se ravnati strogo po pravilih in po sklepu društvene seje; potem naj vse morebitne posledice vsak sebi pripiše. Ako morda kateremu ni mogoče poravnati dolga, naj mi pravočasno naznani vzrok. Torej še enkrat opozarjam članstvo, da to gotovo vsak vpo-števa. Bratski pozdrav, Rudolf Kuleto, tajnik kolikor mogoče delamo za na-..ko umiva, obe pa obraz. predek društva, in če se bomo tega držali, nam bo uspeh zagotovljen. Dobro yam je znano, kako se je naša društvena blagajna pred par leti nahajala v kritičnem stanju; ko smo to uvideli, smo složno začeli delovati, da temu odpomoremo, in danes ae naša društvena blagajna nahaja v povoljnem stanju. Na jednak način delajmo tudi zdaj; ako bomo vsi, kolikor kateremu mogoče agitirali za društvo za pridobitev novih članov v obeh oddelkih, bomo s tem društvo postavili v vseh ozirih še na bolj trdno podlago. Nadalje bi vas opomnil zdaj, ko bodo nastopili bolj hladni dnevi, da bi se malo bolj številno vdeieževali mesečnih sej; čim več nas je na seji navzočih, tem več se lahko kaj ukre-ne sa dobrobit društva; tudi imamo potem vsi več poguma z« sodelovanje in prospeh dru-stv ter K. S. K. Jednote. Končno bi priporočal še sta-rišem, ki še nimate vpisanih svojih otrok v mladinskem oddelku K. S. K. Jednoto, de bi jih sedaj vpisati, ker beijše jih ne morete vpisati v noben inšu-renc proti nesoctnemu plačilu 15 centov ne mesec kakor pri K. ft. K. Jednoti. Z bratskim Math " * Društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa. Ker se izvanredna Jednotina kampanja bliža h koncu, da bi pridobili 1,000 novih članov in članic obeh oddelkov v počast našemu vrlemu glavnemu predsedniku bratu Grdina, ko se vrne iz starega kraja, sta se potrudila brat Pelhan, agilni tajnik našega društva in sestra Frances Mohorich, marljiva tajnica društva Kraljica Majni-ka, št. 194 in sta pridobila večje število novih članov in članic, seveda vsak za svoje društvo. V nedeljo dopoldne, dne 13. septembra je v društvenem prostoru Dr. Wilson preiskaj kandidate, ki so bili sprejeti pod okrilje naše Jednote. Naše društvo sv. Jeronima je imelo zadnji piknik v tej sezoni na Delavski praznik; piknik je bil dobro obiskan; to se vidi iz čistega prebitka $118.55, katerega smo ta dan napravili. Dolžnost me veže, da se v imenu društva lepo zahvalim onim vrlim družinam, ki se radi vde-ležijo vsake naše prireditve, kakor: Mr. Adolf Kirn, Martin Kulovič, Frank Drenik in drugim; celo Mr. Ludvik Hoge in njegova soproga iz Bridgeport, O., sta nas obiskala na pikniku ta dan. Ne smem pa pozabiti tudi tukajšnjega vrlega pevskega društva "Ilirija" za obilno vdelež-bo in lepo petje. V enakem slučaju se je članstvo našega društva vaše prireditve že vde-ležilo in se bo še, ker roka ro- bru podvorbu prigrizka i napitka bu se pobrinio izvršujoči odbor . Uzto kličem: "Svi nam dobro došli! Na veselo svigje-nje!" Opomena članom i članicam našeg društva: Bračo i sestre, koji niste bili na sjednici 9. avgusta t 1., kada bila je ova zabava odglasovana, i koji niste bili opet na sjednici 13. septembra, za vrijeriU biranja odbora za delo, toliko vam dam do znanja, da ste svi člani i članice prosti ili imate bezplatan ulaz na zabavu. Koji bude došal na ovi bal (zabavi^, ili ne bude došal, nitko ne Dude od članstva platil tiketov; a uzto prosim u ime društva, ako bu koji moguč kaj darovati društvu za imendan od rane pila ili ka-kov dolar, čemo se najlepše zahvaliti i kroz novinu njegpvo ime cjeniti. Može biti bi koji član ili članica što imal za ((re-flati" u ime društvene pomoči znate da nam uvijek treba podpore za bolne brače i sestre; ako bi koji hoteli nešto darovati, neka mi jave pred zabavom jedan dan ili dva. Sada pak pozivam sve naše godovnjake Mihiče našeg društva, koliko ji ima, prilišan broji da bi nas oni posjetili iste večere da jim lepo častitamo imendan, i skupa proslavimo; a oni nas pak lepo potritaju; ma-kar se i sam meg ju pomišam za kakvu kvoru. Reče se: Bog zna i k letu, bumu li na svetu skupa živili?" Dalje bi utaknil još par re-daka: Svi oni člani, koji nisu uplatili asesment, istog budem pobiral do zadnjega dneva po-radi 3. trimesečnog proračuna. Isto budem upiseval nove člane i članice oba oddelka do zadnjega dneva septembra po-radi kampanje, koja bude za-tvorena 30. septembra. Molim da bi ove gornje važne točke uvažali. Sobratski vam pozdrav, Matt Brozenič, tajnik, i r-—Mediate Naj"* se h koncu omenim, da pri nas mlini in preše ronajo s polno paro, kakor tudi drugod, čeravno še ni nastopil mesec vinotok. Kakor kaie, bomo letos dobro preskrbljeni z žlahtno Noetovo kapljico. S pozdravom, Anton Tomšič, zapisnikar. Frances Ponikvar, tajnica. Magdaleni, št. 162, Cleveland,a Naznanja se članicam našega društva, da bomo imele veliko plesno veselico v korist društvene blagajne, dne 4. oktobra zvečer v Grdinovi dvorani. Ker pa društvo ne bo imelo nobene seje več pred 4. oktobrom, se vabi vse članice, da se vdeleže posebnega sestanka, dne 24. septembra zvečer 'ob 7:30 na domu društvene predsednice Helene Mally, na 1105 E. 63rd St., da se dogovorimo in pripravimo, kar bo potreba za veselico. Izbralo se bo tudi odbor, kateri bo delal na tej veselici. Torej prosim še enkrat, da pridete v obilnem številty na ta sestanek, ker je vejike važnosti. S sosestrskim pozdravom, Iz ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa. Poziv! vPozor! Svi veselo pohrlite na prvu jesensku zabavu sa plesom, kojo priredju-je naše društvo sv. Mihalja, br. 163 K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pa., u torak, 29. septembra (rujna), 1925, na dan našeg društvenog patrona sv. Mi halja u hrvatskoj crkvenoj dvorani u Millvale (Benett), Pa. Početak točno u 7 sati navačer. Pozivamu svu braču i prijatelje: Hrvate, Slovence i Srbe iz Pittsburgha i okolice, da nas u što večem broju posjete; pa da se svi zajednički razveselimo i sv. Mihalja proslavimo. Svirati če dobroposnata glasba V. Golubiča; svirati če en-gleske i starokrajske komade, da če biti svima ugodno i po volji. Biti če nekoliko govornika i pjevačka društva. Ulaznice sa moške 35 centi, gospogje 25 centi. Ze Iz urada društva Vnebovzetja Marije Device, it. 181, Steehon, Pa. Članicam označenega društva naznanjam, da je bil na redni mesečni seji dne 23. avgusta določen prost pristop v naše društvo kakor je tudi v Jednoto. Torej na noge, cenjene mi članice! Pripeljite na prihodnjo sejo vsaka po eno kandi-datlnjo, ker je zdaj najlepša prilika za pristop, bodisi v aktivni ali mladinski oddelek. 'Dalje je bilo zaključeno, da se za vsak pravilni porod plača $15 iz društvene blagajne. Torej drage mi sosestre, zdaj se vam nudi res ugodna prilika za pridobivanje novih članic. Razložite jim rasne koristi od društva, in sem prepričana, da še lahko pridobite vsaka po eno kandidatinjo; čim več nas bo skupaj, iem bolj bomo uspevale na društvenem polju. Jednota vam tudi plača za vsako novo Članico $1; torej ne delate zastonj; s tem naredite sebi korist in pa članici, katero pripeljete v našo sredino. Vem, da nekatere pravijo: "Saj vem, sje je banka; tam lahko spravljam denar, da ga vzamem, ka-hočem!" To pe ni resnica! Dragi mi bralje in sestre, le bodite prepričali, da nobeden izmed nas ne bo toliko izdal, oziroma vplačal, kolikor bo prejel, če ga doleti smrt ali kaka druga nesreča; in vaši sorodniki so lahko sigurni, da jim bo Jednote vse pošteno izplačala. To vem / jaz iz svoje lastne skušnje, da tistih centov nikdar ne bi nesli na banko, kar plačate aaesmenta, ker bi tudi lahko še to potrošili, ako bi se ne zavedali, dk je res treba plačati asesment. Poglejte bogatine, ki imajo milijone, in še plačujejo velike inšurance; torej vam ni treba misliti, da so podporna društva ničvredna, ampak se zanimajte in dajte dobre nasvete svojim prijateljem; jaz sem siguren, da se bodo naša društva na ta način podvojila. Naša Jednota mora šteti ob času prihodnje konvencije 30,000 članov in članic, ob njeni 40 letnici pa 50,000! Poglejmo naše glavne uradnike, kako se zanimajo za napredek Jednote. Ali imajo kaj od tega? Nič! Naši nasprotniki jih celo zasramujejo. Torej drage mi sosestre, potrudite se vsaka malo in boste naredile lahko veliko dobrega za vašo lastno korist, ka društvo in za našo dično Jednoto! S pozdravom do vsega članstva naše K. S. K. Jednote, Dorothy Dermes, tajnica. Do8tavek: Dne 22. avgusta je umrla v naši naselbini živeča rojakinja Barbara Dolinar, mati predsednice našega društva št. 181, sosestre Amalije Dolinar. Pokoj niča je bila vr-vrla krščanska žena in skrbna mati. Spadala je k N. H. Z. Rojena je bila na Božakovem, prej se je zvala Kozjan. Tukaj je v Steeltonu, Pa., živela okrog 3 51et; zapušča dve hčeri in enega sina. Bodi ji lahka ameriška zemlja! Naj v miru počiva!' Prizadetim naše globoko sožalje. < Tioga, Wis. Kaj takega pa Iz urada društva sv. Marice še ni bilo na Wiiiardu, Wis., kot je bilo v rtedeljo, dne 13. septembra, na praznik presladkega imena Marije. Ta dan je naše društvo Marije Pomagaj, št. 174, K. S. K. Jednote razvilo svojo novo zastavo, ki je v resnici krasna, tudi še najbolj zato, ker je podoba Marijina natančen posnetek milostne in čudodelne podobe na Brezjah, ki nam je še vsem tako v lepem spominu, tako ljuba in draga zlasti še nam, ki smo prišli od tamkaj. Vsa čast društvenicam, ki so si zamogle nabaviti v tem kratkem času, kar društvo obstoji, potrebno svoto za nakup tako lepega bandera, ki je ponos društva in župnije. Sedaj pa nekoliko o slavnosti. Kakor da se vsa priroda raduje z nami, je bilo na določeno nedeljo res prav krasno vreme *r na prevroče, ne premrzlo, saj se nam približuje takozvano indijansko poletje. Tako vreme je privabilo mnogo ljudstva; od blizu in daleč so pridrčali urni avtomobili, da je bilo veselje gledati. Ze ob 9. uri zjutraj so se zbrali društveniki in dru štvenice pred župniščem, da se zvrstijo v parado, ki se je kmalu zatem pričela, ko sta naša mojstra, Klančar in Rovtar otvorila slovesno klenkanje v zvoniku, primerno takemu praz niku. Potrkavali so tudi ves feas in se po sveti maši, res kot v starec kraju, za kar zaslužijo pohvalo vat, ki so tako krasno zvonili. Najprej je otvorila parado ameriška zastava, dr. sv. Dru« žine, št 136, K. S. K. Jednote, za katero so korakali člani označenega društva; za temi so šle deklice, Članice mladinskega oddelka yse v belih -oblekah in vseka držeča v rokah lep šopek cvetlic. Potem je prišla S svojo zastavo Marijina družim; članice te družbe se tudi lahko ponašajo s svojo zastavo, ki je bila šele pred kratkim blagoslovljena; na to je pa sledilo društvo Marije Pomagaj s svo- jo novo zastavo, za katero so korakali: mati, boter in botra z*stave in številne društvene članice. Parada se je vršila po willardski glavni cesti (ulici) ; imena še nima, ali ga pa jaz ne vem. Ko smo slednjič prikorakali v cerkev, so naš župnik Father Novak blagoslovili zastavo in tudi dva angel j a pred Najsvetejšim, dar članic Marijine družbe, in zatem se je pričela slovesna 8veta maša. Med sveto mašo so imeli naš gospod župnik globoko zamišljen govor, v katerem so očrta! i pomen katoliških društev in zastave, in nas povedli v duhu v našo nekdanjo ljubljeno domovino, na naše nekdanje Brezje. Marsikomu so zalile solze oči pri tako lepem spominu na našo ljubljeno Mater na Brezjah. Po sveti maši je bilo pa še najlepše, pete litanije Matere Božje, pri katerih je vsa cerkev odpevala; potem je sledil še blagoslov z Najsvetejšim in zahvalno pesmijo; s tem je bi la cerkvena slovesnost zaključena. Nato je vse hitelo na mali banket, katerega so priredile članice društva Marije Pomagaj. Tudi tukaj ne smemo pozabiti raznih krasnih govorov. Najprvo je navzoče pozdravila predsednica našega društva, sestra RakcKčec, za hvali vši se članom društva sv-.-Družine za vdeležbo; za svoj govor je žela burno pohvalo. Za njo je govorila tajnica, sestra Gosar, ki je bila tudi za svoj govor pohvaljena. Govorila je izvrstno tudi sestra Ar-tač, blagajničarka našega društva in botra nove zastave. Njej je sledil govor ustanovni ce tega društva sestre Seliškar, ki nam je v lepih besedah ori sala pomen društva s tako krasnim imenom društvene ► zaščit-nice — Marije Pomagaj. Vsi navzoči so govornici burno aplavdirali. Nazadnje je nam pa še tajnik društva sv. Družine, sobrat L. Perušek povedal dosti lepega in znamenitega; častital je društvenicam k njih napredku in jim priporočal, d& naj vsaktera agitira za društvo in Jednoto; naj bi ne bilo nobene ženske, ne mladine v tej župniji, ki bi ne spadala k naši dični K. S. K. Jednoti. Res krasno je govoril Mr. L. Perušek, kakor le on zna, in zato je žel tudi . burno pohvalo od vseh poslušalcev. Jaz, kot prva nadzornica društva Marije Pomagaj se iskreno zahvaljujem vsem vdeležencem te slavnosti, zlasti članom društva sv. Družine, članicam Marijine družbe in vsem, ki so se trudili za to slovesnost, da se je vse tako lepo izvršilo. Zahvaljujem se vsem našim vrlim društvenicam, zlasti še predsednici, tajnici in blagajničar-ki in Mrs. Seliškar, materi, botru in bq|ri zastave, pa tudi vsem kuharicam in kelnaricam za tako okusno narejen obed za vso faro. Vsem najlepša hvala za*ves trud in delo; zlasti pa še iskrena hvala našemu g. žup-nkiu Rev. Novaku za krasno slovesnost v cerkvi in za vse, kar so se trudili za nas. Zahvala tudi vsem cerkvenim pevcem in pevkam za krasno petje; vsem skupaj naj to delo Bog plača! Končno pozdravljam vse člane in članice naše dične Jednote, želeča, da bi spadalo pod njeno okrilje vse, kar misli in čuti slovensko in katoliško. Mary Toieni. čuvala qad svojimi otroci, da so vsi lepo vzgojeni. Zapustila je dva sina in pet hčera. Dva sina in tri hčere so omožene. dve so še doma; rojena je bila v bližini Dragatuša na Belokranjskem. Pokojna je bila jako naklonjena cerkvi in društvom v naselbini, kjer je rada pomagala, kadar je bilo treba pomagati. Spadala je k bratovščini sv. Rožnega venca, katere članice so se korporativno vdeležile pogreba. Bila je članica društva sv. Ane, R. K. B., katere so jo spremile k zadnjemu počitku, in članice društva sv. Genove-fe, št. 108, K. S. K. Jednote, dasi ni bila članica njih društva, so jo spremile na zadnji poti. Ravnotako tudi članice društva sv. Jurija; št. 3, K. S K. Jednote in društvo sv. Družine, št. 1, D. S. D. Pogreb se je vršil 9. septembra s peto sveto mašo z leviti v cerkvi sv. Jožefa. Cerkveni pevski zbor je storil ob tej pri liki svojo dolžnost in zapel pokojni: "Da zopet vid'mo se nad zvezdami . . ." in sprevod se je pomikal ob obilni vdelež-bi na pokopališče sv. Jožefa. Blaga žena, naj ti sveti večna luč in počivaj v miru! Math Bluth, poročevalec. Razvitje nove zastave dr. Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111. / Joliet, III — Dne 6. septembra je mirno v Gospodu zaspala rojakinja Katarina Rogina, stara 69 let, živeča na 1031/* Indiana St.. Bolehala je devet mesecev; zadnjih osem tednov pa je bila samo na bolniški postelji. Bila je večkrat previde-na s svetimi zakramenti za srečno zadnjo uro. Pokojna Katarina Rogina je bila blaga žena in vobče spoštovana v naši naselbini. Bila je skrbna mati svojim otrokom, vdove le več let je skrbno V naših katoliških listih se je zadnje čase mnogo pisalo o hudi bitki v Chicagu. . Z največjo zanimivostjo smo pričakovali dneva 13. septembra. In res, naši chicaški polki so zadnjo nedeljo ponosno razvili svoje zastave, prišli na plan, oziroma na pomoč vrlemu slovenskemu ženskemu podpornome društvu Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote. Lep dan je bil v nedeljo 13. septembra v Chicagu. Društvo Marije Pomagaj je razvilo svojo društveno zastavo; katero se je v omenjeni dan popoldne slovesno blagoslovilo v cerkvi sv. Štefana. Nekako ob 1:30 uri popol dne so se začeli zbirati razni društveniki v šolski dvorani Društva, ki so se vdeležila parade so bila: Društvo Marije Pomagaj, št. 78 K. S. K. Jednote, ki je razvilo zastavo in imelo prireditev; druga društva so bila: društvo sv. Štefana, št. 1, društvo sv. Florijana, št. 44, South Chicago, društvo sv. Alojzija, št. 47, društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, III., društvo Marija Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., društvo sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., društvo sv. Ane, št. 170, društvo sv. Martina, št. 178, društvo Ivana Krstnika, št. 13, S. D. Z., društvo sv. Jurija, št. 860, R. K. B., društvo sv. Neže, št. 826, R. K- B., in društvo sv. Mohorja. Vsa \navedena društva so se vdeležila ali korporativno ali po posebnem zastopstvu. Slavnostna parada je bila ja ko velika in je naredila najboljši utis. Vršila se je po 22. ulici do Wood St., od tam po Wood do 22nd Place in od tam po 22nd Place do slovenske cerkve, kjer so vsa društva nare dila špalir, skozi katerega je šlo društvo Marije Pomagaj, ki je razvilo zastavo. Cerkev je 'bila pri tej priliki nabito polna. Cerkvene obrede oziroma blagoslovljenje zastave je izvršil Very Rev. Dr. Hugo Bren ob asistenci Rev. A. Uran-karja, Rev. Salezija Glavnik, Rev. P. Podbregar in še nekaterih drugih častitih gospodov duhovnikov. Slavnostni govor je imel ob tej priliki Rev. Kazimir Zakrajšek, župnik cerkve sv. Štefana, ki se je pred nedavnem vrnil iz stare domovine. Njegov govor je bil nadvse zani-njiv. Povedal je, kako so se Slovenci pred dobrim mesecem zbrali v stari domovini na Brezjah pri Mariji fomagaj. In danes je, je povdaril, se mi zdi skpro enako. Društvo Marije Pomagaj je razvilo svojo novo drušvteno zastavo, na kateri se sveti ista lepa podoba, kakor smo zrli v njo na slovenskih Brezjah, to je Marija Pomagaj. Marsikaj zanimivega je povedal v svojem dolgem zamišljenem govoru, s katerim je ganil marsikatero srce, da je pognalo solzo iz oči; Nato so bile pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim Za botra sta bila novi zastavi Mr. in Mrs. Frank Kobal in kot mati zastavi je bila Mrs. Schonta. Zastava je imela tudi nebroj tovarišje. Pred zastavo so šle male, Selo oblečene deklice. Pred zastavo je šel naj prvi, v sredi mal, belo oblečen fantek, v spremstvu dveh malih deklic, kateri je nesel na mali "vajšenci". venec za zastavo, katerega je potem v cerkvi pripela prva tovarišica Miss Per-k6. Zastavo je neslo v cerkev osem belo oblečenih deklic iz mladinskega oddelka. Lepe formacije so naredile najlepši utis. Takoj po prihodu iz cerkve pa so dali slikati zastavo vred z vsemi tovarišicami, botro in botrom, z materjo zastave, z glavno podpredsednico K. S. K. Jednote, Mrs. Marie Prisland v sredi ter v ozadju s štirimi glavnimi uradniki ter več duhovniki, ki so bili navzoči na tej slavnosti. Takoj zatem pa se je vršil banket v cerkveni dvorani, katerega je otvoril domači preča-stiti g. župnik Rev. Kazimir Zakrajšek z molitvijo. Banketa se je vdeležilo /toliko ljudi, da si vsi niti na vrsto niso prišli. Lahko rečtmo, da tako mnogobrojnega odziva še noben banket ni imel v naši naselbini. Ko So se gostje pokrepčali z okusnimi jedili, katere so vrle članice društva Marije Pomagaj tako izborno napravile, se je otvoril govorniški program. K polarnosti je pozval občinstvo Mr. Martin Kremesec, glavni porotnik K. S. K. Jednote, ki je bil ob tej priliki izbran od društva za stoloravnatelja. Najprvo je bila poklicana k besedi predsednica društva Marije' Pomagaj, Mrs. Marv Kobal, ki je nekako uradno otvorila govorniški program. V krasnih besedah se je zahvalila občinstvu za veliko vdeležbo, pojasnila pomen prireditve, pozdravila novo društveno zastavo ter nadaljno vodstvo programa prepustila stoloravnatelju. Govorniški program je otvorila z ameriško himno, katero je igrala na klavir Miss Margaret Duller. Nato je nastopila mati zastave, Mrs. Schonta, ki je v lepih besedah častitala društvu in pozdravila novo društveno zastavo. Nato je nastopila Miss Margaret Duller z angleški mgovo-rom, v katerem je jako lepo obrazložila pomen zastave. Povedala je tudi, da je ameriška zvezdnata zastava darovana od dveh društvenhi članic, katerih sina sta padla za čast in slavo naše zvezdnate zastave na bojišču. To sta Mrs. Alois Duller in Mrs. John Verbiščar. Ko je govornica izpovedala tu dva imena, je občinstvo gromovito zaploskalo v dvorani. Govornica je žela pohvalo za svoj govor. Nato je bil pozvan k besedi -namestnik duhovnega vodje K. S. K. Jednote, Rev. Kazimir Zakrajšek, kateri je nastopil burno pozdravljen od strani občinstva. Kot izboren govornik je zopet povedal marsikaj zanimivega. Ca8tital je društvu na razvitji tako lepe društvene zastave in društvenice pa je krepko navduševal za nadaljno delo pri društvu Marije Pomagaj. Njegov govor je občinstvo sprejelo s živahnim pritrjevanjem. Stotoravnatelj : Mr. Martin Kremesec se je gospodu župniku lepo zahvalil za lepe besede, na občinstvo pa je apeliral, naj si zlate besede'gospoda župnika, ki jih je izgovoril v cerkvi in četja, St. 104, it Pueblo, Colo, dvorani vzamejo k srcu. Takoj nato je prišla na oder Miss Mary Gottlieb, ter je dek-lamirala krasno dekiamacijo domačemu gospodu župniku v pozdrav ob priliki povrnitve nazaj med svoje farane, ter mu znak spoštovanja in udanosti podarila le pšop svežih cvetlic Gospod župnik se je deklici gi njen zahvalil za lepo dekiamacijo in poklonjene mu cvetlice. Po govoruN domačega gospoda župnika je bil pozvan k besedi Very Rev. P. Hugo Bren provinci jalni komisar sloven ?kih očetov frančiškanov v Le-montu. Občinstvo ga je burno pozdravilo. Najprvo je povedal par smešnih,, katerim so se ljudje od srca nasmejali. Nato je pa v lepih besedah častital društvu na razvitju in blagoslovi jen ju nove zastave. Obrazložil je, zakaj je našemu ljudstvu tako priljubljeno ime Marije Pomagaj, katero si je tudi to društvo izbralo za svojo patrono. Pozival je zlašti mladino, naj sledi ti društveni za stavi društva Marije Pomagaj, zakaj za mladino je cazvilo dru štvo tO novo zastavo, kot simbol, kateremu naj sledi v svojem življenju. Prečastiti gospod govornik je žel za svoj globoko zamišljeni govor burno pohvalo. Nato je nastopilo cerkveno pevsko društvo "Adrija," ki je zapelo par lepih narodnih pesmi, zakar je bilo burno akla-m i rano. Zatem je pa prišla vrsta na glavno podpredsednico K. S. K. Jednote, Mrs. Marie Prisland iz Sheboygan, Wis., ki je nastopila kot podpredsednica in obenem zastopnica glavnega predsednika Mr. Antona Grdina. Občinstvo jo je pozdravilo z dolgotrajnim ploskanjem. Njen govor se je povečini sukal o slovenskem ženstvu zbranim in organiziranim pod okriljem ugledne K. S. K. Jednote. Navduševala je navzoče žene in dekleta za katoliško jednoto, kjer je edino primerno mesto za katoliško ženo in katoliškega dekleta. Castitala je tudi ona društvu na razvitju zastave. Za svoj govor je žela najlepše priznanje od strani občinstva. Nato je prečitala še pismo, ki ga je poslal na društvo glavni predsednik Mr. Anton Grdi na iz Clevelanda. Ko je podpredsednica K. S. K. Jednote, Mrs. Prisland prečitala pismo glavnega predsednika, je nasta lo viharno ploskanje v dvorani. Na poziv stoloravnatelja je vstala vsa dvorana po konci in je zatem trikrat gromovito zaklicala glavnemu predsedniku krepak: Živijo! Nato je deklamirala glavni podpredsednici v pozdrav in zahvalo lepo dekiamacijo Miss Mary Gottlieb in ji izročila v znak priznanja šop svežih cvetlic. Stoloravnatelj se je zahvalil glavni podpredsednici za krasen govor in odziv, nakar je pozval k besedi glavnega tajnika K. S. K. Jednote, Mr. Josip Zalarja, ki je nastopil viharno pozdravljen. Mr. Zalar je kot lajik krasno opisal pomen zastave. Govoril je o slovenski trobojnici in jo je opisal, da bela barva sliši Gorenjcem, simbol njih belih snežnikov. Plava, je dejal, da sliši Notranjcem in KraŠovcem, ker s Krasa se vidi plavo Jadransko morje, o katerem poje slovenska pesem. In rdeča sliši Dolenjcem, ki predstavlja okusni dolenjski cviček. Tako je mojstrsko opisal slovensko tro-bojnico. Govoril je tudi'o društvu in jednoti ter častital društvu na slavnosti. Njegov govor je bil sprejet s'živahnim pritrjevanjem. Glavni tajnik Mr. Josip Zalar je nato prečital še vse došle brzojavne in pismene pozdrave, ki so dospeli od sledečih društev in posameznikov: Od Rev. J. J. Oman, duhovnega vodja K. S. K. Jednote; od društva Marija Čistega Spo- od Mr. John Zulicha, nadzornika K. S. K. Jednote; od Mr. Martin Shukle, nadzornika K S. K. Jednote; od Mr. Ivan Zu pana, urednika "Glasila K. S K. Jednote;" od društva sv Ane, št. 134, Indianapolis, Ind. od društva Presvetega Srca Jezusovega, St. 172, West Park O.; od društva Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steel-ton, Pa. Vsem, ki so poslali svoje častitke in pozdrave, je zaklicala zbornica: Slava! Stoloravnatelj se je glavnemu tajniku Mr. Zalarju lepo za hvalil za krasen govor in ob-čnistvu je naznanil naslednjo točko, ki je bila proizvajana na klavirju po Miss Margaret Duller. Nato je govoril Mr. Frank Opeka, predsednik nadzornega odbora K. S. K. Jednote. Ob nastopu je povdarjal, da ni tako spreten govornik kot so dru gi ,kar pa ni res. V svojem govoru je pokazal, da je Mr. Opeka prav izboren govornik. V krepkih besedah se je potegnil za verski značaj pri jednoti in društvah in apeliral na vse, da naj ta značaj krepko čuvajo in ohranijo. Za svoj govor je žel živahno pritrjevanje. Na to je govoril Mr. John Je-rich, nadzornik K. S. K. Jednote. Za njim -je pa nastopil Mr. Martin Kremesec, glavni porotnik K. S. K. Jednote. V krepkih in navdušenih besedah je ožigosal naše brezverske nasprotnike. Zlasti je izborno ka-rakteriziral newyorški šviga švagarski list Glas Naroda. Pozival je Slovence, da se naj dr žijo tega, kar so jih učili slovenski stariši. Njegov govor je bil živahno sprejet od strani občinstva. Nato se je vršil slovesen sprejem, katerega je vodila glavna podpredsednica K. S. K Jednote, Mrs. Marie Prisland. Blizu 30 novih članic je bilo sprejetih v društvo Marije Pomagaj, št. 78. Po sprejemu se je radi poznega časa glavna podpredsednica poslovila, ker je morala oditi proti domu v Sheboygan, Wis Govorili so še razni drugi govorniki, kot zastopniki domačih in tujih društev," ki so se vde-ležili, kakor je bilo že omenjeno. Po sklepu programa v cerkveni dvorani, pa se je otvoril drug program proste zabave v šolski dvorani. Na večerni za bavi je bila vdeležba izvanred-no velika in lahko rečemo, da je bila navzqča vsa naselbina, kar pokazuje, kako priljubljeno je društvo Marije Pomagaj med našim ljudstvom. Posebno priznanje zaslužijo ženska društva. K. S. K. Jednote iz drugih naselbin, kakor društvo Marije Čistega Spočetja iz South Chciago, potem društvo št. 108, Joliet, 111., in društvo sv. Ane, št. 127 iz Waukegana, ker so se v tako velikem številu vdeležila omenjene slavnosti. Priznanje seveda tudi vsem moškim in ženskim domačim društvom in vsem, ki so pomagali do tako briljantnega uspeha ob tej slavnosti društva Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote. Ta zadnja slavnost bo gotovo vsem, ki so se jo vdeležili, ostala v najprijetnejšem spominu. "A. S." same and more successfully in the future. Mrs. Mary Kocman, Secretary of Lodge 104 Pismene častitke: Cleveland, O. -v- Pri razvitju zastave vašega nadvse čislanega in spoštovanega društva, vam kot nadzornik K. S. K Jednote pošiljam najprisrčnejši pozdrav. Želim, da bi z novo zastavo srečno napredovale še leta in leta; želim vam, da bi med vami vedno vladala složnost in zadovoljstvo, da bi s tem ve pokazale kot prva ženska cvetka K. S. K. Jednote drugim društvom, kaj vse se lahko doseže, če je pri društvu sloga in zadovoljstvo. Torej še enkrat vam kličem: bodite pozdravljene! John Zulich, nadzornik K. S. K. Jednote Eveleth, Minn. — Vihraj nova zastava najstarejšega žen skega društva Marije Pomagaj, št. 78, spadajoče k prvi, najsta rejši, najboljši slovenski organizaciji. Cenjene članice. Pod vašo novo zastavo se zbirajte in bodite ponosne, da ste članice pr vega, najstarejšega ženskega društva Marije Pomagaj in diČ-ne K. S. K. Jednote. Obljubite vaši novi zastavi, da ne boste mirovale tako dolgo, da bo saka katoliška žena in dekle v mestu Chicagu spadala pod isto. Ljubi Bog blagoslovi vašo zastavo in delo. Najrajši bi bil navzoč med vami prihodnjo nedeljo, a ker ni mogoče, mi oprostite in sprejmite sobratski pozdrav. Martin Shukle, nadzornik K. S. K. Jednote. Cleveland, O. — V zgodovini vašega društva boste prihodnjo nedeljo obhajale gotovo zelo važen spominski dan, dan razvitja nove zastave. Žal, da mi ni dana sreča, da bi bil tudi jaz navzoč pri tej slavnosti vsled oddaljenosti in dela v uradu. Kot urednik "Glasila" si pač dovoljujem in si štejem v prijetno dolžnost, da vam tem povodom pismeno častitam in kličem: Bog naj živi, pomnoži, vodi in ohrani naše prvo in najstarejše žensko društvo Marije Pomagaj, št. 78. Z udanostnim sobratskim pozdravom, Ivan Zupan, urednik. Nadalje so pismeno častitala sledeča društva: Društvo sv. Ane, št. 134, Indianapolis, Ind., društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, O., društvo Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steelton, Pa. ja, St. 80 South ^icago dru- ji? A„ niai am kako ž{ve ?*? Z \ l08, J°itam gori pri nas? Z glavo v list, 111., društvo sv. Ane, št 127, Waukegan, 111., društvo sv, Ane, št. 170, društvo sv. Mar tina, št. 178, društvo sv. Ivana Krstitelja, št 13, D. S. D., dru štvo sv. Jurija, št. 860 R. K. B. društvo sv. Neže, št 826 R. K. B. in družba sv. Mohorja. Lepa hvala !č. gg. Very Rev Hugo Bren in Rev. Kazimir Za krajšek in ostalim govornikom za lepe govore. Marsikaj lepega smo slišali,, kar bo gotovo ostalo nam v spominu. Najlepša zahvala botru in botri Mr. in Mrs. Frank Kobal, in materi zastave Mrs. Katarina Schonta za lepe darove zastavi in vsem drugim darovalcem zastavi. Njih imena in svote se bo vknjižilo v zapisnik. Vsi tisti, ki niso bili pravilno postrežem, ker niso dobili prostora, se prosijo, da nam oprostijo. Vzrok je ta, ker ni smo pričakovali tako obilne vdeležbe, da bi najeli drugo dvorano. Torej vsem skupaj: Najlepša hvala in oprostite." Sosestrski pozdrav, Julia Gottlieb, tajnica. -o- vreči kakor fijakarski konji — in še si v strahu za zadnji grižljaj." « '"Grem k vam, ker nočem, da bi me doma operirali," mu po* šepeta na uho jugoslovanski zajec, boječ in tresoč se od strahu, da bi ga kdo drugi ne slišal. "Kaaaj?" "Seveda, poslušaj: v Jugoslaviji nameravajo vpeljati neko novo, bolj plemenito konjsko pasmo; zato je ministrstvo izdalo strogo naročilo, da morejo vse dosedanje konje rezati In jaz bežim, da me ne zasači jo," vzdihne globoko jugoslovanski zajec. "Ampak . . . kaj se tebe tiče ta naredba?" se reži od smeha avstrijski kolega . . . "saj 1 vendar nisi konj, ti si zajec?" "Da, prav govoriš, res je, nisem konj . . . ali . . . vidiš . pri nas imamo carinarne in notri carinarje, carinar me lahko spozna za konja. Jaz pošljem sicer protest — ugovor — na ministrstvo, toda predno se iz Belgrada vrne, 'uverjenje' o moji istinosti, me bo carinar že 'operiral' in mi za vedno napravil sramoto. Zato grem k vam, četudi bo treba gladovati." Avstrijski zajec se strese, ko čuje te besede, podrgne se dva- krat, trikrat po nosu, potrplja po trebuhu in reče tovarišu: "Če je pa tako pri vas, se vrnem in te spremim gori do Semeringa, ti ne poznaš naših krajev in bi lahko zašel." In vsa otožna in potrta sta oba odšla proti severu. ČASTITKE IN POZDRAVI , Brzojavni pozdravi društvu Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., ob priliki blagoslovlje-nja društvene zastave dne 13. septembra, 1925. Cleveland, O. — Am sorry that I cannot be present at the blessing of your Society's Banner. Best wishes and God bless you all J. J. Oman. Pueblo, Colo. — Extending to you our greetings on your great celebration of your lodge. Wiahing you all the good wishes and congratulations on your work for the past 20 years. May you continue the ZAHVALA. Iz urada društva Marije Pomagaj, jt 78, Chicago, 111. Dolžnost me veže, da se v imenu našega društva najlepše zahvaljujem vsem, ki so pripomogla, da se je naša slavnost razvitja društvene zastave tako lepo obneSla. V prvi vrsti smo dolžne zahvalo glavnemu odboru K. S. K. Jednote, namreč glavni podpredsednici Mrs. Marie Prisland, glavnemu taj niku Mr. Josip Zalarju in glav nemu nadzorniku Mr. Frank Opeka, ki so prihiteli od daleč, da so s tem povzdignili celo slavnost, in glavnemu nadzorni ku Mr. John Jeriču in glavnemu porotniku Mr. Martin Kremesec, ki je tako spretno vodil dano mu nalogo kot stoloraw na tel j. Lepa hvala za poslane brzojavke in pismene častitke, glavnemu predsedniku Mr. Anton Grdina, duhovnemu vodju Rev. J. J. Oman, nadzorniku Mr. John Zulichu in Mr.' Martin Shukle 4er uredniku "Glasila," Mr. Ivan Zupan, in društvom št. 104, 134, 172 in 181 Najlepšo zahvalo pa smo dolžne vsem društvom, ki so se v tako obilnem Številu vdeležila, in sicer društvo sv. Štefana, št. 1, društvo sv. Florijana, št. 44, South Chicago, društvo sv. Alojzija; št. 47, društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, HI., društvo Marija Čistega Spočet- Jugoslovanski in avstrij ski zajec. (Času primerila basen). Počastnost jugoslovanskih ca, rinarjev je že svetovno znana. Ima još vremena," je prva beseda, ki jo sliši tujec, ko stopi na jugoslavanska tla. Pričujoča basen pa nam v šaljivem tonu slika tudi veliko nevednost, ki diči mnoge izmed obmejnih mož postave. >, Neki avstrijski zajec, ki na svoji nesrečni zemlji ni že več mogel prenašati lakote in gladu, se je končno odločil, da bo zapustil kraj mladostnih spominov in se preselil v Jugoslavijo; slišal je bil namreč praviti, da tam vlada svoboda, enakopravnost in bratstvo in tako blagostanje, da so zel j nate glk-ve velike kakor kad.< Ko si je preskrbel potrebne potne listine, se odpravi na pot Tam na meji, v bližini Maribora, zagleda svojega tovariša — nekega drugega zajca — ki je ves potrt in otožen korakal proti Avstriji. Kot pripadnika istega rodu se po stari šegi lepo pozdravita, sedeta na zadnji nogi in ae parkrat s prednjo nogo podrgneta po nosu."Avstrijski zajec hitro izkoristi ugodndu priliko. Da poizve, kakšne so razmere v Eshaeziji (S. H. S.Jugoslavija),. nagovori jugoslo-vanskeg azajoa: Povej mi, dra^i tovariš, kako je kaj tam doli pri vas, ali imate dosti jesti ? Mi tu pri nas poginjamo in crkamo od gladu. Neusmiljenost ljudi je prikipela do vrhunca. Najraje bi nas žive požrli, dasi nas je sama kost in koža. Zato sem v svoji viteški nevolji in jezi napravil trden sklep, da se preselim k vam. Najedel in naužil bi se rad tako oboževane prostosti in svobode, v kateri se vi, kakor sem slišal, kar kop-ljete." "Vsega imamo , brate, v izobilji," odgovori jugoslovanski zajec. "Samo . . . vidiš . kot star in dober sorodnik ti tole svetujem: ko se boš s svojo legitimacijo zglasil pri prehranjevalnem in posredovalnem uradu, precej povej, da se hočeš vpisati med radikale. Ce ne boš nato pozabil, boš dobil vsega, kar ti srce poželi. A kar se tiče svobode, e brate, o tej že odmevajo pri nas hribi in doline. Ali . . . rečem ti . če pa imaš kaj pri sebi, skrij in ne pokaži nikomur . . . Veš." Prav lepo se ti zahvalim, dragr moj bratec, za tako jasno informacijo in dober svet. Hvaležnost ti ohranM do groba. Ali pa te smem zdaj še vprašati, kam si ti namenjen? Zdi se mi, če prav sodim, da nameravaš v Avstrijo, in, vidii, to se mi čudno zdi." - , Pogodil si. Res, k vam v Avstrijo sem se odpravil." Pa kaj češ pri nas v Avstri- Ko je treba vzgajati otroke, ni ničesar bolj važnega v zgodnjem življenju kot primerna hrana. Skrbne matere so previdne. Ne poskušajo te in one hrane. Za prehrano svojih otrok uporabljajo edi-nole Bordenovo Mleko. v Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali V vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. -Dept. 2 * 'J^sšTf^ DESET LET BOLNA. Ozdravela v 10. minutah. Pridobila v 10. dneh 30 funtov. To j« značilen doiivljaj Mr> Prohaake it Harmarville, male vasice pri Pittsburghu. Trpela cctn bolj kot umore trpeti človek na svetu. Bila sem bolna Kot nihte. Zdrav, niki so me zdravih leta in leta. soprogov denar Jc *el kot voda, nobeden me pa ni zdravil ta pravo +olezen. snubila sem i« vse upanje, ko mi h seatra mojega soseda nasvetovaia. naj poskusim kako sdravilo »oper trakuljo. Čudovito. Danes je tla od mene <6 čevljev dolga trakulja. Jas sem drugačna ženska. Dosti molkih, i ens k in otook a« sdravi ta kako drugo bolezen in sicer neuspeino, dočim j« njihova resnična bolezen potent trakulja. Gotovo znamenje te potest! so oddajanj« njenih dolov, morebitna pa izgn-ba teka t včannim itpehavanjem. pokrit je> tik. tgaga, bolečin« v hrbtu, stafenih in notah, omotica, glavobol, občutek omedlevice a praznim ielodeem, veliki, temni kolobarji "irog oči. Želodec j« tetek in napihnjen, iovak tudi čuti. kot te se nekaj giblje :rlo. Bolnik ima r njeno koto, malo tehta. NAZNANILO IN ZAHVALA. Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Vsemogočni Bog k Sebi v boljše življenje poklical našo ljubljeno mater , Katarino Rogina, roj. Klobučar Umrli so po večmesečnem bolehanju dne 6. septembra, večkrat prevideni s sv. zakramenti za umrjo-če; pogreb se-je vršil dne 9. septembra dopoldne s sv. mašo zadušnico z leviti, katero je daroval g. župnik Rev. J. Plevnik ob asistenci Rev. Butala in Rev. Horvata. Naša blagopokojna mati so bili stari za časa smrti 62 let, doma pa iz Dragatuša pri Črnomlju. Ker so bili naša mama vedno pripravljeni na ta ali oni način komu kaj pomagati po svoji moči, so bili vsled tega v tukajšnji naselbini tudi zelo spoštovani in priljubljeni. To je pokazala obilna vdeležba pri pogrebu. Spadali so k društvu sv. Družine, št. 1, društvu sv. Jurija, št. 3, K. S._K. Jednote, društvu sv. Ane, Katoliških Borštnarjev in k društvu sv. Rožnega Venca. Tem potom izrekamo iskreno zahvalo vsem številnim darovalcem vencev, vsem onim, ki so jih prišli kropit in za vdeležbo pri pogrebu. Hvala vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za vso pomoč v teh bridkih urah. Iskrena hvala Rev. Plevniku in Rev Butala, ker sta našo mater večkrat obiskala doma in jo tolažila. Hvala vsem za naročene sv. maše zadušnice in lepa hvala tudi pevskemu zboru cerkve sv. Jožefa za ganljive žalostinke pri pogrebu. Nepozabno mater priporočamo vsem v molitev in blag spomin. Počivajte v miru' blaga mati! Žalujoči ostali: John in Matt Rozina, sinova, Katie, omožena Zadel; Mamie, omožena Kren, Barbie, omožena Buchar, Julia in Henrietta Rogina, hčere. Matt Perše, brat. Joliet, 111., dne 15. septembra, 1925. doliino 60 čevljev, povzroča boijastne napade. Če s« s plat i v sapnik, lahko zaduši svojo i rtov. ItnebiU a« takoj te potesti, dokler m izpod koplje zdravja. Poiljite *C " 10.48 i ec n. vilo izpodkopije zdravja, zdravilo Laxtauu. Ne polijemo rodaja ga samo to slavno zdra-trakuljo. danes. Laxal Co.. I4S Box MS, Pittsburgh. Pa. Sa zavojčka 25c. posebej. (Copy t) —AdvX NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnega srci in v globoki žalosti naznanjamo, da jc 27. avgusta po kratki in mučni bolezni umrla naša ljubljena hčerka in sestra Amalija Miklavčič v starosti 17 let. Pokojnica je bila rojen« v Cleveland, Ohio; zapušča stari.še, 5 sester in enega brata. Ranjka je bila članica društva Sv. Ane št. 150. KSKJ„ društva "Kraljica Majnika" in društva "Slovenija". Pogreb se je vršil 31. avgusta ob 9. uri dopoldne iz cerkve sv. Lovrenca s peto sveto mašo, katero je daroval Rev. Weber ob asistenci Rev. Bombač-a in Rev. Duffy-a in tudi Rev. Shannon ter Rev. Miklavčič. Vsem tem častitim gospodom izrekamo iskreno zahvalo za tako lepo opravljene pogrebne obrede in lepa hvala Rev. liombaču za ganljiv govor ob krsti naše predrage pokojne hčerke. V dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem prijateljem, ki so obiskovali našo hčerko ob času njene bolezni in jo tolažili. Lepa hvala tudi Rev. J. J. Omanu za tolažbo v bolezni. Naša zahvala gre tudi sledečim družinam, jlruštvom in posameznikom za krasne vence: Anton šraj, Frank Šraj, Joseph čeflek, John Zupančič in Zupan, Math Delly, Victor Piendzik. John Strekal, Jakob Yanchar, Ignac Godec, John Vene, Helen in Beatrice Walsh, Mary in Anna Krail, Anna Jaklič, Flower Girls (nosilkam vencev in rož), dr sv. Ane, dr. Slovenija, dr. Kraljica Majnika, Richman Bros. Comp., Cleveland Hardware Co. No. 2. Plast. Zahvalimo se tudi sledečim za narolene svete maše: Mrs. Ur-bančič in Agnes Slamnik. Lepa hvala pevskemu dru't-'i Slovenija za krasno petje v cerkvi in na domu pod vodstvom Mr. Peter Simčiča. Hvala dekliškemu društvu Kraljica Majnika za lepo udeležbo in ki so tako lepo v velikem številu pristopili k mizi Gospodovi za dušni mir pokojnice. Hvala tudi društvu sv. Ane za lepo udeležbo. Zahvalimo se tudi pogrebniku Anton Grdina Jr., ker je vse tako lepo in točno uredil. Konerno se zahvaljujemo vsem onim, ki so prišli ranjko kropit na mrtvaškem odru, ki so čuli ob njeni krsti in jo spremili k zadnjemu počitku, kakor tudi onim. ki so nas tolažili v težki uri izgube ljubljene hčerke in sestre. Ti pa, draga nam Amalija in nepozabljena hčerka in sestra, počivaj v miru in naj ti sveti večna luč. Tolaži nas zavest, da vidimo se zopet nad zvezdami. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. > Spa vaj sladko, draga hčerka, zlata naša sestrica! Bila si nam vnem ljubljena, mirna tebi jamica! . Žalujoči ostali: JOHN in MARY MIKLAVČIČ, stariii; Sr. M. STEPHEN, FRANCES, ANTONIA, BLANCHE. STEPHIE sestre; \ FRANK, brst. Cleveland, (Nevburgh), Ohio, dne 18. sept. 1025. GLASILO K.S.K. JEDNOTE Ithela veeke mdi fžsvsfc * t ■m*, a* a*. Uredalitve in oprsvatttro j CLSVBLAIO Tlefo.j loMik M D, QHI0. U člene, m Me lMrfeei Ze aefleao Em *— ~" ~f, 1 - OFFICIAL ORGAN of the GRAND CAJtNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STAES OF AMERICA, laed by end ia the lotenet of Ike Ioonod every We ripply. OFFICE: «117 St Oak Ave. Telephone: Randolph 3012. CUVRLAND, OHIO BOJ KOMUNIZMU. Vlada Združenih držav ameriških je že dolgo časa pripravljala sredstvo, s katerim bi se iznebila nezaželjenih parazitov, ki so se zadnja leta, osobito po minuli svetovni vojni zajedli v telo nekaterih, tu živečih oseb. Ti paraziti (zajedalci), so zloglasni ruski komunisti, kf hočejo tudi našo deželo s preobratom vlade spraviti v zemeljski raj kakoršnega imajo na Ruskem. Ruskim komunistom dišijo naše Združene države vsled tega, ker so najbolj bogate na celem dvetu. To bi vam bilo krvavega klanja in groze pri delitvi našega narodnega in zasebnega premoženja! Ti apostoli komunizma so sami privandranci iz tujih dežel ali po domače še "greenhorni;" pa hočejo praktičnega Ameri-kanca učiti, kako naj živi?! Podporo za svojo agitacijo dobivajo iz Rusije; saj tam je dosti denarja, kojega so komunisti in boljševiki ljudstvu z orožjem odvzeli in oropali; zato jih je zadela že večkrat božja kazen. Pa so jo ti komunistični reformatorji bolj slabo naleteli. Pristen in domoljuben Amerikanec da za komunizem toliko, kot za lanski sneg; na komunista še ne pljune, ker se mu to zdi pod njegovo patrijotično čast. Ker torej komunisti niso zamogli ničesar opraviti pri Amerikancih, so pričeli pridigati tu živečim inozemcem. Žal, da so spravili v svoje mreže tudi nekaj tu žvečih Slovanov; Bolgarov, Hrvatov in celo naših Slovencev! Kakor znano, je gnezdo slovenskih komunistov v mestu Milwaukee, Wis., kjer izdajajo svoje, že hirajoče glasilo "Delavska Slovenija." Res škoda ugledne milwauške naselbine, da dela s tem sramoten pečat vsemu slovenskemu narodu v Ameriki! Ali ni ondi zavednih in domoljubnih mož, ki bi lahko to komunistično zalego zatrli? Sredstvo za to je poceni in lahko. Kakor kažejo razmere, bo vsem komunistom v Združenih državah ameriških kmalu odzvonilo. Iz Washingtona, D. C., se z dne 20. septembra poroča sledeče: Danes je delavski tajnik Davis naznanil, da bo vlada depor-tiraia vse tu živeče inozemce, ki so člani komunistične stranke, kakor hitro jih dobi v svoje roke. Oblasti so prišle do tega zaključka na podlagi slučaja Sha-purji Saklatvala, komunističnega člana angleškega parlamenta, kateremu je bil prihod v Združene države na neko konferenco zabranjen. Nova naseljniška postava namreč določa, da naj se deportira vse one tujce, ki verujejo in priporočajo nasilen preobrat naše organizirane vlade. Samo če je kdo član kake organizacije s takim namenom, je to že zadostni vzrok za deportacijo. Več članov komunistične stranke je bilo zadnji čas že deportiranih in se jih še deportira, kakor hitro jim pridejo imi-gracijske oblasti na sled. Delavski tajnik je glede komunizma še sledeče omenil: % "V Ameriki ni prostora za takega človeka, ki veruje v nasilje ali destrukcijo lastnine, da bi se potom kak^ agencije pre-menilo sedanjo našo organizirano vlado. Kdorkoli izmed komunistov bo prišel semkaj, bodisi s potnim listom ali kako drugače, bo deportiran." To zanimivo vest iz Washingtona glede pogona na komuniste smo posneli iz največjega dnevnika v našem mestu "Tlie Cleveland Plain Dealer," z dne 2L septembra t 1. Ta članek gotovo ne bo razveselil lista "Delavske Slovenije," ki je uradno glasilo slovenskih komunistov v Ameriki. Koliko ravno je istih, ne vemo; morda niti toliko kot je organiziranih slovenskih socialistov, 632? Dobri stvari na ljubo proeimo končno vse-one naše čitatelje, ki morda poznajo kakega slovenskega komunista, da naj ga na to opozorijo. Istotako povejte tudi naročnikom J'Delavske Slovenije," da se spuščajo v nevarnost, če držijo s takim listom. Če bo vlada vse komuniste deportirala, bo gotovo tudi zatrla njih liste in glasila, kar po vsej pravici zaslužijo. • Bodite torej oprezni in ne podpirajte komunističnega časopisja. t • -0 i STAVKA ANTRACTTNIH PREMOGARJEV. Ztkavraiki vrhovni zdroSfc K. J. Stavka antracitnih premogarjev traja že četrti teden, toda našar slavna vlada se nič ne zgane. Dolžnost iste je, da ščiti ijudstvo pred takimi javnimi dejanji, ki povzročujejo pomanjkanje. V sličnih slučajih bi se ne smelo gledati na zgodovino preteklosti; časi se vedno spreminjajo; torej bi morala vlada zasledovati tudi današnjo situacijo v industriji trdega premoga. Ko nastopi že čez nekaj tednov zima, bo šele javnost čutila, kako slabo je naša vlada ravnala in nastopala tekom nesrečne stavke antracitnih premogarjev v Pennsylvaniji, ki ne ogroža samo označene države, temveč še mnogo drugih. Kjer bo zmanjkalo trdega premoga, ta*i se bo kmalu pojavila industrijska kriza in izguba, tovarne bodo zaprte, ker ne bo več kuriva za stroje; in na milijone ljudi bo zmrzovak) pri nesakurjenih pečeh. R) našem mnenju ima ljudstvo, ki kupuje in rabi premog popolno pravicO kontrolirati razmere, ki so v zvezi s produkcijo premoga; to pravcio naj bi se rabilo v zakonodajah in v kongresu. Pri tem bi se morajo vpoštevati take postave, da bi se premogarjev preveč ne izkoriščalo po nikdar dosti sitih premogovnih baronih. Sdtfca. H. Drugi vašni izvor sušice obstaja v zavživanju bacilov hrano in pijačo. Mnogo slučajev okuženja povzroča nečisto mleko. Dokazano je, da more krava prenesti holezen na tele in tako dalje. Zaradi tega utegne biti maslo, napravljeno iz mleka tuberkuloznih krav, okuženo. To pojasnjuje pogosto trebušno sušico otrok. Nesnaga je v prvi vrsti vzrok tega okuženja. Ako pogledate okoli, morete sami videti, da so nekateri prodajalci mleka zelo umazani in nesnažni. Hlevi so nesnažni in zaradi tega nezdravi. Krave so blatne in mlekar je blaten. Kako morete od tam pričakovati čistega in zdravega mleka? Vsakdo, ki ima kravo, bi moral gledati na snago; oni pa, ki kupujejo mleko, morali bi to odločno zahtevati. Z mesom goved, perutnine in prešičev se raznaša sušica. Radi tega vedno kupujte sveže in čisto meso. Ljudje, ki imajo opraviti z mesom, se lahko nalezejo bolezni z vcepljenjem. Recimo, da se človek, ki ima opraviti z mesoih malo vreže na roko; tem potom se lahko naleze bolezni, ki se pokaže pozneje. Ugriz sušičnega človeka se je dostikrat izkazal usodnim. Ženske, ki perejo perilo jetičnih oseb, si večkrat nalezejo bolezni potom kake male razpoke ali praske na roki. Potem je rodbinsko prenašanje bolezni. Znamo za slučaje, da so bili najdeni bacili sušice na detetu v maternem telesu. Bolezen more ostati prikrita nekaj časa, in se pokaže pozneje v življenju. Potem je tudi dokazano, da je dete, rojeno od jetičnih starišev, bolj podvrženo jetiki ali okuže-nju z jetiko kot dete zdravih roditeljev. Sušica se more pojaviti v vsaki življenski dobi. Sušica pri otrocih je navadno meningeal-na, mosenterična in lomfatična. Pulmonarna ali plučna sušica je najnovadnejša pri ljudeh med 20. in 30. letom. Bolj redka je pa pri otrocih ali starih ljudeh. Ženske nekako lažje zgrabi ta bolezen kot moške. Posebno se to rado zgodi o priliki dojenja. Ako je žena jetična in postane noseča, bolezen tudi hitreje napreduje. Obilna zračne vlažnost povečuje moč sušice. Nižine in močvirja so prazna gnezda su-šičnih bacilov. Gorati kraji prilično prosti te bolezni. Tb je tudi vzrok, da se pošiljajo bolniki, .ki bolehajo na plučih, v gorate kraje. Delo igra veliko vlogo v razširjanju te bolezni. V prašnih in slabo zračenih tovarnah in prenapolnjenih stanovanjih se lažje dobi sušico. Osebe, ki trpe na bronhija! nem katarju, dajejo sušičnim bacilom najboljše polje za njihovo delovanje. To je večkrat prva stopinja jetike. Zato se Čuvajte bronhijatnega katarja. Pojdite k zdravniku, nabavite si zdravilo in ga rabite kot vam je predpisano. Ne delajte, kot delajo nekateri, ki popijejo eno žličico zdravil in čakajo, da\bo-do ozdraveli. Porabite vse zdravilo in potem' zopet poseti-te zdravnika. Ne vpra|ajte za svet mazačev in zdravnikov, ki so daleč od #vas in "zdravijo" na daljavo. "Držite se svojega pravega zdravnika; on vam bo pomagal, ako je mogoče. Mnogokrat dobe ljudje bronhitis zaradi svoje brezbrižnosti. Mnogi mladi ljudje se ne oblačijo kot znkteva vreme, ampak tako kot zahteva moda. Ksidar nastopi poletje, oblecite letno obleko in jo nosite^ dokler je vreme gorko. Ne nosite danes bombažnega spodnjega perila, jutri pa volnenega. Kadar nastopi zima, pustite letno obleko, potem pa nosite zimsko obleko, dokler traja zima. Ako začnete nositi enkrat zavratni robec, ga nosite potem vso zimo. Najboljšo P« je, da ga sploh nikdar ne nosite. Videl sem že slučaje, da so se ljudje prehladili, ker so se kopali o neprimernem času. Mnogi mladeniči in dekleta se kopajo, predno gredo na ples, ali drugo tako zabavo, ki mnogim se tako mudi, da ne vteg-nejo počakati, da bi se telo popolnoma osušilo. Glave imajo še mokre, a pni se brzo oblečejo in skočijo na karo ali gredo peš nekaj blokov do kraja, kjer se vrši zabava. Ali mislite, da je to dobro? Nikakor ne. Najboljši čas za kopanje, posebno pozimi, je en dan prej, da ne obolite drugi dan. Ena unča previdnosti je boljša kot en funt zdravljenja. Mnogi mladeniči in dekleta dobe začetek bolezni na plesu. Cesto hoče eden ali drugi odnesti prvenstvo ali se skušajo drug z drugim, kateri bo več preplesal en večer> Naši plesi so v splošnem tudi prehitri. Plesalci se preveč potijo in dobe malo ali nobenega časa za oddih. Proti koncu zabave navadno še posebno hitijo. Potem se vračajo proti domu. Morda imajo šest blokov daleč, morda da dvajset; pridejo do svojega mesta in v tem pregretem stanju se potem še dolgo poslavljajo od svojih prijateljev. Kadar se za tako postavljanje porabi dosti časa, navadno to poslavljanje povzroči bolezen dan ali dva pozneje. Priporočal bi takim mladim ljudem, da zmerno plešejo, da se ne razgrevajo preveč, da ne pijejo ledenomrzlih pijač in končno, da se ljubeznivo pa kratko poslove od svojih prijateljev. (Konec prihodnjič) Glede naturalizacije inozemcev z družinami v * starem kraju. Foreign Languac« Information Service J«W*«Uv Bureau Ali more inozemec, ki ima svojo ženo in otroke v starem kraju, postati ameriški državljan? To vprašanje je vedno igralo veliko ulogo pri mnogih inozemcih, ali veliko večjo sedaj, ko je priseljevanje omejeno na kvoto. Inozemec, ki bi rad dobil svojo družino v Ameriko, je dostikrat ne more dobiti, ker je v mnogih slučajih ta-korekoč nemogoče priti na vrsto za kvoto. Kot ameriški državljan pa sme poklicati svojo ožjo' družino kadarkoli se mu zljubi. Ako pa ^inozemec ne more postati državljan, ker ima družino v starem kraju, se nahaja v strašni zagati, da na eni strani ne more kot inozemec dobiti svoje družine radi kvote, na drugi strani ne more postati državljan, ker mu je družina v starem kraju Tekom mnogih let ni bilo ši-rom Združenih držav nikake enolične prakse glede naturalizacije inozemcev, katerih žene in otroci živijo v inozemstvu. V nekaterih naturalizacij skih okrožjih je bila navada, da so takim inozemcem, ako so prosi-za državljanstvo, odbili prošnjo. V drugih naturalizacij-sk|h okrožjih so pa ob istih okolščinah podeljevali državljanstvo. To različno postopanje je treba pripisati dejstvu, da končna rešitev vseh prošenj za naturalizacijo je v rokah posameznih sodnikov. Nekateri sodniki so bili mnenia, da dejstvo, da žena stanuje v inozemstvu, se ne soglaša z namenom, d ga je prosilec izrazil, da se hoče Za vedno nastaniti v Združenih držaVah; oziroma so bili mnenja, da odsotnost družine slabo govori za prosilčev moralni značaj. Drugi sodniki pa so »poznaji, da sicer tako tolmačenje zakona je bilo morda opravičeno pred zakonitvijo Cable Act (zakon o naturalizaciji žensk) in pred zakonom o kvoti, mnogim inozemcem nemogoče dobiti sem svojo družino vzlic najboljši volji. Na ravnanje mnogih sodnikov pa je brez-dvoma tudi vplivala okoliščina, da naturalizacija podeljuje ženi in otrokom pravico do priselitve izven kvote in so s tem vzlic omejevalnim zakonom poveča število priseljencev, ki bi smeli , priti v Združene države. V februarju tega leta je federalni delaVski department, ki •je odgovoren toliko za upravljanje naših priseljeniških kolikor naturalizacijskih zakonov, poskusil uvesti enolično postopanje po vsej deželi glede naturalizacije inozemcev, katerih žene živijo v inozemstvu. Naturalizacij skim izpraše vatel jem (examiners) je bilo ukazano, naj nasprotujejo podeliti državljanstva vsem inozemcem, katerih družine ne stanujejo v tej deželi. Sodniki seveda niso pri-morani ravnati se po mnenju naturalizacij skega urada, ali je brezdvomno, da je stališče, ki ga je zavzela naturalizacij ska oblast, 'silno zmanjšalo nade onih inozemcev, ki so želeli postati državljani in potem poklicati v Ameriko svojo družino. Naturaiizacijski komisar pa je sedaj spremenil zgoraj omenjeno naredbo in dal naturali-zacijskim izpraševateljem drugačne instrukcije. Od sedaj naprej, kadarkoli se prosilčeva družina nahaja v inozemstvu, bo naturaiizacijski izpraševa-telj obračal pozornost sodnika na to okolščino, ravno tako kot na druge okolščine, tako da more 'sodnik odločiti, da-li je prosilec vreden postati ameriški državljan. 'Izpraševateljem se ne nalaga več, naj nasprotujejo naturalizaciji takih inozemcev edino iz razloga, ker se družina nahaja v inozemstvu, razun ako je jasno razvidno, da dotični inozemec nima namena za stalno nastaniti se v Združenih državah. PARERKI. Piše urednik. V spomin na 25 letnico društva sv. Jožefa, št. 53 sem včeraj prejel od sobrata Cepona, tajnika društva, veliko škatljo (50) slovenskih smodk. Na škatlji je ličen napis, da so smodke društva sv. Jožefa, št. 53, K. S. K. Jednote, Wauke-gan. 111.; na pozlačenem papirnatem obročku smodke je pa napis "Lilija." = v kleti še naprej v miru prazna | mo šele dve leti v Ameriki, počivala. • Predzadnjo nedeljo sem imel čast, da sem prvič v svojem življenju s predsednico nekega društva plesal najnovejši "medvedji "valček." Saperlot, Mr. Tone Mervar, plošč in rol tega valčka pa še vi nimate v zalogi ! Glavna stvar pri tem plesu-je, da je treba z nogami tako po tleh tolči, da se vse trese; saj sem še kot otrok čul ono znano pesem: "Ringaringara-ja, macika nagaja, medved pa pleše, da se vse potrese . . ." Patent na ta ples bova vzela z Mrs. M. da so cvetja te m | Človek bi mislil, smodke narejene iz listja lilije; pa ni res; mojster Tone Zefran v Milwaukee, Wis., je rabil pri tem fini ha vanski tobak, ki diši še lepše kot cvet lilije; boljše so kot jugoslovanske trabuke. o Eno teh smodk sem takoj jokadi na zdravje Članov društva št. 53, ostale sem pa spravil v blagajno, da mi bodo slu žile ob velikih praznikih. Lepa hvala članstvu društva sv. Jožefa za to pozornost! s * i Naš brat predsednik mi je prinesel lično, v Londonu kupljeno pipo in štiri viržinke iz Ljubljane. Včasih, kadar sem slabe volje, tako zakadim v uradu, da je treba oba okna odpre-Mislite si: pipa iz Londona, tobak iz Pittsburgha, viržinke iz Ljubljane, žveplenke pa iz Barbertona; to naredi nekaj dima. Enkrat bo zopet treba newyorškemu zgagarju malo pokaditi, ker še ne miruje; takrat'ga bom pa tudi malo z bago" namazal po njegovem rdečkastem nosu. • » Na Jernej Jtnausovem dvorišču te dni tako ropota in škriplje, da se celo okna moje pisarne tresejo; vsake tri minute se Čuje zabijanje čepov in veh pri sodih. Kaj vse to pomeni, si lahko mislite. Pravijo, da bo letos ohijska kapljica izborna, da je pa cfendanes nastala pa tudi draga! Najbrž d* bo-čisto drugačna situacija, ko je J sta letos oba moja "boarderja" Vsaka stvar ima svoj konec. Tako smo tudi za letos poslali slamnike v pokoj. Moj je bil že tak, da bi lahko na njem solato vsejal. Za drugo leto si bom enega naročil iz Jančiga-jeve tovarne, v Domžalah, takega (pisanega), kakoršnega sem v starem kraju nosil. Sploh pa ne vem, če bodo drugo leto v Ameriki slamniki še v noši ali. ne? Kar je mladih fantov, hodijo običajno golo-glavi okrog; za nas, moške je to malo bolj sitno, ker so nekateri že plešasti. Vseeno je pa ta nova moda zelo praktična, ker se gologlavemu fantu ni treba bati, da bi mu veter slamnik ali klobuk pod karo zanesel. Upravništvo glasila slovenskih komunistov v Ameriki je te dni razposlalo vsem "sodru-gom" in naročnikom posebne okrožnice z naznanilom, da je nastala v blagajni "Delavske Slovenije" kriza. Kdorkoli bo naročnino obnovil, bo takoj odpravil tež^e posledice kapitalističnega gospodarstva, kajti ameriški kapitalisti se baje boje "Delavske Slovenije" kot vrag križa?! Ce že res prede označenemu listu tako slaba, čemu se ne preseli med svoje vredne bratce na Rusko? , V Ameriki niso ugodna tla za komuniste, saj jih vedno zapirajo ali izganjajo v druge dežele. Upravniku, ki na prvi strani lista piše: "Živel komunizem!" bi človek. privoščil prvo deportacijo v Leningrad. Zares čudno, da ima ameriška poštna oblast še toliko potrpljenja s to ničvredno komunistično cunjo? * Kdor bo do 1. novembra pridobil največ novih slovenskih komunistov, bo dobil v nagrado ročno izdelano blazino s komunističnim ??!! znakom. Živel patrijotizem! Tem rdečim ptičem je komunistični znak več, kot pa naš ameriški grb ali ameriški orel! Takega darila bi jaz ne hotel imeti niti na stranišču. Kdor hoče biti deportiran, naj se le druži s komunisti. * Naši rojaki v znani premo-garski naselbini Sublet, Wyo., se lahko zelo postavijo. Te dni sem prejel od tamkaj poštno nakaznico, na kateri je bil kot poštar podpisan rojak Mr. Joseph Smrekar. Ime je bilo dosledno tako podpisano in nič popačeno. * Cast našim Sublet čaliom! Dobro bi tudi bilo, da bi. si ustanovili tam kako slovensko narodno banko, kjer bi lahko kak Slovenec podpisaval ameriške bankovce, kakor jih je pred več leti znani rojak Mr.' Muhič v Forest City, Pa. * Ko sem se mudil na naši konvenciji v Sooth Chicago, sem kupi* od brata Martina Muhiča en tak bankovec; toda danes ni njem več duha, ne sluha. Morda ima še kaj zastaranih v wdogr in bolj po ceni? . e V ameriških listih čitam, da se bo kuharica 'predsednika Coolidgea v kratkem poročila z nekim šoferjem. Za to službo se je dosedaj priglasilo že na tisoče in tisoče kuharic raznih narodnosti; bivša predsednikova kuharica, Miss Margaret Carr je bila rodom Irka in sa- Jaz poznam dosti naših slovenskih izbornih kuharic, ki so že ameriške državljanke. Ako bi imel človek kaj znanstva v Beli hiši, bi predsednikovi go-gpej priporočil kako slovensko kuhinjsko mojstrico, ki zna peči fino orehovko, rozinovo, medeno ali ajdovo potico, jabolčni štrudel, pogače, flancate, krofe, žinkrofe itd. Je še dosti drugih zelo okusnih paših narodnih jedil, katerih v Washingto-nu gotovo še ne poznajo. Ce imamo tukaj v Clevelandu Slovenko za škofijsko kuharico, bi bila katera zmožna tudi kuhati za predsednika Združenih držav! * Te dni je znana Cleveland Trust Co. obhajala 30 letnico svojega obstanka. V to svrho je dala narediti in speči velikanski spominski "Cake," ki je tehtal nad 2,000 funtov in meril v prorezu nad pet čevljev. Za ta "cake" se je porabilo 320 funtov sladkorja, 160 funtov masla, 416 funtov moke, 336 ducatov jajc, 12 galonov mleka, 10 funtov pračka za peko, 40 funtov molas, 8 funtov dišav, 480 funtov rozin, 96 funtov oranžnih in citroninih luščin, finega stolčenega sladkorja pa 250 funtov. Bi moral biti tudi aretiran! Voznika, ki trpinči svojega konja se dovede na sodnijo, kjer mora *" plačati $10 ali še več kazni, v Ali ne mislite, da bi moral biti aretiran tudi vsak človek, ki zanemarja svoje telo: ki použije cele pinte ledene vode, ki ne uživa prikladne hrane in oni, kdor svoj želodec preveč preoblaga. Med trpinčenjem konja in med trpinčenjem Človeškega telesa bi ne smelo biti nobene razlike. Seveda v tem slučaju bi bilo veliko število kršilcev te postave aretiranih, ker je preveč onih, ki svoje telo zanemarjajo. V takih slučajih se pojavijo sledeče posledice: slab okus, ne-prebava, zabasanost, sape v črevesju, glavobol in slabo spanje. V vseh teh želodčnih ne-prilikah je Trinerjevo grenko vino najboljši pripomoček; sito izčišča zabasano črevesje, pomaga prebavi, po vrača slasten okus in utrjuje ves sistem. Vprašajte bližnjega lekarnarja tudi za Trinerjev olajševalec kašlja (Cough Sedative), katerega bi morali imeti doma zoper jesenske prehlade. Ako te hzdravil ne morete dobiti v vaši soseščini, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, 111. (Adv.) -o- ZAHVALA. elcveland.sk i m znancem in prijateljem. Podpisana se najlepše zahvaljujem vsem moim sorodnikom za njih gostoljubnost in prijaznost, ko sem se mu-' dila na obisku v Clevelandu. Najlepša hvala mojemu svaku Alojz Tanko-tu, ker me je prišel čakat na kolodvor in ker me je petem dovedel k vsem mojim sorodnikom. Hvala mu za toliko izkazano prijaznost meni in mojim otrokrm. Dalje najlepša hvala mojemu bratrancu John Petriču in njegovi soprogi Fanny, ker so me vzeli, da sem pri njih stanovala ves čas mojega bivanja tamkaj in so bili tako dobri in postrežljivi z vsemi stvarmi. Prepeljal me je s svoim avtomoj-bilom po vseh lepih mestnih parkih. Nadalje lepa hvala mojemu bratrancu Frank Arko-tu, ker me je tudi s svojim avtom vozil okoli mojih znanacev, i« lepa hvala njegovi ženi ter hčerkam, ki so res tako prijazne in postrežljive. Nadalje lepa hvala mojemu bratrancu Frank Debelaku in njegovi soprogi, ker so nam tudi postregli z vsemi stvarmi. Lepa hvala moji sestrični Johani Pust v Collinwoodu za tako lepo postrežbo. Torej najlepša hvala vsem jnojim znancem in prijateljem, kjer sem bila. Posebno pa še enkrat najlepša zahvala Alojz Tankotu in John Petriču ter njegovi Jeni, ker so me pri odhodu spremili na postajo. Res., dragi mi .sorodniki, težko sem se ločila od va«; ali morala sem se. Jaz vas ne bom nikdar pozabila. Ako bo morda kdo izmed vas prišel semkaj v Minnesoto, mu bon skušala izkazati isto prijaznoet! Res. Cleveland je lepo mesto; v resnici naša ameriška Ljubljena. Koliko lepih parkov imate tam ob krasnem jezeru, kar je jako prikladno, osobito za mladino. In pa vai kresen Narodni dom; žaL da ga-nisem videla tndi od znotraj. V resnici so Slojvenci v Clevelandu zelo naoredni, zato ker so eložni. čast Vam! Vas vse skupaj iakreno pozdravljam FRANCES TANKO. Gilbert, Minn, i (Ad ver tis.) t1»* N CHICAGO »t, OUR, ILL. Colventnoat aktivnega oddelka znata 10028%; aofv«maeot mladinskega od doflu znali 124 18% Od uatanovitve do 1. septembra 1925, znaša skupna izplačana podpora $2,588,117. 0, ______ . - . GLAVNI URADNIKI: Glavni predaednlk: Anton Grdina, 1053 East 82nd St, Tli) lin I Okle. 1. podpredsednik: Matt Jerman 332 Mich^ak AvOwSToIk II. podpredsednik: Anton Skubic^ P. O. Aurora, i5Sn.^^ Glavri tajnik: Josip Zalar, S 004 N. Chicago St., Joliot, I1L Pomožni tajntt: St*yo a Vertin, 1004 N. Chicato St, Jati*, Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, m. ^B Wis Duhovni vodja: Rov J. J. oinai," 3547"e7 80th feTCM«* Okfe Vrhovni zdravnik: Dr. Joe. V. Grahek, R. 303 Amor. StattBsakBkli. •00 Grant ft «t Sixth Ave., Pittsburgh/P^ v ^ ^ ^ NADZORNI O D BO KI Prank Opeka, 28— 10th St, North Chicago, LIL John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, IIL John Germ, 817 East *C" St., Pueblo, Colo.. John Zulieh, 15301 Waterloo Rd., Clevelrnd, Ohio. Maitis Shuklo, 811 Av«. "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mick. Martin Kremoooc, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Prank Trempnah, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOBl John Dechman, Bo* 529 Forest City, Pa. / > John Morn, 42 Haiieck Ave., Brooklyn, N. T. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. , UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zopaa, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 828. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče s« Jednoto naj ae pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicaao St, Joliet, Hi., dopise, druitveM vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na M(3JkSIL0 K. S. K. JBDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. , IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA. Sedaj je čas, da se uradnim potom izrazim in se zahvalim vsem bratom glavnim uradnikom kakor tudi drugim uradnikom in ostalemu članstvu v obče. Ne morem popisati, kako veliko veselje občutim, ker vidim, kako ste skupno nastopili in delali od najvišjega uradnika do noto. Jaz prej tega nisem opazil; vseh številk "Glasila" nisem prejel, ali pa nisem imel prilike jih čitati. Sedaj, ko sem čital, kako ste skupno nastopili in delali od najvišjega urdanika do najnovejšega člana in članice splošno z besedo v "Glasilu," pa tudi dejansko z agitacijo, se moram vam zato v resnici iz dna srca zahvaliti. Kaj enakega nisem pričakoval; uspeha, katerega ste dosegli za Jednoto med tem časom, v teh letnih in vročih dnevih za časa počitnic,, ne bi tudi nikdo pričakoval. Pred odhodom sem še vam omenil, da tudi pri Jednoti rabijo uradniki in članstvo odloga in počitnic; vi pa ste šli na delo še s podvojeno silo in energijo; to mi daje novo upanje in novo navdušenje. Sedaj sem prepričan, da nam je napredek Jednote zagotovljen. Cenjeni glavni souradniki in uradnica ter cenjena krajevna društva! Sedaj lahko zaupate v sami sebe, ko gledate delo svojih rok. Glejte delo, katero ste storili! Glejte številke novih pristoplih članov in članic ter društev, kateri so se v teku par let in teh zadnjih par mesecev nam pridružili; nikar ne mislite, da sem jaz kaj več storil kakor je storil vsak izmed vas. Sicer ste pa vse to sami dosegli. Ce se je slišalo moje ime med vami, ste vendar to delo opravljali le vi. Vi ste agitirali, se trudili in nabirali kakor bučelice med. In tako danes s ponosom gledate ta lep napredek, delo vaših rok. Jaz sem ponosen, zelo ponosen nad vašimi deli in nad vašim uspehom. Slišim, da bo število 1,000 članov in članic, za kar ste se zavzeli nabrati do moje vrnitve, kmalu doseženo. Koliko to pomeni za nas! V tem, tako nepriličnem letnem času letne sezone ste šli zopet kakor prodi-rujoče čete uspešno za zmago naprej, to je delo zares zaslužnega uradovanja in delovanja; sedaj vidite, da se lahko napreduje, samo ako se hočete zanimati. < Brat glavni tajnik Zalar, in. potem za njim pa začasni predsednik Matt Jerman sta vas podvizala, in kakor en mož ste zavihali svoje rokave in danes je uspeh. Cast vam in priznanje, radi tega kakor sem zgoraj omenil. Zaupajte v sami sebe, v vaša dela in to kar ste dosegli naj vas bodri tudi za naprej. Ne delate zastonj; več ko bo članstva, manj boste plačevali v Jednoto, in bolj solventna bo naša blagajna. Ako delate za Jednoto, delate s tem za sebe, za svojo korist in dobiček. 2e to bi moralo vsakega -siliti na delo za Jednoto; ni pa s tem še vse povedano, kar Jednota dobrega rodi. So pač še druge dobre in koristne strani ift sadovi, ako mi napredujemo v članstvu. Kot narod je velike moralne in druge koristi za splošno. Tudi onstran morja sedaj , vedo veliko več o naši dobri K. S. K. Jednoti. Vedo veliko več o nas, o našem stališču verskega vprašanja. In s tem, da mi ne počivamo, da gremo naprej, dajemo mi v katoliškem oziru, velikansko moralno oporo in pomoč tudi našim sobratom doma, onkraj oceana. To je pač znamenje, da smo Slovenci v Ameriki zavedni, da tudi v tujini med drugoverci in drugorodci znamo .ceniti verski zaklad, o tem se je v domovini mnogo govorilo. V domovini šmo pa tudi o tem dosti prejeli priznanja od naših rojakov, kakor tudi od odličnjakov visoko učenih oseb. Zato pa, bratje in sestre, le krepko naprej! Te besede je SOD ponovno zapisal ob mojem odhodu brat glavni tajnik Josip Zalar. Vi ste jih slišali in se po njih ravnali^ naj te besede nikoli ne prenehajo med nami. Tudi v domovini smo prejeli na vseh krajih navdušenje: "Le tako naprej I" vai so nam tako voščili. Torej je to prava pot, pot ki pelje naravnost do dvojne «eče: do pravih ciljev, do prave zmage. Sedaj še napredka ni konec. In tega konca tudi še ne maramo. Naprej! , Ia zopet naprej 1 ostane naj med nami*naš cilj za K. S. K. Jednoto! K hvaležnemu spominu do vsega Jednotinega članstva radi te kampanje, naj dostavim še zahvalo za prirejen mi veseli dobrodošli pozdravni sestanek od strani naših vrUh društev sv. Vida in Marije Magdalene za vso požrtvovalnost in naklonjenost, ki ste se tako številno odzvali. Istotako tudi vsem, ki ste se odzvali in dospeli na postajo, posamezno ali osebno z avtomobili. Vse, kar ste z namenom storili meni, naj velja to v ponos naši materi Jednoti, ki je nas vseh narodna in katoliška mati in vodnica. Želeč blagoslova in uspeha v imenu vseh onih, ki so mi za vas to izročili, vašemu delovanju, ostajam vam udani ANTON GRDINA, glavni predsednik K. S. K. J. Cleveland, O., dne 21. septembra, 1926. on o deli*. v. Nikolaja v Ljub dr. Mihael Opeka.) G«veri ao MU t>r«rj«o^ ».^Jt. ia 11. m4* Delo, o katerem sem zadnjikrat govoril, da je v luči vere čast, dolžnost in blagoslov, bi mi čisto naravno ljubili — saj spada bistveno k naši naravi — Če bi ne bilo združeno s trpljenjem in težavami. In ako bi prvi človek ne bil grešil, bi trpljenja in truda v delu tudi ne bilo; vsako delo bi nam bilo na vso moč prijetno in sladko. Po grehu še le je začelo veljati za človeka: V potu svojega obra za boš kruh jedel, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet. (I. Moz. 3, 19.) In od ta krat je, da se naša narava delu upira, se dela brani, pred njim beži. To naravo je seveda treba premagati. Kako je premagamo najuspešneje? Moji častiti poslušalci! mi moramo delo prav trdno družiti s krščanskim upanjem. Kaj se to pravi? To se pravi: Ko delamo in se trudimo; ko s težavo iz-polnujemo svoje stanovske dolžnosti; ko trpimo, da vršimo svoje vsakdanje posle — moramo biti vsekdar polni trdnega in sladkega pričakovanja, da nam bo Bog vsako naše delo v večnosti poplačal. O tem naj danes nekaj izpregovorim zato, da bomo delo, ki je neizogibni delež našega življenja, čedalje bolj ljubili in da bomo znali čedalje bolj v krščanskem duhu delati. Predragi! Brez vsakega upanja človek ne more živeti in ne delati. Vsak, kdor dela, upa gotovega dobička, sadu, plačila za svoje delo. To je čisto naravno in potrebno. Pisano je namreč v Mozesovi postavi, pravi apostol: Ne zavezuj volu gobca, kadar mane. Ali Bog le za voli skrbi? Res, zavoj j o nas je to pisano. Zakaj kdor orje,' mora z upanjem orati, in kdor mlati, z upanjem mlatiti, da bo sad prejel. (I. Kor. 9, 9-10). Vsekakor saj upanje tudi le samo zemeljskega uspeha, tudi le samo časnega dobička človeka mogočno k delu priganja. Krščanstvo ni takega upanja nikoli zametalo ali podcenjevalo; vsekdar je povdar-jalo njegovo opravičnost. Zve-ličar sam je oznanjal načelo, da je delavec vreden svojega plačila, svoje jedi (Lk. 10, 7, Mt. 10, 10). Sv. Pismo starega in novega zakona proglaša utr-gavanje zasluženega plačila za vnebovpijočo krivico. Katoliška Cerkev odobrava in podpira pravična stremljenja delavskih slojev po zboljšanju neugodnih meznih razmer — seveda z dovoljenimi sredstvi — in zbira celo sama delavce v društva in zveze, ki imajo poleg drugega tudi ta namen, da delavstvo s tem večjim povdar-kom lahko uveljavlja svoje pravične zahteve, po primernem plačilu. Vidimo torej, da je upanje časnega, zemeljskega plačila za delo stvar, ki je naravna, potrebna in popolnoma v redu. Toda, kogar vodi pri vsem njegovem delu in naporu samo misel na žvenket srebra in zlata, samo upanje časnega zaslužka, dobička, Ja je in ostane ubog siromak. •. Pomislimo samo, kolikokrat to upanje goljufa! Kolikokrat Žetev ne odgovarja setvi, uspeh ne trudu, izpolnitev ne pričakovanju Kmetič orje, tolče grudo, sadi, skopava — pride neurje in raz-dere polje. Vinogradnik koplje, obrezuje, privezuje — udari toča in razbije trtje. Oče in mati vzgajata otroke, skrbita, delata, žrtvujeta —- smrt za* mahne in podere podpore starosti, hudobna druščina vniči dušo in telo ljubljencev. Kako strašno! A recimo tudi, da bi kdo za svoje delo žel polne snope, si pridobival denarja in blaga v izobilju, lavornih vencev, visokih služb in častnih odlikovanj — ali bi ga vse to zadovoljilo popolnoma, popolnoma osrečilo? .Vsa izkušnja člove- GLA8ILO K. S. K. JEDNOTE, ' 1' ), 1 . V ...1 1 'i. I II ška uči, da ne. Zato pa kličeta vera in Cerkev svojim otrokom neprestano: Sursum corda! Kvišku srca! Kristjani, vaše upanje naj razpne krila k višjemu poletu! na ponudbo; ne delajte samo za čijom za delo, ko vam je večno n aponudbo; ne delajte samo za zemeljske blagre, ko si k le-tem lahko še nebeški)? zaslužite! Privzemite si za tovariša pri svojem delu krščansko u]pa-nje: ono vam pušča časni zaslu žek in vam k temu pridobiva še večnega! Vsako delo v božji službi — pravi to upanje — bo deležno popolnega plačila šele pri najvišjem Gospodarju, ki ni skop, ki ne utrguje, ki da vsakemu, kar je prav (Mt. 20, 4.). Prekletstvo neuspeha in nerodovitnosti leži po grehu na mnogih trudapolnih prizadevanjih človeških otrok, toda za otroke božje, pravi krščansko upanje, je to prekletstvo odpravljeno : Moji izvoljeni ne bodo zastonj delali, govori Gospod pri preroku Izaiju (Iz. 65, 23.).-.Ne zastonj! Pri njem, ki krščansko upa, ni tistega grenkega — zastonj! Njemu ni treba nikoli tožiti: Gospod, vso noč smo delali, pa nismo nič ujeli (Lk. 5, 5.V. Tudi če izostane časni dobiček — delo je zapisano v knjigi večnega plačila, njegova renta je varno naložena na onem svetu. Ali je pa to res? Ali je to plačilo res gotovo? Ko bi ga videli! pravite. Res je, zdaj ga še ne vidimo. Ce bi ga videli, bi ga ne mogli upati. V upanju namreč se zveličamo, govori apostol. Upati, kar se vidi, ni upanje; zakaj kar kdo vidi, čemu bi to upal? (Rim. 8, 24.). Da pa je plačilo čisto gotovo, o tem nam ni dovoljeno dvomiti. Bog sam nam je dal obljubo večnega plačila za vse, kar bomo na zemlji delali in trpeli, in nam je dal tudi zanesljivega preroka te obljube — nikogar drugega nego svojega lastnega, edinorojenega Sina. Ta — Gospod Jezus naš — je prišel iz večnosti k nam; on dobro pozna obljubljeno deželo našega plačila, kraljestvo, katero nam je Bog pripravil od začetka sveta (Mt. 25, 34.) in ve, kaj govori, ko nam kliče: Veselite se in od veselja poska-kajte, zakaj vaše plačilo je obilno v nebesih (Mt. 5, 12). O prijatelj! Nihče naj ne dvomi: plačilo v večnosti je gotovo! Kristus, Sin božji, začetnik vere naše, je tudi naše varno upanje (Kol. 1, 27; I. Tim. 1, 1.). Vse njegovo življenje na zemlji: njegove 4>e-sede, njegovi čudeži, njegova smrt, vstajenje, vnebohod — vse je priča, da je resnična naša vera in gotovo to, kar nam je obljubljeno. Ne, naše upanje ni goljufivo: niso to samo gradovi svetli, zidani v oblakih, niso le zelene trate, stavljene v puščave — naše upanje posmrtnega plačila je resnica, kakor je resnica Kristus: ono se živi od njegove besede, ono se hrani z njegovim , mesom in kiVjo, Kristus sam drži za roko naše upanje in ga vodi z varnim korakom čez m^je končnega in časnega v kraljestvo, kamor je šel on pred nami, pripravit sedeže za nas (Jan. 14, 2.) O tem mi verni kristjani ne dvomimo prav nič. Toda glej: prihajajo sovražniki našega svetega upanja iir pravijo: Tisti, ki zmerom gledajo na pni svet,t ki čakajo večnega plačila, niso za ta svet zanič; njihovemu očesu se blišči od večnosti in njihova roka slabi za zemeljsko delo. Ali je to res? Ne! Res je ravno narobe, moji častiti poslušalci! Polet duha na oni svet dela človeka le še bolj sposobnega za ta svet. Kaj — ali je orel zato manj sposoben, da živi na zemlji, ker se dviga k solncu, v višave, in odondot razgleduje zemljo? Krščansko upanje je tak orel. Zares, ono se dviga k ldči večnosti in od-tam vse gleda, presoja, odloču- je. A kako boste dokazali, da je človek s krščanskim upjmjem manj zmožen sit življenje in delo n» zemlji? Povejte, prosim: Kdo bo delal bolj vestno, bolj z veseljem, bolj vztrajno — ali ta, ki oeia samo v človeški službi, aamo za človeško plačilo, ali pa ta, ki poleg časnega, minljivega zatrdno pričakuje še večnega, neminljivega plačila? O, krščansko upanje je kakor tisti elektrovodi, ki prenašajo mogočne toke električne sile v največje daljave. Krščanako upanje prevaja moč z onega sveta na ta svet. Poglejte malo po zavodih, kjer možka ali ženska srca polna krščanskega upanja skrbe za osirotele ali tudi za druge otroke; poglejte po bolnišnicah, kjer usmiljene duše, polne krščanskega upanja, strežejo bolnikom; poglejte po misijonih, tyjer se junaki, polni krščanskega upanja žrtvujejo za večno in časno blaginjo divjih ljudstev — prvi in drugi in tretji brez vsega upanja zemeljskega plačila. Tako malo naokrog poglejte, vi zoprniki svetega upanja — potem govorite, če ni za zemeljsko delo, kdor nadzemeljsko upa. Z močjo, ki jo prenaša krščansko upanje z onega sveta na ta svet, človek najuspešneje premaguje in obvladuje težave, ki ubijajo naše veselje do dela. Nobeno delo ni tako težko, tako enolično, tako duhomorno, tako nizko, ničvredno, da mu ne bi moglo vdihniti duha in dušo, namena in pomena misel: Glej, thdi s tem delom služiš Bogu, in Bog ti ne ostane nič dolžan, On ti bo poplačal, kar zdaj delaš — poplačal ne le po kraljevsko, marveč po božje. O, s takim Spanjem je lahko, je veselo delati! Tako upanje je orjaška sila, je velmoČ v svetem delu. Se druga stvar, moji častiti poslušalci, pride v poštev, da ne delamo brez krščanskega upanja. Brez tega upanja namreč perečega mezdnega vprašanja — to je vprašanja plačila za delo — nikoli ne bo mogoče po-vse radovoljivo rešiti. Gotovo je, da morajo vše oblasti na zemlji, državne pa tudi cerkvene, delati na to, da dobi delo povsod svoje dostojno plačilo. A gotovo je pa tudi, da nobena oblast sveta ne bo mogla nikoli popolnoma izravnati vseh neenakosti in nelogičnosti na zemlji; ne zadostiti vsem željam in zahtevam; ne zagotoviti vsakemu delu trajno in polnoveljav-nega plačila. In navsezadnje: ali ni sleherno človeško delo^tu-di preplemenito, da bi moglo biti odtehtano s samo sirovo kovino, poplačano z golimi zemeljskimi vrednotami ? Tu je le ena izravnava, le eno izboljšanje, ki teženje Člpveške duše res lahko trajno in žadost-no umiri, namreč zavest. Mojemu delu najboljše in najvišje plačilo me še čaka; tega mi ne more nihče vzeti, ne prikrajšati; jaz sem delavec božji — Bog mi še le prav povrne moj zemeljski trfld, moje delo. On, ki blagoslavlja moj časni zaslužek, bo v svoji milosti pri-dodal še Večnega. Nikaf ne recite, o prijatelji, da je govorjenje kakor nalašč v potuho tistim delodajalcem, ki delavce stiskajo in jim plačilo skopo merijo! Kateri krščanski človek bo govoril v obrambo takim ljudem? Služabnik Cerkve gotovo ne. Služabnik Cerkve ve in mora vsekdar naglas povedati, da je. delavcem zaslužek zadrževati ali odtegovati greh, ki vpije v nebo. Ne izžemalcem in zatiralcem v korist, marveč izžema-nim in zatiranim v tolažbo kliče apostol: Tedaj, moji ljubi bratje, bodite stanovitni in nepremakljivi, obilni bodite vselej V delu Gospodovem, ker veste, da vaše delo ni zastonj v Gospodu!' (I. Kor. 15, 58.). Ali ni boljši to klic "od onega drugega, ki tudi odmeva po svetu: Stran z upanjem onstran groba! Proč z nebesi, s plačilom po smrti! Mi imamo drugo upanje: upanje v nebesa . " ' i . : tr- na zemlji, upanje v zlato dobo, ki že prihaja, ko bodo izginile vse ražlike med revežem in bogatinom, med delavcem in gospodarjem — ko bomo vsi vsega zemeljskega deležni po enakih delih. 'Vem, mnoge stptisoče je v teku časa zamamil tudi ta drugi klic. Toda oni stotiso-či so se morali posloviti od sveta, ne da bi tudi le od daleč videli vrata obetanih zemeljskih nebes, ne da bi tudi le od daleč pozdravili zlato dobo človeškega rodu«, v kateri bo vsem prav, vsem dobro, vsem mir in pravica in blaženost na zemlji. Drugi stotisoči pa še zmerom vprašujejo preroke tega upanja. Kdaj končno, kdaj bo to, kar obetate? Tudi mi bi radi še doživeli, tudi mi bi hoteli še užiti košček zemeljskega raja, tudi nas ni volja iti v grob s samimi praznimi obljubami. Kdaj tedaj ? Ah, siromaki! Poslušajte mene: Nikoli! Ves čas, kar se oznanjajo po zemlji nebesa na zemlji, se človeštvo tem nebesom še ni približalo niti za en sam korak. Ne motimo se, moji častiti poslušalci! Oklenimo se — ko trpimo in delamo po zemlji — tistega upanja, ki je zasidrano v besedi in obljubi božji! Krščansko upanje objema tostranski in onostranski svet Ne more nam sicer odvzeti keliha trpljenja in težav — priliva pa v ta kelih veliko kapljo čudovite tolažbe in daje moč in pogum in veselje do dela. Nihče nam ne jemlje tega upanja! Ali pa povej, kdor bi nam ga jemati hotel — ali pa nam povej : Kdo s$ je še kdaj na smrtni postelji pokesal, če je veroval in upal v plačilo za svoje delo, za svojo izpolnjeno dolžnost na zemlji? Ah, ko potegne ostra sapa od krajev večnosti in podre na tla vse, kar je posvetnega, takrat ZAHVALA. Hudo me je užalostila vest o smrti mojega dragolj ubij enega očeta, ki so umrli v svoji rojstni vasi Zagorica pri Dob repo! ju, dne 23. avgusta, 1925. Iskreno zahvalo izrekam tem potom vsem znancem, prijateljem in sosedom v stari domovini, ki so mojemu pokojnemu, dobremu očetu stregli v poslednjih dneh, ki so ga tolažili in obiskovali, čuli ob njegovi krsti in ga spremili k večnemu počitku. Rad bi se vsem osebno ali pismeno zahvalil, pa mi ni mogoče, ker ne vem imen in ker živim tako daleč. Bog naj poplača vsem skupaj vse, kar ste za mojega dobrega očeta storili zadnje dni njegovega življenja. Blagega pokojnika priporočam tudi vsem svojim prijateljem in znancem v Ameriki v molitev in blag spomin. MOJEMU POKOJNEMU OČETU V SPOMIN. Um rimi U 10ZS v atari WW. Ko pisno ni ie doelo v roka * .a . o vaši smrti, dragi oče, od žaiosU te pregloboke, solze oblile so me vroče. ---- i Čemu pa ne? — Saj vendar zgubil najdražje svoje sem na k vrtu? To, kar sem vedno srčno ljubil, ugrabila je smrt v tem letu. * i O, da bi bila dana sreča, ta meni le — sem večkrat mislil: Ko vam enkrat gorela sveča, bi vam še jaz. oči zatisnil. Poljubil bi vam mrzlo čelo. objel bi zadnjič vas goreče; zahvalil se za vaše delo . — A, te imel jaz nisem sreče! Predaleč, daleč si vasica mi rojstna, dedov mojih draga! Naj pesem to mrtvaška ptica, ponese tja do hiše praga. I Naj lahka vam bo rodna gruda, katero ste si le želeli! Počijte se od dela, truda, ki z nami ste ga tu imeli! John (»erm. Pueblo, Colo., 14. septembra. 1925. ZANIMIVA STAVA. Franc Mrvar, posestnik iz Bojanjega vrha, občina Mulja-ostanelva pri Stični je imel jako lepo samo še ta edina tolažba. I smreko v svoji hosti. Stala je Zato delajmo, vršimo vsak v neki dolini in se mu je zdelo,, svojo nalogo na zemlji — zve- da je nihče ne spravi ven. Ne- sto, močno, vztrajno! Pri tem koliko bahavo seve*je obljubil, pa ubogajmo apostola, ki kliče: dati- smreko zastonj onemu, ki Držimo se nepremahljivo spo- jo spravi cek> iz doline, pri če- znanja svojega upanja (zvest mer pa ne sme hoste posekati. je namreč, kateri je obljubil). Nikar tedaj ne izgubljajte svojega zaupanja, katero ima veliko plačilo! Potrpežljivost To se je hitro razneslo in je prišel ta glas med naše gasilce. Ako bi pa dotični, tako je dejal Mrvar, smreke ne mo- namreč vam je potrebna, da gel ven vzeti, bi moral plačati božjo voljo storite in doeežete 10,000 kron. Neko nedeljo po-obljubo. Zakaj prav malo časa poldne je šlo nekaj mož smre-je še, in bo prišel, kateri ima ko gledat in sklenili so, da jo priti, in ne bo odlašal. (Hebr. spravijo ven tako, kot zahteva 10, 23; 35 nasi.)..— Amen. gospodar. ■ o--Hitro so obvestili ljudi in pri- j šlo je iz štirih vasi dne 11. avgusta zjutraj ob 6. uri 60 mož SMRTNA KOSA. Sobrat John Germ, nadzornik naše K. S. K. Jednote, živeč v Pueblo, Colo., je te dni prejel iz stare domovine* žalostno vest o smrti njegovega ljubljenega očeta Josip Germa, ki je dne 23. in fantov ter se lotili smreke. Padla je kmalu; vrh smreke je komaj segel z doline do vrha. Na deblu je imela premer 80 centimetrov in dolžina je znašala 34 metrov. Znamenja na deblu so kazala, da je rastla 130 let. Po natančnem merje- avgusta t. 1. v Gospodu zaspal na svojem domu v vasi Zagon- ^ je ZDaAalA njena prostori_ na 5.31 metrov ca, fara Dobrepolje, v starosti 71 let. Pokojnik je bil rojen v Zago-rici pri Dobrepolju leta 1854, oženil se je leta 1880 še v starem kraju; 10 let zatem (1890) mu je umrla soproga, nakar se je leta 1892 izseli^ v Ameriko, v Pueblo» .Colo., ter živel v Ameriki do maja, 1914. V zgodovini društva sv. Jožefa, št. 7, K. S. K. Jednote, Pueblo, Colo., čitamo tudi njegovo ime med ustanovniki • označenega društva. Ker je bila njegova iskrena želja, da preživi svoja poslednja leta v rojstni domovini, se je pred enajstimi leti vrnil iz Amerike domov. Tako se je sedaj izpolnila njegova želja, da počiva poleg svoje bla-gopokojne žene v domači grudi. Lansko leto je V Pueblo, Colo.) umrl njegov starejši sin Valentin. Sobratu John Germu in vsem prizadetim izrekamo naše iskreno sožalje. Pokojniku, kot našemu bivšemu Jednotarju, vrlemu katoliškemu možu, skrbnemu očetu in vnetemu narodnjaku naj bo ohranjen blag spomin! Naj mirno počiva v slovenski zemlji! • Nato so prepasali deblo z verigami na 30 mestih, to je vsako mesto po en meter vsek sebi, počez nataknili kole, na vsako stran k vsakemu kohi se je postavil en mož, ter so jo na ta način rinili iz doline ven. Miklavžev Jože s Potoka, star hr-vatar, je pa poveljeval. Pri prvem sunku so veje za-hreščale in pomaknila se je za pol čevlja; tako so. jo rinili okrog 100 metrov po zemlji in opoldne je bila na vrhu iz hoste ven. Vročina je bila tako huda, da so bili ljudje čisto premočeni. Na vrhu so smreko naložili na voz, vpregli dva para močnih konj in začela se je pomikati med ukanjem in petjem kar čez senožeti in. njive, da je prišla na cesto. Na cesti so jo okrasili še z zastavami, spredaj posadili godca s harmoniko, ki je igral celo pot Ob vsaki strani tega zanimivega sprevoda je korakalo 30 mož kot častna straža. Ob 2. popoldne je bilo to ogromno drevo na Muljavi. Cela vas je bila pokonci in so ljudje že od daleč ploskali temu triufalnemu pohodu. ROMARSKI SESTANEK AMERIŠKIH SLOVENCEV NA ŽALOSTNI GORI. - Slika nam predstavlja znano skupino ameriških Slovencev, zbranih na romarskem sestanku pred božjepotno cerkvijo Matere Božje na Žalostni gori pri Preserju dne 26. julija, 1925. Pred to cerkvijo se je od ljubljanskih liberalcev najeti žandar zelo arogantno zadržal in prepovedal Mr. Grdini, da se ne sme niti svojim domačim faranom zahvaliti za prijazen sprejem. V prvi vrsti stojijo sledeči: V sredi je Rev. K. Zakrajšek v redovniški obleki, na levo stoji Rev. Perčič, preserski župnik, poleg njega je Rev. J. J. Oman, duhovni vodja K. S. K. Jednote, zraven njega stoji dr. Trdan, profesor bogoslovja, za njim na desno od zadej je Matija Grdina, brat predsednika nase Jednote, pred njim stoji gdč. Ivanka Zakrajšek, sestra Rev. K. Zakraj-ško; na desno od srede poleg Rev. K. Zakrajška stoji Mr. Anton Grdina, zadej na levo za njim je bivši Amerikanec Frank Drašler, deklica v beli obleki spredaj je Drašlerjeva hčerka, poleg nje tik na levi stoji Mrs. Antonija Grdina, soproga našega glavnega predsednika, dalje na levo je Mr. Pikš iz Clevelanda, poleg njega je pa Mr. Pire, občinski svetnik iz Ljubljane. V* 4T TRIJE CLEVELANDSKI SLOVENČI V FRANCOSKEM AEROPLANU. Ko je bila skupina naših ameriških slovenskih izletnikov na potu v staro domovino, so hoteli trije pogumni Clevelandčani ogledati tudi svetovno znano mesto Pariz na Francoskem. Najlepši razgled na Pariz se jim je nudil z 1,000 čevljev visokega Eiflfelovega stolpa; ko so sedeli v aeroplanu. Ali poznate te korenjake? Na levi je kot pilot Rev. Oman, v sredi sedi brat Anton Grdina, na desni pa Mr. Jože Pikš. Leteli so z nepopisno!? naglico 00000 milj. Ta slika je bila povzeta na Eiffelovem stolpu v Parizu. • . . ' I NAŠ ROMARSKI SESTANEK iti; še za mar ga nisem imel. NA ŽALOSTNI GORI. ;Pa jih je bilo več kakor eden. - . Meni je rekel žandar: "Ne Dne 26. julija smo bili na boš govoril," jaz sem pa rekel: Žalostni Gori, pri Mariji Se- "Gremo pa na kosilo in pijačo," dem Žalosti, kamor prihajajo pa smo bili vsak pri svojem, romarji na božjo pot. To je ti-| Jaz se potem še nisem zmenil sti kraj, o katerem se je že ve- zato, zmenili so se 4>a drugi. liko pisalo in govoričilo, osobito zadnje tedne. Se danes kiha-jo nekateri ta rdeči "cajten garji," radi novice, katero so zvedeli iz "Jutra" (svojega vrednega kolega) iz Ljubljane, kaj da se je zgodilo takrat na Žalostni gori. Kakor petelin na gnoju je za kokodal "Glas Naroda," in kok Ija "Prosveta" je s kremplji brcala prah,okoli sebe; zacivka-li so še drugi vrstniki iste perutnine. "Ha, ha, ha, Grdinata so pa žandarji popokali, ljudje božji, poslušajte! Prav mu je, prav! Kaj pa hodi tja!" tako so šepetali med seboj. To veselje "Jutra," "Glas Naroda," "Prosvete" in drugih je trajalo le malo časa. "Sicer ga je pa tudi manj, nego so ga pričakovali. In nazadnje jih bo še najrajše zeblo radi tega veselja. Stvar ni bila tako huda. Spominjam se mladih let, če sem bil poreden, so mi mama rekli, da gre žandar. Najbolj gotovo je, da sem* jaz za naše "ta rdeče" tudi preporeden, da me strašijo z žandarji. Ko smo bili še otroci, smo Wžak, ko smo videli žandarja na Žalostni Gori. Zdaj ni bilo treba beža- Urednik pri "Glas Narodu," ki ima prav drobne oči in ki mene vedno in neprenehoma hvali, in ki dobro pazi, da se kaj ne pozabi ali pregleda, kar se izve iz stare domovine, je takoj in vestno storil svojo nalogo. Naredil je dobr<) mero, in prej, ko je to novico priobčil, je celo uglasil ljudem pot do posluha: pripravil je čitatelje na velik pozor. Opisal je mojo osebnost, mojo nezmožnost, katere ni mam še manj kakor nikjer nič. Povedal je ljudem, kako sem častilakomen, kako grd, neumen in kaj še vse. Ko že ni mogel nikjer ničesar več dobiti, da bi me blatil in ko so bile že kolone polne blata, je pa ponatisnil in še malo debelejše črke uporabil, da bi ti božji ljudje Ja tega ne prezrli. Mojster pa je, mojster ta urednik. Da bi pa ljudje ne mislili, da je on tak človek, da ljudi napada, je v ta namen prej napisal pohvalnico, kakor če bi božal živinče, predno mu zada nož. Hvala uredniku Glas Naroda" za poklon! Ta urednik, ki je nepravičen mož v svojem poročanju, pa ni potem isti dan ničesar videl, kaj so iz stare domovine pri- nesli in poročali cele kolone še drugi ljubljanski časopisi, ki malo več veljajo kakor pa velja "Jutro," iz katerega je "Glas Naroda" posnel ono novico. Pa recite, da ste pravičen in nesebičen časnikarski poročevalec-urednik ? Saj se poznamo in vemo vzroke; s takimi, kateri se resnice boje ali zakrivajo, ni vredno, da se debatirš. Za vaše zlobne napade je vas obsodila vsa slovenska javnost in to mi je dovolj. Kmalu zatem sem iz zanesljivih virov zvedel, da je bil nastop žandarmarije"na*t*reserju povodom našega domačega sestanka zahrbtno skovan in izpeljan. Istega so izposlovali nekateri činitelji-liberalci pri ljubljanski vladi samo iz golega sovraštva do mene, ker še nisem nikdar trobil v njih rog. Osrednja vlada v Belgradu ni o nastopu žandarmerije na Preserju nič znala. Nasprotno, ponujala nam je celo svojo pomoč in zaščito, če bi isto kje potrebovali. Ker je prišla preserska afera že tudi na uho osrednji vladi v Belgradu, je bila glede tega odrejena stroga investigacija. Čuje se, da bodo trije liberalni ptički v Ljubljani, ki so kar na svoje roke in iz političnega sovraštva izposlovali nastop žandarmerije na Preserju — dobili svojo zasluženo kazen. Toliko v blagohotno pojasnilo, da bodo cenjeni čitatelji znali, kako je prišlo do te žandar-marijske afere. Sicer je pa danes moj namen, da opišem o Žalostni Gori; o žandarski aferi naj s tem zadostuje. Napisal bom, kje se nahaja in kakšna je njena okolica, potem pa kako smo se imeli z znanci in prijatelji. In to si štejem jaz v dolžnost, ker sem one gore sin. Namreč rojen sem prav tik vznožja te gore v vasi Prevale«, katera šteje 14 hiš. Razun par manjših posestnikov, so vsi dobro stoječi kmetje. Ta nekdanja moja vas spada pod faro Preser, in v to faro spada tudi Žalostna Gora. Po okrajih smo Notranjci, kar se računa od Iga, ki je zadej za goro Krimom in do Rakeka s Cirknico in okolico. V faro Preser spada tudi vas Kamnik, ki šteje do 80 hiš, vas Podpeč (znano, da se iz Podpeči vozi v Ljubljane kamenje za zidavo hiš v čolnih) in tudi vas Gori-čica in Jezer. Vse te vasi in Preser so si blizo ena drugi skupaj, ležijo med griči, razun da so Goričica, Podpeč in Jezer ob eni strani ob hribu, od dru- ge strani ob barju, ki leži kot široka ravnina od Vrhnike do Borovnice in do Ljubljane. Za hoditi do Ljubljane imamo tri Mimo nas drži glavna pro- ti re. ga južne železnice, ki smo ji rekli da gre iz Dunaja v Trst. Kar vem iz zgodovine očetove pripovedke, je to-le: Ko so delali to Železnico mimo nas, so bin moja rajna ma mica branjevka, in so prodajali tudi pijačo tem delavcem. Oče so pa takrat kot "fest" fant marširali (ajnrikali) k vojakom, dekleta so pa jokale, ma ma so tudi jokali z njimi. Sicer so meni povedali, da takrat še niso vedeli, če bo ta fant njih mož. Oče pa so mi večkrat zapeli še tisto: "Kaj se boš ti jokala, ker boš doma ostala. Saj še jaz ne bom, ker naprej marširal bom!"® Oče •so mi pripovedovali, da je bila gradba železnice čez bar je od griča Žalostne Gore in do Goric črez Ljubljanico zelo težavna, vse, kar so kamenja na vozili v mehko zemljo danes, je črez noč izginilo v zemlji tako globoko, da ga niso mogli drugi dan doseči. Na milijone vozov je šlo v globočine tega jnočvirja, predno se je pokazalo na svitlo in naredilo trda tla To sem omenil mimogrede, ker mnogi niso vedeli, odkod je ta nagajivi Grdina doma Fara Preserje ima en kras in privlačnost, kar mnoge druge fare nimajo. Prav v bližini ena drugi so cerkve, pet jih je tri so vsaka na svojem hribu dve pa sta malo nižje, vendar tudi na vzvišenem kraju, kraju Teh pet cerkva, tako blizu skupaj in visoko na gorah ima skupaj 17 zvonov; dve cerkvi, farna in pa Žalostna Gora imate po štiri, tri pa po tri, da ne omenjam še dve manjši cerkvici posebej, bolj oddaljeni. Nekaj prav ljubkega in zanimivega je tudi to, da tukaj zbrana vsa sveta družina. V sredi ((farni cerkvi)^ je sv. Vid (tak patron je tudi* pri nas v Cleve-landu), poleg je takoj vas Kam nik s sv. Florjanom, na desni je na griču cerkev sv. Jožefa poleg na desno iste je cerkev sv. Ane in na levi strani je cerkev Žalostne Matere Božje; to jte zares krasno in za katoličane privlačno. Nič Čudno pa ni, če so odpadniki "samostojneži" (liberalci) za Časa, ko so metali zvonove iz zvonikov, kričali: Prav je, tako nas ne bodo vedno motili T' Menda sem se jaz radi lepega zvonenja tukaj v detinskih letih navžil duha, da sem pogosto to delo opravljal tudi sam. Zvoniti mi je bilo v največjo zabavo in užitek. Na Žalostni Gori sem #prespal marsikatero noč, da sem zgodaj v jutru potrkaval na zvonove. To delo sem obnovil vselej, ko sem bil doma na povratku, tako tudi v soboto 25. julija popoldne, in z istimi svojimi znanci in prijatelji kakor pred 35. in 30. leti. Tukaj imajo sedaj zopet štiri nove zvonove, so iste velikosti, kakor so bili prejšnji, samo sedanji so jekleni; nimajo istega milega glasu, drugače pa so popolnoma vglasbeni kakor so bili prvi. Že v soboto pred Jakobovo nedeljo 26. julija so z možnar-jem (strelom) oznanili, da:bo drugi dan tukaj na Prevali žegnanje. (Jelo uro je odmevalo ubiranje zvonov, kakor angelska godba iz gore navzdol, in naznanjalo, da je sobotni dan in za PrevalČene še kaj več — žegnanje" drugi dan. Drugo jutro so zgodaj zjutraj zagrmeli streli možnarjev in s plašili speče zajce po grmovju in med ubiranjem zvonov so kratkočasili na vse Štiri vetrove zaspane in zmučene kosce in pa mlatile, ki so prejšnji večer že "likof' pili pri napolnjenih žitnicah. Zares veseli dan, noben si ne bi mislil, da bo potem čez dan tukaj rogo-vflil "žandar," Pa to nič, to veselje, ki se je že začelo v soboto, se je nemoteno nadalje- valo tudi lepo gladko naprej. V nedeljo se je zbralo veliko ljudi, prišli so od blizu in daleč; dan je bil lep, kot nalašč jasen in čist; to nam kaže ta slika, povzeta na ta dan. Prejšnja leta so se tu vršile službe božje po dve ali tri na tak dan, v novejših časih so druge službe v farni cerkvi in le ena v podružnici, zato pa je bilo še več ljudi. Sveta maša se je darovala na slovesen način z leviti, pridigar je bil Rev. Kazimir Zakrajšek. Po maši smo se razvrstili pred cerkvijo, kakor se vidi na tej sliki. Okoli cerkve je zid, torej je obzidan cerkven prostor, in iz dveh strani vodijo stopnice navzgor; po mojem mnenju bi tukaj žandar ne imel pravice javno nastopiti. Takoj po na stopu žandar ja smo se podali v kolikor je bilo moč v mežnarijo, kjer so bila jedila in drugi so bili od zunaj pod košatimi li parni; malo je bilo časa meni za obedovanje. Ljudje so hoteli kaj poizvedeti; imel sem pač dovolj posla vse popoldne; kakor pri "ofru" so se pomikale ženice mimo, sicer čudno, s smehljajočim obrazom in vendar solzami v očesu; veselja in radosti je bilo toliko, da so že tam takoj dobra srca zarosila umazani Čin nastoplega žandar-ja. Nekateri so nekako začudeno opazovali ves ta dogodek. In ako so imeli v sebi le slovenska čuteča srca, so se morali sramovati tega, kar so ma lo prej vprizorili agentje liberalcev; ostali so tam še nekateri žandarji, dokler je bila tam kako oseba. To se pravi da smo bili zelo zavarovani pred kakimi kragulji. Pa pustimo to. Ob tretjf uri popoldne so bile še pete litani je, pevci iz Preserja so se prav lepo odzvali in pokazali. Še en krat smo bili pri Mariji, katere podoba je tako lepa, da se je človek ne more nagledati; kras no, visoko v globokem tronu je Velika podoba Žalostne Matere Božje, kateri obraz je tako mil, da vzbuja v srcu vsakega sočutje, oblečena je v lepo svilnato obleko; sedem mečev je na-merjenih (zabodenih) v srce, ob straneh visokega kamenite-ga oltarja stoje vojaki, v rokah držeč morilno orodje, pod altar jem pa že v grobu počiva njen sin. "Mati žaluje za sinom." Nad oltarjem pa je zapisano: "Mati, glej Tvoj Sin." Vsa notranja oprava v cerkvi spričuje o Žalostni Kalvariji; vse opominja na velikansko žalovanje naše božje Matere in trpljenje našega učenika Z*>e-ličarja, tako da ni ime Žalostna Gora samo ime. Ali žalosten ni oni, kateri se tukaj zateka; žalostni tukaj dobijo tolažbe, in ravno radi tega se ne more te ga kraja in te podobe nikoli pozabiti in tam se bomo Se vi deli, če nam Bog da dočakati. Po litanijah smo šli zopet v mežnarijo; proti večeru so se polagoma eden za drugim vra čali na svoja domovja. Zatem smo se odzvali povabilu mojega brata v moji rojstni hiši in se tam mudili v pozno noč. Bili so tu z nami Rev. Oman, Prof. dr. Trdan, Rev. Kazimir Za krajšek, župnik in kaplan iz Preserja in župAik in kaplan iz Borovnice, pa nekaj sorodnikov iz Vrhnike. Tako smo zaključili dan praznovanja na Žalostni Gori vsi prav zadovoljni Največjo zadovoljnost pa so uživali vsi oni, katerim so bili poslani darovi. Preveč bi bilo, da bi napisal imena teh, ki ste darove poslali in onih, ki so jih prejeli, kajti s tem bi nekatere druge užalil; ali bodite prepričani vsi tisti, kateri ste poslali svojemu očetu in svoji materi denarno pomoč, da ste s tem storili največje delo usmiljenja. Hvaležnosti, katero so izrekale vaše mamice, se ne more popisati; o tem bi lahko pisal mnogo več, za sedaj najrajše prikrajšam; pride še čas. Vi pa, ki ste darovali, vedite, da je prišlo po- šteno v njihove roke. In da so prejemniki vam iz dna srca izrekali v imenu Boga tisočkrat-no zahvalo. Pozdrave so izročali pa tudi vsi drugi poznanci, s katerimi smo prišli v dotiko in razgovor. Na mnoge ste vi tukaj že pozabili, toda oni doma vas ne morejo pozabiti in posebno ne vaši sorodniki, da ne omenjam starišev, ker to bi peklo v srce. Spomnite se svojih doma, ki so mnogi v potrebi, oni čakajo vaše pomoči in vaša pisma vsak dan. Oni ne morejo, kakor vi lahko, pozabiti vas. In ako bi vi vedeli, koliko žalovanja in tuge da prestanejo radi tega, ker jim njihovi otroci ne pišejo, ali pa celo njihovi možje in pošljejo kaj podpore, bi se sami vi zjokali nad seboj. Celo nam so oči zaro-sile, kadar smo morali poslušati tarnanje takih, že od svojih zapuščenih. Ob priliki se bom še kaj oglasil. Želim pa, da moji sopotniki, Rev. Oman in Rev. K. Zakrajšek pridejo na dan s svojimi poročili, kajti tudi ona dva vesta to, kar vem jaz in še- več. S časom p^ide vse v javnost, Gospodom duhovnikom v domovini in pa drugim odličnja-kom, kakor vsem onim, ki so z nami ob času uživali veselje in naporne urice, bodi izrečena iz srca iskrena zahvala. Pridite tudi vi pogledat našo novo domovino — Ameriko, da vam bomo mogli vrniti vašo naklonjenost in gostoljubnost; pridite prihodnje leto, ko bo zato tako lepo priliko, 28. mednarodni evharistični kongres v Chicagu. Slednjič vsem sobratski pozdrav. Anton Grdina, bivši romar. AMERIKANSKI &LOVENCI! Usodnejše življenje, ki g* ima delavec v Ameriki je Vas vleklo preko morja. Večje spoštovanje in boljša plača, ki jo prejema tamo&jiji delavec, vse to mu je prinesla njegova večja stanovska teobrazba in zavednost. To sta tiste dve lastnosti, ki jih posebno pogrešamo doma v Sloveniji. Posebno čutimo to v Trbovljah, ki so ■največji industrijski kraj Jugoslavije. Da se teihu odpomore, smo te pred vojsko ustanovili izobraževalno društvo in postavili društveni dom. Po velikem trpljenju «a časa vojske in velikem narodnem navdušenju ob njenem koncu, je prišel za Trbovlje 4e čas velikih štrajkov, ki pa so se slabo končali za delavca in danes ialosmo premišljuje vse te dogodke razočaran, ker je bil vsled lahkomiselnosti raznih socijatističnih in komunističnih kolovodij ogoljufan v svojih upih. Iz vsega tega pa se je rodilo spoznanje, da je med ljudmi še premalo Izobrazbe, da bi mogli odločati o svoji usodi in nastala je velika želja po večji izobrazbi, tako da je postala naša čitalnica fn naša dvorana premajhna in tedaj smo se odločili prizidati novo veliko dvorano z odrom in telovadnico sedanje prostore pa preurediti za druge društvene namene, za knjižnico S čitalnico, godbo in petje. Spomladi smo začeli s zidavo in spravili novo stavbo pod streho, vendar ,iam št manjka denarja do polne izvršitve okoli pol milijona dinarjev, ki jih pa naši člani delavci ne morejo spraviti več skupaj, zato se obračamo z iskreno prošnjo do rojakov in ameriških Slovencev sploh, da nam pomagajo dograditi Društveni dom v Trbovljah v izobrazbo in prid predvsem tukajšnega delavstva! Trbovlje, 25. avg. 1925. Stavbni odbor novega Društvenega Doma v Trbovljah. Dr. J. Jenšterle, I. r. J. 2mavc, I. r. Gospod Anton Mervar, trgovec z muzikalijami v Clevelandu, O. je pooblaščen zbirati doneske v zgorajšni namen. Njegov naslov je: 6021 St Clair Ave. Cleveland, Ohio. Opomba: Imena darovalcev bodo priobčena v tem listu. (Advertis.) t JOHN 0VN1CEK ltll W. 22ad Sc Chlemgs, m. SLOVENSKI KROJAČ izdeluje po meri »«tVt obleke in vrhnje suknje. Cisti, lika in popravlja moške in ženake obleke. Svoji k svojimi NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtega srca naznanjam tužno vest, da smo dne 31. av gusta t. 1. pokopali mojega moža Frank Novak-a. Pokojni je šel zdrav na delo dne 27. avgusta; ob 4. popoldne istega dne je delal na nekem železniškem križišču, in ko je imel neki opravek na progi, je nanagloma priletel železniški vagon, ter ga je na mestu do smrti povozil. Pogreb se je vršil ob 9. zjutraj na katoliško pokopališče sv. Križa. Pokojnik je bil star 56 let, rojen v Veliki gori, fara Krško na Dolenjskem; bival je v Ameriki nad 35 let, večinoma v Butte, Mont. Hvala našim sosedom, znancem in prijateljem za obilen obisk in tolažbo v tej žalostni uri; hvala vam lepa za veliko vdeležbo pri pogrebu, kakor tudi za krasne vence, katere ste v tako velikem številu" položili na njegovo krsto. Posebno lepa hvala Mr. in Mrs. Trunkle iz Great Falls, Mont., za vdeležbo pri pogrebu in naročeno sveto mašo, ki se je brala v cerkvi sv. Jožefa. Hvala tudi Mr. in Mra. John Trunkle, Mr. in Mrs. Frank Lousen in otrokom. Mr. George Podbregar in Miss Mary Mohar, vsi v Great Falls, Mont. Lepa hvala za obisk Mrs. Katarini Stepan, Mrs. Frank Bizjak, Mrs. Joe Kešman iz Anaconda, Mont Sveta vera nas uči: Človek, bodi vedno pripravljen na zadnjo uro; žalosten je pa dogodek nagle smrti. V miru počivaj ljubi mož in dragi oče, nebeška luč naj ti aveti! Žalujoči ostali: Mary Novak, žena, Mrs. Chas. Lousen, hči. Frank Novak jr., in JL A. Novak, sinova; slednji v Berkeley, Cal., in še več drugih sorodnikov, živečih v Združ. državah. NAJVEČJA SLOVENSKA UNLJSKA TISKARNA V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vae vrste tiskovine. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO UČEN IZDELEK dobite vselej ▼ naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov t raznih Jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. AMERIŠKA DOMOVINA V tvojem lastnem poslopju 6117 St Cfalr A vs. CLEVELAND, O. Tnr Najboljše __blago dobit« te nale veletrgovine. Proda- litinah; tet« J« vedno i veie in čisto kakorfno N dratTi prodaj* RaiPo*Uj.mo „ kraje Amerik« i« Vanadt Pilita *> v tore« in M trat; v.orte razpošiljamo ra.to»J ' ALBERT STETZ dept. J. ruMit St, PtaaakT M, J. "GLASILO K. 8. K. JEDNQTE," 28. hočete zvedeti za naslov kakega vašega sorodnika, znanca in prijate- p™ UPE ANI>LABQB8 it, Key. "FREDERIC BARAGA, First Bishop al Marqaat*, Mich. KYtOOTOMU« VBKWYST, af Laa Anaalw. CaL "Crediderunt quotquot prae-ordinate erant ad vitam aeter-nam," all those believed who were ordained to eternal life. St. Joseph's Mission at La Pointe was fast assuming the form of a well-regulated parish. The church, still located at Mid-dlefort, near the large Indian cemetery, was finished both inside and out. It had a nice altar, pulpit, pews and a regular choir, composed of Canadian and Chippewa singers. For many years Theophile Remil-lard, still alive at this writing (1896), aged 83 years, was head singer in St. Joseph's church; he was assisted by An-toine and Jean Baptiste Gaudin (Gordon) both still alive (in 1896). Antoine Gaudin resided at present Gordon, Wis., and is a very good practical Catholic and mainstay of the little mission at his place. His brother, Jean Baptiste, resides at Bayfield, Wis., and is also a very good Catholic, as are also Joseph and Angeligue Gaudin, twins, brother and sister of the above-named men. We will mention some of the old settlers in La Pointe (1835-1843). Besides the above-named singers there were at that time on the island: Alexie Neveu, Gros Cadotte, Michel Cadotte, Alexie Charpentier, Charette, grandfather of Char-ette, of Odanah; Antoine Charette, Ignace Rabfdoux, Jean Baptiste Denomme, Francis La-more uč, Baptiste Gosselin, Francis Bellanger, Basile Beau-lieu, John Bell, generally called Squire Bell; Louis Wufault, Baptiste Beriault, Louis Du-fault, Charles Belle Isle, Le-gault (Lego), John B. Brisette, Vincent Roy, sr., Vincent Roy, who died in 1895 in Superior, Seraphin La comb, Capt. Angus, Michel Boucher, Brobaut, Antoine Perinier, Michael Bassinet, Hilaire Genereau, Megalise, Jean BaptisteLassard, Robert Morin, Antoine Cournoyer. There were also three ushers or church-policemen to keep order in. church and assist their pastor. Father Baraga had also two. grown-up boys to serve Mass* and a sexton, everything ii^true church style. All these men were Canadian Frenchmen, married to Indian women. Many of the parishioners, in fact, by far the greatest number, were very good men and deserving of great praise for their fervor and piety. Father Baraga had also a neat, well-built house, built, of course, of hewn logs, for frame buildings were very rare in those days as being too expensive. Adjoining the church was the cemetery, that "city of the dead," covered even at present with many little houses built Indian-fashion over the graves of their dead. We see in this mode of burial much that shows their belief in the immortality of the soul and their tender love and regard for the dead. Even Christian Indians adhere tenaciously to their Indian mode of sepulture, unless hindered by their pastor. They : hate to bury their dead deep in the ground, preferring tp have them burried but slightly below the surface.. They generally put something over the coffin, usually a mat, or nice quilt, to keep it from getting wet. After the grave is filled they will immediately spread over it * large piece of birch-bark, as a kind of temporary cover to keep the rain from wetting the grave. If not too poor, they will get a neat little house, or at least a nice r6of, built over the grave at considerable ex pense. To this, then, the Christians attach a cross to distinguish their graves from those of the pagans. " The pagan usually plants a United States flag or some su perstitiously marked banner on the grave of his dead. On the whole, it can be truly said that they have more regard for the dead than many whites have. The pagans used to bury var ious articles used by the deceased during life, also place to bacco or sugar on the grave, or in the drawer made for that purpose in the little house built over the grave. But these customs are falling into disuse more and more. A peculiar feeling of sadness and pity seizes one in passing a pagan grave-yard. They do not seem to have that aversion to graveyards so common to whites, for they often build their wigwams or houses close to the graves of their dead. In Bayfield their graves formerly lay on all sides, in front of the church, under the priest's window,, at the rear of the house, in short, everywhere. Well does the writer remember the lonely, qtieer, ghostly feeling that crept over him when, during the first week of his stay in Bayfield, in June 1878, he had to sleep literally among the dead, without a human soul in the house. However, his slumbers were not disturbed by nay nocturnal visitors from the spirit world. \ During the winter of 1838-1839 Father Baraga composed his "Gaginkwe-masi-naigan" — "Sermon-book," which contains the epistlles and gospels of all the Sundays and holydays of the year, besides a short bible-history of the old Testament and instructive extracts from the four gospels, Acts of the Apostles, epistles of St. Paul and other Apostles. This book he intended to have printed at Green Bay, this being the nearest plaee where it could be done. However, the estimated cost of printing and binding was $300. It was no doubt for that reason that he wrote to the Leopoldine Society to procure the necessary funds. The "Gagikwe-masi-naigan" now used by our Indian missionaries was printed by Joseph A. Hemann, Cincinnati, O., in 1858. Father Pirc in a ietter dated La Pointe, v Wis., July 21st, 1838, writes as follows of Baraga's labors' on that island: / "La Pointe is a large island, where fish are plentiful, at the western end of great Lake Superior, 480 miles (?) from Sault Ste Marie, my. for-mer station. A large trading company has a branch store on this island and it is therefore the rendezvous of many Indians and French Canadians, all of whom lived like pagans- before Father Baraga's arrival* "At /irst this pious missionary had to contend with many difficulties and hardships, but with his cQ&mmry, persevering energy and apostolic zeal he soon formed out of these rude, wild barbarians * very large Christian congregation, which continues to grow daily through new conversions. To his great joy he has completed . his beautiful new church and a suitable priest's house with the money he brought with him from Europe. ; . (lb be continued) -o- Tromm-Mihaiov: Čudna kupčija. Ob deželni cesti, ki pelje iz Guamora proti Sedmograški v Rum unij i, stoji majhna krčma, kjer mimoidoči potniki navadno prenočujejo. Krčmar, izredno zgovoren mož, je menil, da se svojim ljudem in nočnim gostom najbolj prikupi s tem, če neprenehoma ž njimi govori in svojo brezmejno radovednost z neštetimi vprašanji nasičuje. Nekega večera se ustavi pred krčmo trgovec Mendel. Ko iz-preže svoje konje, stopi v gorko krčmo, sede za peč in použije svoj" grižljaj. Krčmar Mozes se je ravno pripravljal, da bo vsled dolgočasja, po sobi muhe pobijal. Da ne bi motil gosta, ki je ravno večerjal, se je celo nekoliko časa v tem prijetnim opravilom ukvarjal. Ko pa je tujec povečerjal, je stopil Mozes k mizi in si zadovoljno mel roke. "No, dragi prijatelj, kako je s kupčijo? Dandanes je težko preživljati se s kakim primer* nim poslom . . ." "Jaz bi tega ne trdil," odgovori trgovec, "moja kupčija gre pravzaprav vedno izborno. Želim le, da bi tudi v bodoče tako ostalo, potem bom vedno zadovoljen." , i 'O, o!" vzklikne Mozes presenečen, "vi ste pač prvi, ki se ne pritožuje nad slabo kupčijo." 'Čudno," meni trgovec Mendel brezbrižno, "v teh časih — ha, ha, ha!" 'S čim pa kupčujete, če smem vprašati?" reče Mozes z velikim zanimanjem. 'Z nospvi,' 'odvrne Mendel in mirno izpije svoj čaj. 'Z nosovi? S pravimi človeškimi nosovi? To je pa res čudna kupčija. Tega ne razumem." 'Vam pa jaz razložim. Potem boste umeli, koliko dobička mi donaša moja kupčija. Sedite k meni." Mozes pristavi stol in sede nasproti Mendlu. Le-ta pokaže na krčmarjev nos. 'Rečem vam, da imat^ izbo-ren nos. Ravno take jaz najbolj rabim, jih vedno lahko razpečam. Takega že dolgo iščem. Tak nos je nekaj posebnega! Ce bi mogel dobiti ravno takega, ne vem, kaj bi dal zanj r Mozes je nehote potipal svoj nos. " 'Svojega nosu ? Ne, dragi prijatelj, tega ne dam za ves svet. Bog me obvaruj!" Mendel ga prekine'z močnim zamahom. 'No, kako naj si to razlagam? Kaj pa imate od tega, če je nos vaš ali ne. Jaz dam za moj nos 10,000 kron? Jaz te-Ijar Mozes postane rdeč kakor plamen.. Deset tisoč kron to je že lepa vsota, ki je človek ne sme kar tako zavreči. Stvar je treba še enkrat premisliti. Deset tisoč kron — za en saiq nos . . . Mendel opazuje s skrivnim veseljem krčraarja. "Kaj pravite, ali bi res dali za moj nos 10,00 kron? Jaz tega ne morem prjtv razumeti?" "Seveda bom dal. Take ponudbe ne dobim nikdar več v življenju, zanesite se na to." "Ali boste nos odrezali ?" vpraša Mozes na polglasno, toda že tudi na pol premagan. "Bog varuj! Brez nosa v^p-dar ne morete živeti, to pač sami razumete." Mozes postane še bolj pozo- prr ren. "Nosu torej ne boste vzeli s seboj in mi vendar hočete denar izplačati?" "Seveda. Šele po vaši smrti pridem, da vzamem vaš nos. Ali ste s tem zadovoljni t" Mozes je bil zelo zadovoljen. Kaj se zgodi po moji smrti, to me ne briga, je govoril samemu sebi. Glavno je, da še za življenja pridem do denarja. In tako podpiše pogodbo in spravi ves vesel 10,000 kron v mošnji-ček. Tisto noč je spal kot najsrečnejši mož na svetu. Ko iznova napoči dan, Mendel vstane, nakrmi in napreže konje, da se tako obdroži HwiiHK' TRGOVCI io PODJETNIKI spadajoči h K. S. K. Jednoti, Jolietčani, Pozor! Kakor vsako lete, tako smo tudi letaš pričeli z grozdjem. Naznanjam, da dobivam grozdje na vagone iz Kaiifaraije in "iz .Michigana pa z velikimi trueti iz najboljših vinogradov. Pretekli teden smo prodali dva vagona maikatela in zinfandela in aekolike michiganskega; zatorej dobite pri nas vedno frišno blago in tudi po nizkih cenah. Zdaj si lahko vsakdo preskrbi nekaj dobre domaže kapljice za zimo ker je zdaj čas m prešanje. Letos je grozdje izvanredno fino, torej bo tudi kapljica dobra, katero baste imeli za okrep-čilo. Pri nas bomo zopet kmalu prijeli delati Hite domaČe kraoske klobase. Kako prikladno je v dolgih zimskih večerih, če vam prinese gospodinja okasnih klobas, vi pa Uter okrepčila iz kleti. Zdaj je fas, da si lahko isberete grozdje, kakoršne hočete, ker ga imamo vedno na domu par sto bak«; velikokrat pa veJ tisoč besketov in baks sli zabojev. Dobili bomo tudi fino new-yorsko grozdje. — Pokličite telefon: 3301. M. (lorsich Red Front Market 1134 N. Hickory St. OGLAŠAJTE "Glasilu K. S. K. Jednote" v največjem slovenskem tedniku, kojega ste tudi vi lastnik! IMA OKROG 16,000 NAROČNIKOV. Držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! Za oglaševalce, ki spadajo k naši Jednoti imamo določene posebno znižane cene. Pišite za pojasnila na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Telefon: Randolph 3912. :li»e S rtr vairaT a vrVk A blago as najaiije cene. CLEVELAND, O. Načrti in vaorei ZASTONJ 1 ~ .Hin«nmimnii miiiiiiiiifiHiunimiiiniiniiiuMiiiiimuiti(mi~ lUIIIUIIUIIlllIilllllllllllliliMIIIIIIL F. KERŽE, Joliet, III. FARME NA PRODAJ. Da se likvidacijske zadeve bankrotne Greenwood State banke (Greenwood State Bank) uredi, smo prevzeli več farm v okolici Willarda in Gormana. V teh krajih so večinoma sami Slovenci naseljeni. Cene teh farm so sedaj jako nizke, mnogo pod ceno drugih farm v okolici. Pišite za pojasnila in cene na: The Greenwood State Bank P. W. GulJord, Special Deputy Commissioner f ^ GREENWOOD, WIS. I* » ..I .* • , v,;,».,;».'.»;, ,». «.'. «. »**'•» , • « » ..» . * » * "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 23. SEPTEMBRA 1925. čuvstvovanja ie veram na možgansko delovanje ali ne?" "Kot pošten človek, ki se z vprašanji teh meja najrajši ba-vi in jih znanstveno preiskuje, moram reči: ne" pravi zdravnik. "Izkustvena znanost sicer lahko dokaže, da se podajajo predstave po živcih in možganih, toda priznati mora, da se najbolj preproste predstave in občutki bistveno ločijo od možganskega delovanja. Brez možganskega delovanja bi gotovo ne imeli nobenih predstav v sebi — če pa ne dela duša z že dobljenimi predstavami popolnoma samostojno in brez možganov, o tem ne more nobena človeška znanost nič povedati." Večno hrepenenje Nemiko spisal F. Sag. Poslovenil F. a T. S tem naznanjam vsem Slovencem in Jugoslovanom v Chisholmu, Minn, ic okolici, da sem otvoril novo TRGOVINO Z ZLATNINO IN URAMI na 205 West Lake St. CHISHOLM, MINN. Izvršujem tudi vsa urarska popravila. Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za naklonjenost In obilen poset.. — Svoji k svojim! Joseph Chitnzar 205 West Lake St. Chisholm, Minn. Phone 806. Ameriškim Slovencem: Z novembrom mesecem začne katoliški list "AMERIKANSKI SLOVENEC" izhajati petkrat na teden, kar je tdliko kot dnevnik. Dolga, iskreno gojena želja ameriških Slovencev bo s tem uresničena. To je določeno in pri tem ostane. Obenem tem potom otvarjamo: Izredno kampanjo ZA 700 NOVIH NAROČNIKOV da se bo dalo s tem listu kot dnevniku podlago za obstanek. S to kampanjo se nudi vsem čitateljem in naročnikom izredne pogoje, to zato, da bo našim prijateljem-somišljenikom lažje agitirati in pridobivati nove naročnike za katoliški dnevnik. eZato smo sklenili žrtvovati od svoje strani veliko, namreč to, da ponudimo starim in novim naročnikom to priliko, da kdor ponovi ali podaljša svojo naročnino še za naprej od 15. septembra pa do 31. oktobra, 1925, dobi list za staro ceno: .^KOTIČEK\ tffltoSKospRAVJE - ^m 2 Jh^^Vjl^. »n vrhu tega vam plačamo mi J^mS^'SWT ' ^ 2 frZf** P° 3% »bresti dvakrat v letu ^HSSBSPVm^ffm 3 23 -s ' U"" ter iste prištejemo h glavnici. rt^'iS* *A Vlagate lahko v našo banko HNKkJ^^nCMi J U rt Z*!! prav tako zanesljivo kjerkoli JjM^jSBSUtln živite širom držav, kakor če »Pi ' Hm jjggj jB b' *ive,i v našem mestu. Pi- noatim, kot tatovom in ognju . »n dostikrat se ga potroši brez potrebe. Ce ga imate pa na naii motni in zanealjivi banki, p« je denar vedno na varnem mestu; vendar so ga lahko dvigne ali deloma alt čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740.000 |a resarvnaga r"Hi kar Je znak varnosti za vaš dtfnar. Skupne denarne vloge pa presegajo čas 5 milijonov dolarjev. OSKRBA MATERINSTVA in OTROŠKEGA ZDRAVJA da ta ponudba starim in novim naročnikom ob tej priliki veliko koristi za vsakega našega naročnika, ker listu kot dnevniku bo potem višja cena. Ta ponudba preneha s 1. novembrom, 1925. Prijptplji naročniki, poslužite se te prilike. Pridobivajte fedaj novih naročnikov, da pridobimo listu še 700 novih naročnikov, ki jih je potreba kot dnevniku. Stojite kar je v vaši moči za katoliški dnevnik! Vso pošto naslovite na: * , JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON »Ti. n JOLIET, ILL. Wm. Kadmond, proda. Chaa G. Poar^L fcaah- Jooopb Quads, pernat. kaalr. ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v vara«, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bond« in bonde občezna-nih korporacij/ ki mu donašajo od 5% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bond«, kater« laatuje K. S. K. J. smo jih MI prodali ▼ popolno zadovoljno«*. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje. Jaz MARY šTALCEfc CLEVELAND. O. te izdelujem HARMONIKE, NAD 20 LET ki so med vsemi drugimi izdelki priznsne za najboljle. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prskso. Ds so moje harmonike v resnici najbolj znane in >pri-ljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisms iz vseh krajev širom držav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge PIANO ROLLK In PLOŠČE ZA GRAMOFONE. Pišite po cenik. Pri/meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music Store, »21 ST. CLAIR ATE. CLEVELAND, OHIO. I sata' rabila Wahči- I i Alpentinkture, od ka- dolge laso, zakar se g. Wahčiču lepo sa hvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kskor so moške, ženske In otročjo. Za rane, opekline, krasta, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive laae, revmatizem, kostibol in tr Sanje, kurja očesa, bradavice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHČK 1436 E. 95th St. (biten Wade parka) CLEVELAND. O. A. C. ALLYN & CO 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. Established 1857 - PREDNO ODPOTUJETE Xou a rinikom, it niuttimn jekla. SO. •(. 7« in TS«h dola«, ~-.lt.00 Kom poHfanka a rintkoa. SS. TS / in »» em. Sola« '---—St SS Klepilno orodj«-----»1.16 Bruni ktatn "llrp«r , .........>0.4» Pralca---------------JLJLII Motita 90c Srp m kl«pati SS«: HMti m repo, ■ 4t«m »olnii _$1.Z» Blaao potili«« pottatna proate. ^^r na vaše letošnje počitnice ali na 1 obisk v inozemstvo, zglasite se ^V^ 1 gotovo pri nas, da zamenjate svoj denar v potniške Čeke (Travelers' Checks). Ne bojte se pri tem nobene izgube, če bi jih tudi izgubili ali Če vam jih kdo ukrade, kajti teh čekoV ne more nihče drugi izmenjati kot ona oseba, ki jih kupi. Mi imamo te čeke v različnih denomini-nacijah ali svotah. Telefon pitarne: 04 »S Telefon stanovan;«: 624 JNO A. TEŽAK SLOVENSKA CVETLIČARNA, vogal N. Chicago la Indiana St. JOLIET, ILL. V tal osi iau» a vete rot«: iideiu-Jetn vence u pogreb«, topke ta po-rdVe in ta bolnUnic«. Narodila ae a*r«j«aiajo tudi pUme-nim, telefonitnim in brtojavltiin potom. V.a naročila *e it»rie po telo nitki ceni in toteo. Poakusit« t naročilom enkrat pri ami. VAŽNO je za vsakega rojaka, da vse svoje notarske posle poveri edinole izkušenemu notarju. Podpisani imam dolgo letno prakao v izdelovanju kupnih pogodb, pooblastil, vsakovrstnih pobotnic, oporok, dolžnih pisem, v pre iskovanja stanja zemljišč in raznih drugih stvareh, bodisi tukaj ali v starem kraju, in se rojakom toplo priporočam. ANTON ZRA1NIK, slovenski Javni notar, 4995 Butler Street, Pittaburgh, Pa JOS. KLEPEC, JpUET, ILL. Insurance — Real Estate — Loans 107 Chicago St Phone 5768 A 2196R-. Premoženje te banke znaša $12,000,000.00. Ko je skopnel sneg in so cvetele prve vijolice, je prišel na obisk v kaplani jo na Breg doktor Neltin.. Najprej sta si obnovila Marija Svetec in zdravnik stare spomine, ko sta bivala skupaj v MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica, >22 N. Broadway, JOLIET, ILL Telefon 2380-J.