190. številka. Ljubljana, sredo 20. avgnsta. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avatro-ogerske dežela za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., u četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesoo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za messc, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežela za oelo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja, znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri« stopiio petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. do so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempulj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljub j mi na ceiovtiki cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". OpravnlStvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hišf
Volilni shod na Blanici pri Sevnici
17. avgusta.
Prvi javni shod kmetskih volilcev je sklical g. Alojz Len ček, bivši deželni in državni poslanec, na Blanico. Zbralo seje blizu 120 kmetskih in gospodskih mož iz sevni-škega in breškega okraja. Med temi je bilo mnogo najvplivnejših mož, županov in velikih kmetskih posestnikov, ki so dozdaj še navadno pri vsaki volitvi bili za volilne može izbrani. Priteplo se je pa tudi pod komandom sovniškega kaplana Tompaka nekaj cekmojštrov in mežnarjev in takih ljudi, ki so za kupico vina pripravljeni vsakoršen škandal delati. To so bili reprezentanti klerikalne, ali kakor bi Kosar rekel, katoliške omike; teh reprezentantov skoro nobeden niti brati ne zna; a njih divje kričanje se je glasilo: nProč s šolami! Proč z učitelji! Nam nij treba nobenih šol !"
In tej dihali na čelu je stal sevniški kaplan T o m pak, ki je tri dni od kajže do kaj/c letal, nevedne ljudi hujskal in šuntal, da bi dosegel od Ulage in K osa rja menda mu dano naročilo, vsaj zborovanje motiti, če več ne more opraviti. Samo mirnemu in dostojnemu obnašanju narodno- liberalue stranke se ima zahvaliti, da provokacije Tompa-kove nijso mogle razbiti zbora, ampak da se je redno vršil, seveda ne na veselje in zadovoljstvo klerikalcev.
Zborovanje se je ob 3. uri popoldne pričelo.
Gr. L e n č e k pozdravlja prišle volilce. Volitve so pred vratmi, zato se moramo pogovoriti, koga hočemo voliti  za svojega po-
Metek.
Meta Holdenis.
{Koinan, francoski spisal Viktor Clierbuliea.)
Poslovenil Dav. Ilostnik.
Tretji del.
VII.
(30. nadaljevanje.)
Dve uri po dohodu zadremije gospa Mauscrrc, sita jezera in Mont-Blanca in utrujena zaradi pota, na kanapeju hotela les II a i u s; Lulu, ležeča na blazinici, jej je spala pri nogah. Pričakovajo uro obeda, povabi gospod Mauscrre, kije bil tak junak v šahu, kakor v streljanji, gospoda d' Arci, da bi ga ponižal, na partijo šaha; ta pa jo sprejme v nadeji himeričnega povračila.
Meta odide ; šla se jo so svojimi mislimi šetat na obrežje, kamor je ravnokar došel z druge strani čoln. Čolnarji, ki so bili v njeni, priklenili so ga bili ravnokar za kol, ter ovili jadra okolo jambora.  Imela je do-
slanca v državni zbor. Nasvetuje, da si zbor izbere predsednika.
G. Lenčck je bil potem enoglasno za predsednika izvoljen.
G. Taušek iz Brežic poprime besedo: V malo dneh pričakujemo, da bo zdanji državni zbor razpuščen. Ta je bil dozdaj izvoljen iz deželnih zborov. Zdaj pa bodo volitve direktne, in sicer iz treh skupin, iz kmetske, mestne in velikoposestniške. Ker ne morejo vsi deželni poslanci stopiti v državni zbor, so večji volilni okraji. Mi volimo skupaj s celjskim, Vranskim, gornjogradskim, šoštanjskim in laškim okrajem. Tedaj je teško, si moža izbrati, znanega v celem volilnem okraji. Govornik omenja, da so posvetni narodnjaci postavili v Ljubljani slovenski centralni odbor in pododbore po vseh okrajih. Dozdaj smo se pri volitvah vsi Slovenci pod enim praporom borili in ta je bil narodnost. Bojevali smo se z nasprotno stranko, katera nam nij bila pravična v naših narodnih terjatvah. V tem se je na slovenskih tleh tretja politična stranka porodila, ki si je dala naslov „državnopravna", pa dela samo za reakcijo in sebične namene. Govornik dalje našteva želje slovenskih volilcev, po katerih naj bi se državni poslanec ravnal.
Prva želja je, da naj poslanec vselej zagovarja take postave, katere pospešujejo napredek. Omenja šolskih postav. (Kaplan To m pa k vmes kriči, da ga mora predsednik opomniti, naj se spodobno obnaša.) Dobro je, da je učitelj neodvisen in da je šola ločena od cerkve. — Govornik preide na vprašanje, koga voliti za državnega poslanca.   Pri shodu  slovenskih  volilcev v Cel j i
mišljijo stopiti va-nj; videl sem jo, kako se je vsela na sprednji del , ter bivala tamo nepremakneua,naguena k vodi, ki jej je valjda nadomeščala zrcalo. Priložnost se mi je zdela ugodna; malo sekund, pa sem bil pri Meti, odpel nalahko verigo , prijel za veslo ter pehnil čoln od brega.
Od konca se mi je zdela malo ostrašena, videča se samo z menoj v tej zibajoče) se lupini; prosimo, naj jo peljem h kraju. Jaz je nečem slišati, nego pridno veslam naprej. Počasi se umiri, ali resignujo. Vscde se na zadnji del blizu krmila. Ko prideva v sredo jezera, popustim veslo, ter izročim čoln ve-trovej volji. Oua me pogleda pazna, izpraše-vajo mi obličje in molk.
Našel sem dan poprej v grajski bibli-joteki staro izdajo knjigo „les Proviueiales ter vteknil nos va-ujo. Eden stavek me je posebno osupnil in se mi ohranil v spominu. Nasloniva! se na jambor, denem si roke na-vskriž in počnem govoriti: — Zares, ni o j oče bi hotel imeti opraviti toliko z ljudmi,
dne 25. maja je bil g. dr. VoŠnjak za kandidata postavljen, njega hočemo tudi mi voliti. On se je vselej držal svobodnih načel pri postavodaji v deželnem zboru, v šolskih in drugih vprašanjih. Njegovo dozdan-jc delovanje nam je porok, da bode tudi v državnem v enakem smislu postopal.
11 koncu svojega govora omenja govornik sedanji razpor med Slovenci. Duhovniki raznašajo krik po deželi: „Vera je v nevarnosti". Človek bi res mislil, da so Turki prišli v deželo, ki nam šiloma jemljo vero ; ali pa da hodimo od vasi do vasi in odgovarjamo ljudstvo od vere. Tudi mi smo katoličani, a v posvetnih stvareh si hočemo obdržati svojo besedo. Duhovniki in sploh klerikalci nam skušajo za poslanca vriniti duhovnika, kanonika Kosar j a, kateri je pred dvema leti v našem volilnem okraji propal. Tačas Kosar nij besedico rekel v svojem programu, ki ga je razposlal volilcem, da bi vera bila v nevarnosti.
(Kaplan To m pa k vpije: Kekel je.)
Tanšek bere dotični program Kosar jev, ki samo narodne pravice poudarja. Potem nasvetuje volilcem, naj se drže glasil narodno-liberalnih Slovencev: „Slovenskega Naroda" in nSlov. Tednika" in Še enkrat priporoča g. dr. VoŠnjaka za kandidata v državni zbor.
(Konec prih.)
Politični razgled.
lotrtaiij«- ele&ele.
V LJubljani 19. avgnsta.
Nedeljska VVien. Ztg." prinaša cesarjev manifest vojnin* gi'ttMtičarošMi, v kaki nemajo religije, kakor z onimi, ki so v njej podučeni notri do intencije, kajti konci intencija onega, ki rani, ne lajša ranjencu bolečin. On niti ne vć o tej tajnoj intenciji, on le čuti udarec, ki ga je dobil. Kar se tiče mene, bilo bi mi vse eno, da-li me bije človek, ki ima vzvišene občutke, ali poulični potepin, kojemu druzega nij mari, nego pest.
Potem pristavim: — Ah, kako velik člo vek je bil Pascal, in kako nevarna veda je kazuistika.
— S kom pa govorite ? me vpraša ona smehljaje se. Ali z nebom, ali z ribami , ali z menoj ?
— Z nekom, odgovorim jaz , ki mi je več nego enkrat očital, da sem lalikomišljcu Človek, in kojemu zdaj odgovarjam : — Srečni so lclikomišljcui ljudje , jutri razdenejo zlo, ki so je včeraj naredili. Onih pa se bojim, ki delajo vse s premišljcnjem , in o teh je govoril Pascal, ko je dejal , da človek nij nikdar večji malovreduež, kakor kadar je iz prepričanja. —
tercm kc ukazuje, da od 1. oktobra 1873 je vsa vojna granica glede brambovskih razmer enaki postavi podvržena kot drugi državljani. V tem času Be še drugi obstoječi graničarski regimenti razpuste. Cesar in kralj se zahvaljuje za izkazano mu zvestobo in upa, da bodo graničarji v novih razmerah ravno tako zvesti.
Glede takojšnjega sklicanja in razpuščenja ttiSr/rtit* mbWOV misli „S. u. M. Ztg.u, da se bode vlada pač prej premislila, pre-dno jih pred novim državnim zborom skliče, ker bi protestirali proti zakoniti veljavnosti volilne reforme; isto tako jih ne bode tako brž razpustila, ker nij lehko tako ugodnih ustavovernih večin dobiti nego so zdaj. Posebno tacega češkega dež. zbora, kakor je •/danji, vlada ne spravi skup.
Zastran vftlitcv v državni zbor piše zopet „N. Fr. Pr.u, da bodo začele se proti koncu prihodnjega meseca z volitvami volilnih mož v kmetskih občinah. V oktobru bodo volitve same. Volitve ne bodo po vseh kronovinah ob enem, za to da ne bode preveč ponovljenih volitev. Državni zbor se odpre novembra.
Iz f£o»'o3kveja glede volitev nij veselih poročil. Vladna „Klagenf. Ztg.u sama konstatuje, da federalistična pravna stranka spi. — Tudi o Slovencih in o „Trdnjavi" nij uičesa slišati. 0 „skrivnem" delovanji pa nemamo velike vere.
Vntaiije drftave.
Rifjfki veliki knez in prestol ni naslednik je šel v Fredensborg, da obišče dansko kraljevo družino.
B'»'4*n<-o.vk4i republikanska zveza je imela shod. Poročalo se je, kako neugodne so monarhične intrige po okrajih ; reklo se je: Republikanska demokracija obdrži svoje čakajoče, čujoče in trdno držanje. Poročila iz okrajev, kjer se imajo voliti poslanci, obetajo zmago republikanskih kandidatov. Cesarski princ v Chislehurstu je obetal pri sprejemu bonapartističnih notabilitet, da ostane zvest principu dinastičnega gesla: „Vse za narod in z narodom." — Thiers je bil v Mublhausnu navdušeno od ljudstva sprejet. — Francoski mejni uradi občujejo s karlisti, ter jih, ako treba, tudi podpirajo.
.*ij*<*##/.»• A-j karlisti so streljali na spanj ske, francoske in angleške ladije pri Bilbao ter jih zelo poškodovali. Topov strel iz forta Kartageua je prisilil parobrode, da so nehali blokirati. Po uradnih poročilih šteje karlistična vojna 2G000 pešcev, 4f>0 konjikov in 17 topov i A t škofje so se baje sporazumeli, da ne bodo šli nikdar pred sodnijo, ako bode uzrok klicanja nespolnovanje cerkvenih postav. — CesarjeviČ nemški je bil v Kopen-
bagnn od danskega kraljeviča sprejet, in se podade z njim v Fredensborg, kamor pride ruski carjevič. Pastirski list Btarokatoliškcga škofa Reinkensa je vatikan   zelo neprijetno znenadil, in izrekla se bode Čez škofa velika erkvena kletev.
Dopisi.
Oft Volil*«' \«'<l4'l|<- na slov. Stajerji IG. avg. |Izv. dop.] Dovolite, da se Vam tudi od našega duševno precej zapuščenega kraja kaj dopisuje o agitaciji „prav-ničarjev"! 15. t. m. je bilo pri sv. Lenartu letno izpraševanje šolarjev in odraslih iz krščanskega nauka v cerkvi. Ril je navzoči č.
Fric, dekan od Velike Nedelje,  kateri je že v enem prejšnjem listu „S1. Nar." od nekega dopisnika bil   opisan pravničar, držeč se Bleivveisovega gesla:   „ rajši nem-čurja, nego liberalnega Slovenca". Kakor je sam v  cerkvi po   dokončanem izpraševanji izrekel, da so precej dobro znali pravničarji, da nij nikjer tako tu na blizu.   Nemalo nejevoljo pa je izustil črez učence  rekši, da niJBo dandenašnje šole več tako dobre, da se ne more več tako  učiti krščanski nauk kot poprej, ker se samo 2 uri uči,   da torej po zneje ne bodo mogli stari tako znati, in bog si more zapomniti,   kakšne otrobe je še ve zal zoper šolo.  Ali duhovni   gospod  so se vedoč  ali ne vedoč zmotili,  ker bo na eno razredni šoli 4 ure na teden predpisane za krščanski nauk.   Morebiti se jim to samemu pretežavno zdi, da bi 4 ure na teden šolski prah nosljali. Ako za rečne nauke 3 ure na teden zadostuje,   ki se tudi mora precej ob širno po novem načrtu podučevati,   ako ne čemo imeti babjevercev, vedežev in copernic kakor do sedaj med ljudstvom, se tudi dobe uspeh v 4 urah za  krščanski  nauk doseči more,   ako se pametno  razlaga.   Da bi si rajši metodo v poduku  krščanskega nauka zboljševali, nego v enomer godernjajo zoper „novo šolo"!
K sedanjemu pa se Še duhovni gospoč križnega reda nij mogel zdržati , da ne bi tudi ljudstva na prihodnje v o 1 i t v opozoril. Govoril je pa v takem smislu, ka kor bi že v tem kraji pri vsakem hramu en brezverec ali konci en Luter na kvartirji bil Oštel je naj pred take ljudi novejše dobe, ki
so kot zgrabljivi volkovi, se hlinijo, drngači pa hočejo vero zatreti in na svoj dobiček vlečejo, potem pa je ljudi svojega mišljenja visoko povzdignil, češ, mi si moramo take poslance izbrati, ki so za nas (duhovnike), i imajo vero (na nas). — Ko bi se le od nhovnih samih vera ne trla! Ali oni si o več s svojimi lažmi (Klun itd.) poterejo, kakor s sumničenjem in ogovarjanjem po-tavljajo.
Njihova srca, upanje in ljubezen je v sredoveku, v sivih graščinah, od kod so marsikaterega blagega pradeda vsled težkih bremen robote in desetine z žulavimi rokami v nebesa poslali. Znoj in solze, s kojimi so naši pradedje omet mešali, pomagajo osivele zidine skup držati, da jih že zob časa nij zglodal, ter se s strahom spominjajo na krutost nemških vitezov in plcmonitašev pa trde batine surovih „ferboltarjev". Vi se lili ni te pravničarji", da hočete narodu blagor, a samo v besedi, v resnici pa ga hočete v temo na lanec sebi v robstvo prikleniti. Možje slovenski, odprite oči in ušesa, ter mislite, kdo ima prav, ali gospodje, ki se skrivajo pod hlinjavo ime „pravni" in bi radi, da bi vselej k njim prišli kleče in trepeta je, imaoče vas za junce in osle ter vas hočejo pod palco graščinskih frankarjev spraviti, ali pa mi, katerim pravijo, da smo liberalni, ki vam hočemo kazati boljšo osodo in lehčati vaše bremena.
Prišel me je te  dni  en mož iz Oslušo-vec vprašat ali imam kak zemljevid, da bi mu pokazal in razjasnil med drugim, kje je Ribnica.   Pravi mi, da je zvedel, da je tam (v Ribnici) sveta in čudna deklica.   Ta devica ne jč in ne pije, živi samo  z duhov-n i m kruhom. V velikem tednu vsakega leta neki krvavi pot poti, umrje in na veliko noč zopet vstane. In še več bedarij je čenčal od nje. Hotel je iti gledat, pa mu je menda 20 milj hoda preveč, železnica pa predraga. Ali za boga si   nij  dal  vzeti te vere, ko mu pravim, da kaj takega nij mogoče, da je izmišljeno itd.
Iz  IMvial*«* na Krasu |Izv. dop. I*) V 25. listu „Novic"  dne 18. junija t 1. se
•) Ta dopis nam jo bil le pred več tedni poslan. Natisnemo ga '/daj na željo več tamošnjih našiti bralcev.
Ona pogleda okolo sebe, ter deje sladko: — Jaz ne vidim nobenega jezovita , ki bi mu vaš govor veljal. Vi veste, da mi moja odgoja ne dopušča ljubiti teh dobrih očetov, kakor jih i vi ne ljubite.
Jaz primem zopet za veslo; kmalu ob-jadram malo predgorje, katerega senca nama je skrivala vas in hotel. Meta se nij bala; reče mi mirnim glasom: — Kaj se bo odgovorilo Lulu, ko bode prebudivša se, pra-šala, kje je guvernanta. Je-li to odpeljatcvV Ah! pozabila sem, da jo denes prvega septembra, in da bi midva morala imeti denes rendez-vous; toda jezero nij pokopališče. — Potem obrne glavo ter ogleduje Mont-Blanc, ki se je kazal v svojem orjaštvu zadaj za orehovim drevjem.
Zopet popustim veslo, ter se naslonim na jambor. Delati počnem cigareto, kojo potem prižgem. — Jezuviti imajo dober hrbet, začnem govoriti. Mogoče je, da so iznašli lepo umeteljuost, da lehko delajo protivestno; a slišal sem, da se kazuistika kultivira i v tacih deželah, ker ti patri nijso po godi. Vi
dijo se tam ljudje, ki ročno iščejo dobrih uzrokov, da bi opravičili najbolj neopravičljive stvari. Drugi zopet se poslužujejo vere, da bi posvetili svoja požcljenja. Dejanja, ki jih činijo iz interesa, so jim pobožna. Ti božji otroci smatrajo celo zemljo za svojo dedino, in, prepričani, da jim je nebo izročilo skrb zavezati hudobneže k povračilu, polože, ae solznim očesom, roko na njihovo imenje, katero si osvojijo.
Jaz vržem cigareto v jezero. — Govorilo se mi je o nekej grešnici, nadaljujem, ki je, da se govori resnica, grešila samo enkrat; življenje ji je bilo tako milostno, da je našla srečo v svojej pregrehi. Nek svetnik pride mimo, in videč to srečno grešnico, vsklikne: — Kak zapeljiv izgled! Božja postava tega sveta je red, ki ga je ta ženska prestopila. V interesu neba in dobre nravi moram jej vzeti imetje, katero je tako grešno pridobila; vzel jej bom hišo, vzel jej bom dete, vzel jej bom minolost in bodočnost, spomine in nade, vzel jej bom vse, in bog mi poreče: Dobro si delal, angelj luči! eden
nered je menj na svetu. Plamen stopi Meti v lice; zakriči mi: — Nekaj dnij govorite v uganjkah -. povejte mi enkrat za vselej , kaj mislite, in katere infamijo me sumničite.
— Tam-le doli, odgovorim jej, v vaškej gostilni, jo ženska, ki mirno spava. Da bi se nikdar ne vzbudila več! kajti neki dan jo bo tri obup, ker videla bo, da je gospodičina Meta Iloldenis storila čestivredni in smćli sklep , poročiti Be z gospodom Mauserre.
Njeno obličje dobi jezen in suh izraz, kakoršnega pri njej še nijsem videl. A to je bil le teatraličen čin, scena se kmalu spremeni. Skoraj divji pogled , kojega so njene oči uprle v mene, kakor čebelino želo, osladi so počasi. Stisnena ustna se zravnajo, na-grbljeno čelo postane gladko, kakor zrcalo; povesi glavo, in zdelo se mi je, da so jej solze padale čez trepalnice. Jaz Čakam, da bi začela govoriti; a čakal sem zastonj. Gorska jezera so samovoljna in fantastična. Ko sva stopila v čoln, nij bilo niti sapice v zraku, niti gube na vodnem zrcalu, katero je bilo srebrno-modre boje.   Kmalu  dobi od brega
je predrznil nekdo (saj ga po perji poznamo) pod napisom : Devet cest iz Senožeč do Di-vaške meje,  članek priobčiti, v katerem bi ta „zeleni" pisatelj svetu rad dopovedal, da kar piše, je zavoljo tega bolj resnica, ker je članku dal nv Divači" na svetlo priti, kar pa špricu je, da ga je sram, svoj rojstveni kraj naznaniti. — Kdor lego sveta, naturo in lastnosti burje in kadenje snega z burjo ne pozna, temu ne more nibče pameten v glavo vtepsti, da bode nespametnih lažij nekaj za verjetne držal; ali prav malečko je takšnih Ijudij, ki bi tolikanj kratke pameti in lehke razumnosti bili in mu verovali, da burja, sneg in mraz razsajajo hujši po nižinah in zavet nih krajih, nego po višavah.  Takšno verovanje  bi  bilo  nasprotno  zdravi pameti. -— Le tak Človek, ki nobene Časti niti moštva v sebi nema, more svetu praviti, da na Tržaš ko - državni   cesti od Dolenjskega mosta do Senožeč v zimskem času so večji zameti snega in večja burja ter večji mraz, nego po burje-severni  strani  od višave Gabrika proti Ga-brčem in od Gabrč do Senožeč. — Ako je na državni cesti pod Gabrikom kakšen človek kedaj zmerznil, gotovo bi na višavi Ga-brka in  na burno - severni strani, po kateri hočejo   protekcijonisti   senožeški cesto ustanoviti, kaj tacega skoro vsako zimo pripetilo se.  —  Te tri opuščene ceste, katere pisatelj omeni, da so se deloma kot okrajne ceste za Vremsko dolino in  deloma pa kot državne ceste iz Kranja na Primorsko rabile, nijso bile nikoli uradno zaradi snega in mraza opuščene, ampak zaradi tega, ker jih je bivša okrajna politična senožeŠka uradnija in potem občinski uradi nijso nikoli  s prodarjem posuti in popraviti ukazali. Opustiti so jih morali vozniki, če so  hoteli ali ne, ker so vse tako izglobane od vode in izvožene postale, da je skalovje pol sežnja visoko se na njih prikazovalo.   Tako  nij nobeden voz zaradi nevarnosti, da se prekucne po njih voziti mogel, in vozniki so prisiljeni bili sem ter tja po gmajni pastirjev iskati, — kar se pri taki skrbi za popravo cest, kot jo tudi  še zdaj ima slavni cestni odbor okraja s en o že š koga, žalibog   v  ptomnem  času godi. Okraj senožeški pa leta 1849 nij nobene nove ceste Črez Gabrče napravil, k večjemu da jo je malečko poravnati dal. Ker za Vremsko do-
prišla senca smaragdovo barvo; zeleno, ki je počasi zmagalo ažurno, se razlije po vsem jezeru, koje počne pluskati. Čoln je bil na sredi vode. Vedno bolj v zadregi zaradi Me-tinega in mojega molka sklenem vrnitev. Namerim jo proti vasi, kamor jo veter pihal; odvijem jadra, prašaje Meto, hoče-li prijeti za krmilo, koje je bilo le treba držati naravnost. Ona mi odgovori z znamenjem očij, ter prime krmilo 8 sigurno roko. Jadra bc napihnejo, čoln začne iti kakor konj, kojega se je udarilo z bičem : kmalu se nama približa obrežno bičje.
Meta obrne glavo; na pol odprta usta so jej pile hladni veter, prsa so se jej vzdi-gala. — Recitovati vam hočem še enkrat Tulskega kralja, zamrmra; poslušajte dobro. — In s tistim glasom , kakor nekdaj začne vrze, ki sem jih tudi jaz vedel, brez nje:
Es war cin kOnlg In Thule
Gar treu bia an daa grab,
Deiu stviln-ml Hoine buhle
Iju.'ii golilnon bei-hcr gab. (Daljo priti.)
lino že od starih časov le ta črta obstoji, in ker so Vremci te   ceste navajeni, in dobrih ravnih cest nikoli poznali nijso, pomagajo le to črto hvaliti. — Koga pa misli pisatelj s tem   prepričati,  ko  pravi, da, če prav je ta cesta slabo izpeljana, vendar gre iz Di-vačkega  kolodvora  za   senožečko pivarijo, potem iz Istre, iz Trsta in iz Brega vsa vožnja po  tej  cesti  črez  Gabrče v Senožeče. Pri tem se pa zopet laže, da uže 15 let nij bila popravljena. — Slepota, Čemu take laži raztresaš po časopisji, kot da bi potniki, kateri jo rabijo, glave v žaklji nosili. Resnica je  sicer, da ta skladovna cesta nij nikdar tako popravljena, kakor ji gre,  ampak po-ravnuje se vsako leto le toliko, da se vendar za silo in potrebo more po njej voziti \ ker se drugih črt nikoli ne popravlja in nikoli ma hljaj na njih no stori, to je naturna reč, da po tej slabi in edini cesti mora vsak voziti, ako  hoče  Črez Gabrik v Senožeče z vozom priti,  ker nobeden  perotnic  nema da bi v zraku preletel. — Dajmo veljati, da je zračna črta (Luftlinie) ceste črez Gabrče v Senožeče krajša  nego  črta, ki  pelje nad senodolsko dolino.   Ako se pa preudari, kar je preuda riti treba,  da nova državna cesta, ki bi se imela  črez  vrh  Gabrika in Črez Gabrče v Senožeče vpeljati, ne more tako strmo ustanovljena biti, kot da bi imele same koze po njej hoditi, in da zarad odstranenja strmine od Divaške meje črez višavo Gabrka, in od tamkaj  k  zdolu v Scnožcško dolino, bi se moralo polno ovinkov napraviti. To pa mora biti vsakemu znano, da ovinki cesto zdaljšu-jejo, in da bi tako izpeljana črta prav gotovo ne samo daljša ampak tudi bolj mrzla, nevarna, in dolgočasna bila, in da bi tolikanj večjega potroška za svoje izdelanje potrebovala, nego prvo imenovana črta nad senodolsko dolino proti Dolenjskemu mostu. Dalje jo tudi gotovo, da na takih cestnih ovinkih in na presekah so vselej največji zameti od snega, da bi ae tukaj brez dvoma tudi višji nahajali, kot pri dolenjskem mostu, in da na tej burno-severni strani Gabrika, kadar bi po dnevu sneg kopneti počenjal, bi na cesti za veliko nevarnost voznikov debeli led se napravil, kar nas skušnje po drugih takih cestah  prepričajo. —  Ali je pisatelj lažnji-vega članka sam tujec v deželi,  da ne ve za pritožbo vseh primorskih županov tistih občin, ki le to cesto rabijo, s katerimi so se tudi neki pametni in zvedeni  drugi župani združili, in to pritožbo slavnemu ministerstvu predložili ? Taisto je zaukazalo, da se konii-sijonalni  pregledi in prcskuŠDJe v zimskem času napraviti imajo, predno se ena ali druga črta izdelavati  počne?  —  Kaj  moti tedaj revni dopisnik ukaze in komisijonalne vladne obravnave, ker so gotovo modrejši, nego glave, s pajčevino prepledene, takih zelenih dopisnikov.   —   Komisije  spoštovanih gospodov kranjske in  primorske deželne vlade so se tedaj popolnem resnice vseh okolnosti, katero so uredni primorski in kranjski župani vis. ministerstvu predložili, zadosta prepričali, in potem je tudi si. kranjska deželna vlada zapovedala to črto nad   tihim  in zavetnim senodolskem Dolom trasirati, na katero zaupamo, da se bode kot edino naj boljša in z najmanjšimi   stroški v občno korist izdelala. —- Zastonj se tedaj dopisuik trudi, lažujive kritike v   časopise   postavljati,   in  črno za belo svetu dokazovati,   ker slavna kranjska deželna vlada,   ki se je od   resnice prepri-
čala, ae ne pusti več enostransko za nos voditi, in gleda na občno in državno korist, in pak ne, kar samoglavnost onih napihnen-cev preudarja. Vsi v državni denarni žakelj skladamo, in ne samo Senožečani in Gabrčani. — K sklepu moramo še ene laži dopisnika v tuji obleki oceniti, ki pravi, da ta črta ceste bi edino v korist senodolskega in Dolenjevaškega župana in njih občin se napravila, in njim željo spolnila, da bo mogel prvi soseskino skalnato gmajno za cesto prodati, in da si bo kot krčmar pri izdelavi ceste mavho pripravil. — Na to pak čitatelju odgovorimo, da nam je znano, da se-nodolska soseska je vladi gmajno za cesto, ako bode nad Senodolsko dolino speljana, zastonj dati obljubila, in da ne gleda da bi gmajno drago prodala. Kar pak zadeva krčmarskih pridobitkov županovih, je to surovo očitanje, pri katerem se Btar pregovor uresničuje, da kakoršen je panj, take bučele venkaj letajo. Živela resnica !
Divača dne 25. julija meseca 1873.
Iz Kajrrvlia 18. avg. [Izv. dop.| Velike županijske skupščine se v ta mah v vseh naših osmih županijah obdržavajo. Iz vseh čujejo se iste tožbe na zlo upravo, na vseobči nered, na anarhijo, na čem dalje večjo demoralizacijo itd. Posebno na okrajne sodce in na občiuske bilježnike letijo tožbe.
V „Obzoru" pripovedajo se v dopisih iz raznih okrajev strašne reči. Človeku, čitajočemu ta poročila, se pamet pomeša, kajti med evropskim življenjem v devetnajstem stoletji, in med zločini, ki jih naši upravni organi dnevice doprinašajo, je toliki jez, da se to dvoje v nikakŠni sklad dovesti ne more. To, kar upravni organi v našej deželi uganjajo, nij več turško pašovanje, ampak tatarsko haračenje. V velikej skupščini aremsko županije je nekdo rekel, da živinska kuga, kolera in slaba letina ne ubijajo naroda toliko, kolikor okrajni sodci in občinski bilježniki.
V Bosni je huda, pri nas pa še hujše. Vprašanje: ali je boljšo, da naš narod v Rosno pobegne, ali Bošnjaci k nam? je celo opravičeno. —
Sabor je pred vratmi. Stanje, v katerem bo deželo našel, je zares žalostno, ža-lostneje pa Še to, da nij zdravila zanj, dokler ne dobimo poštene in stalne vlade, katere nam pa ogerski državniki ne privoščijo, veselivši se čem večjemu propadanju našega naroda. „Obzor" svetuje našemu saboru, naj se ne spušča preje v pretresevanjc nove nagodbe, predno se detinitivna vlada kraj njega ne ustroji. V ta namen naj sabor pred vsem drugim adreso na Nj. veličanstvo kralja vo-tira, v katerej naj se žalostno stanje dežele opiše, in za ustanovljenje vlade prosi. Tega se je brž ko no Szlavv preplašil, ter na naglem Miškatoviča, Vončino in Živkoviča k sebi poklical, pa bog si ga vedi kaj pa spet jim obeča! V saboto so baje ž njim posvetovanje imeli. — V naših vladnih listih veje nekoliko duij sumnjivo pomirljiv duh. Vladni maček je svoje kremplje skril, ter samo svojo gladko kožo svetu kaže. Sem ter tja govori se o vseobčem pomnjenji in spravi med našimi strankami! Na kakšnem temelji ?
Goveja kuga še zmirom nij jenjala. Na „kraljevo" 20. t. m. je pri nas veliki sejm, pa prepovedano je goveje blago priganjati. Kolera je začela intenzivno precej pojemavati, eksteuzivno se pa v   Slavoniji in v gorujej
krajini še zmirom širi, in sicer najbolj po takih vaseh, ki v močvirnih krajih leže.
Domače stvari.
— (Cesarjev rojstni dan) seje v Ljubljani 18. t. m. sosebno od c. kr. oficijelnih krogov slovesno praznoval. Vojaška poljska maša je bila brana v sredu zvezde. Potem tudi v stolni cerkvi. V kazini so imeli c. kr. oficirji in višji uradniki banket.
— („Slov. Gospodar") se zopet po svoji navadi debelo laže. On pravi, da je grof liraudis vselej na volilnih oklicih za volitve v deželni zbor podpisan tudi tedaj, kadar smo Slovencem za poslanca priporočc-vali dr. Dominkuša, dr. Kadaja, dr. Srnca, prof. »Šumana in dr. Vošnjaka. To je laž. Grof Rrandis nij bil uiti pri volitvah 1867.1., niti 1. 1870. in 1871. ud slovenskega volilnega odbora. Se blizu ga nij bilo, kadar so se postavili ti volilni odbori, še manje, da je kcdaj kak volilen oklic, v katerem jo g. dr. Vošnjak za poslanca bil priporočan, podpisal. Na druge laži „81. Gosp." se nam ne zdi vredno odgovarjati. Volitve bodo dokazale, do koga ima zaupanje slovensko ljudstvo.
— (L i lip u tane c g. Irki 6), kaplanski kandidat proti g. Pfeiferju za Dolenjsko, znana smešna figura med najnezmožnejšimi poslanci kranjskega deželnega zbora — je bil viden zadnjo saboto tukaj. Prišel je menda „ad audiendum verbum prvakarium."
— (Službena p re stavlj enj a in imenovanja.) Okrajni sodnik J. Wicser je iz Kozjega k okrajni sodniji v Maribor prestavljen. — Adjunkt T. Hofman je prestavljen k deželni sodniji v Gradec. — Adjunkt V. Martin jak je prestavljen iz Zatičinc k sodniji v Bistrico. Alojz (antoni je imenovan za adjunkta okr. sodnijc v Metliki. — Avskultant Ogrizek je imenovan za sodnijskega adjunkta v St. Lenartu na Štajerskem
— (Iz Motni k a) se nam piše 17.avg. Denes teden je po dolgi suši po naših hribih posebno po Spitalskem toča pobila, posebno oves in drugo jaro setev, ki je še na polji bila. — Na Olmovcih pri Trojanah je strela udarila v nek hlev, ki je zgorel. — Zdaj pa zopet že cel teden nij dež šel in zopet nas suša tare.
— (Požar.) Iz Kranja se nam 18. t. m. piše: Včeraj na večer ob 9. uri je nek zločinec zažgal poslopja Janez Sajevca v Velesovem. Zavarovan je bil poškodovanec za 2000 gld. — škode ima pa nad 4000 gl. Samo pšenice je pogorelo za 000 gl. letošnjega pridelka.
Razne vesli.
* (Shod slovanskih pedagogov) na Dunaji bode v popolnih sejah 26. 27. in 28. avgusta podal sledeča prašanja v diskusijo : 1. V katerej razmeri ima biti kongres slovanskih pedagogov k posameznim slovanskim učiteljskim zborom? 2. Kako, kje in s katerimi sredstvi naj bi se v slovanskih deželah napravile slovenske biblioteke. 3. O npeljavi in razširjanji učnih sredstev v slovanskih učilnicah in o izdaji novih pomožnih sredstev. 4. O izdaji dobrih spisov za mladino v vseh slovanskih jezicih. 5. 0 potrebi pedagogičucga lista kot organa shoda pedagogov. Oglasi se lehko za shod pri deželnih komitetih v Pragi, v Zagrebu in v Ljut) 1 jan i, ali pa teden   pred   kongresom   v prostorih
slovanske besede na Dunaji (1. Rezirk, Cur-rentgasse 8), kjer odpre odbor svoj bureau za  oglašanje,   popraševanje  in stanovanje.
Dunajska slovanska društva so se v torek pogovarjala, da bi se udeležnikom shoda preskrbela brezplačna ali vsaj ne draga stanovanja, in da bi se v čast shodovih udov napravil pozdravilen večer k „zelenim durim."
T ras mi poroi'lln.
Iz Dunaja. Od začetka jo bilo malo kupcev, proti koncu je bil trg jako živahen. Pšenice se je uvozilo veliko, a treba je je bilo še več. Podražila se je od 15 — 20 kr. Prodalo se je je 40000 vaganov po 7 gl. 30 kr. do 8 gl. 25 kr. Kupčija z režjoje bila zarad visoke cene slaba; podražila se je rež proti onemu tednu na 20 kr. Prodalo se je je do 0O0O vaganov po 5 gl. 80 kr. do 6 gl. 50 kr. Ječmena je nicnj, nego se ga želi; zato so se terjatve še povikšale. Prodajal se je po 3 gl. 60 kr. do 3 gl. 90 kr. Koruza se je podražila za 10 do 15 kr.; 0000 čolnih centov' iz Danata se je je prodalo po 4 gl. 20 kr. do 4 gl. 60 kr. Oves je bil po 2 gl. 2 kr.
Iz Pešte. Po žetvi še nij bilo take draginc, kakor letos: pa vendar se pripelje malo žita na trg. Kmetovalec nema kaj prodajati, na več krajih morajo že zdaj žito kupovati. Pšenice se jo pripeljalo pač 00000 centov; prodajala se je po 0 gl. 00 kr. do 0 gl. 95 kr. Po reži se vedno bolj vprašuje, pripelje pa seje vedno premalo. Privozilo se je je samo 8O0O centov, katera se je vsa prodala, in sicer do 10 kr. dražje nego oni teden; cent po 5 gl. 30 kr. do 5 gl. 35 kr. Z j e č m e n o m je še vedno slaba kupčija, prodajal se je ta teden po 2 gl. 90 kr. do 3 gl. 10 kr. cent. Oves se je prodajal po 1 gl. 95 kr. Koruza se nij podražila, ker je oni teden tu pa tam malo deževalo. Prodalo se je je 20 — 25000 vaganov po ceni onega tedna.
Dena.š njemu listu je priložena inse-rafna priloga o stanji banke „Slavi je".
Tiijci.
19. avgusta. Evropa t Kosenborg, Kovač, Delosno, Boza iz TrBta. — Boran iz Dunaja.
Pri i:i«-l'»iitii: Stampfl h Prago. — Tasini z gospo, Frizi, Meiningcr, Tavairo z družino, francoski geiier. konsul, pj, Monlax iz Trata. — Grogo-rič iz Trstcnika.
Pri Mulići* Ilira iz Šveinfurta. — Kramar z gospo iz Loke. — Nagolo, Doležal iz Dunaja. — Sklona z^gospo iz ('olja. — Krula z gospo iz Torina. — Žniiiaržič iz Karlovca.
Pri Z»mor«ii: Oangadi iz Trsta. — Kaisor s sostro iz Javorja. — Dcisingor iz Škofje Luke. — Jakobovič iz Siska.
Dunajska borss 19. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcib .   69 gld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru    .   .   73   „ 40
1860 drž. posojilo.....102   B 50
Akcijo narodne banke   .   .     971   r   — „
Kroditne akcije...... 235   „   — „
London ........111   „30 ,
Napol..........8   „   87»/, «
C. k. cekini.......—   „   — „
Srebro.........105   „ 16
SLAVIJA"
Izdajatelj m za uredništvo odgovoren: Ivan Semen
vzajemno zavarovalna banka
razglaša poročilo o svojej upravi, katero nam spričnje lep nasledek tega narodnega zavoda. Posnemljcmo tu nasleduje važnejše točke:
V I. in II. oddelku (zavarovanje istin i dohodkov za preživetje i smrt) je posebno za omeniti rezervna zaloga kot glavna garancija prihodnjih izplačil zavarovancem, katera sedaj 231.907 gold. 72 kr. znaša. Ako k temu še prištejemo rezerve III. odd. (vzajemna podedovan jaka društva), katere 539.169 {:ld.
93 kr. obnašajo, imamo znesek vseh rezervnih zalog v zavarovanji življenja 771.126 gld. 75 kr. ; tedaj v primeri z vlanjskim letom,
ko so iste 485.698 gld. 81 kr. obnašale, za 285.457 gld. 94 kr., kar polovico značno presega — več. K temu pripada še zago-tovilna zaloga v znesku 38.828 gld. 50 kr. kot posebno varstvo rezervnih zalog, kakor tudi izvanredna rezerva 111. oddelka per 48.257 gld. 13 kr. i končno rezervne zaloge za oznanjene i take škode, ki bi se vsled abnormalne umrljivosti v prihodnje pripetiti utegnile per 25.850 gld. — Skupne rezerve vseh vrsta življenskega zavarovanja izkazujejo tedaj kot zavarovalne zaloge znesek 881.057 gld. 38 kr., kar se zamore po šele štiriletnem poslovanji zavoda vsakakor sijajen vspeh imenovati, posebno glede na doseženi dobiček družbenikov, kateri je za leto 1872 z 22.941 gld. 74 kr. — če pa prištejemo se zaloge dobička iz prejšnjih let, v vseh41etih bankinega poslovanja s 139.414 gl. 05 kr. izkazan. Ker pa ta od časa do časa zadržani dobiček za zavarovalno zalogo prihodnjih let smatrati zamoremo, razvidno je, da vse rezervne zaloge znatni znesek 1,020.472 gld. 3 kr obnašajo.
V IV. oddelku (zavarovanje zoper ogenj) znaša zavarovalna rezerva 738.470 gld. 50 kr., izvanredna rezerva 4721 gld. 4 kr. i zago tovilna zaloga 8668 gld. 15 kr. — skup te daj 751.859 gld. <!9 kr. Ako šo prištejemo rezerve za nerešene škode v znesku 14.S45 gld. znašajo vse rezervne zaloge tega oddelka 700.704 gld. 09 kr. Glede na to, da je „Slavija" leta 1872 svojim zavarovancem za 216.202 gld. 86 kr. škod povrnila, račun dobička za družbenike pa vendar še 0016 gld. 14 kr. izkazuje, zamore so poslovanje tudi v tej stroki jako vspešno imenovati.
Kar se končno tiče V. oddelka (zavarovanje proti toči) izkazujejo se rezervne i zagotovilne zaloge v znesku 21.985 gld. 53 kr. Treba pa je tu ozir jemati na okoliščino, da te zaloge ne predstavljajo nikakoršne zava rovalnc rezerve za prihodnja leta, ker se zavarovanja proti škodi po toči storjenej samo za eno leto sklepajo, tako da te zaloge le iz čistega dobička prejšnjih let nastajajo i družbenikom posebno vrsto zagotovilnih zalog za prihodnja leta podajajo.
V drugem letu poslovanja tega oddelka bilo je za povrnitev škod 121.846 gld. izdano, kar vsakakor o precejšnje j razširjenosti delokroga priča; s posebnim ozirom pa nato, da razen tega še družbenikom 12.008 gld. 59 kr. čistega dobička pripada, zamore biti zavod s svojim dveletnim poslovanjem v tej stroki enako zadovoljen, ko z onim v prej navedenih strokah.
V bankinej bilanci je končno jako natančno i določno preciziran način, po katerem se je premoženje družbenikov z vsemi zalogami naložilo, tako da je določnost i natančnost teh izkazov bankiniui družbenikom najboljša garancija, da pri tem zavodu res najdejo ono varnost za osiguranje svojega premoženja i svojih rodbin, katere so iskali. Vsled pooblastila občnega zbora daroval je opravilni svčt banke „Slavije" uarodnemu gledišču 2000 gld., češkoslovauskej trgovskej akademiji 500 gld. ; šolskim društvom v Uu-dejovicah, Olomucu i Prostejovu pa po 200 gld. — Rezervno i zagotovilne zaloge so tako višino dosegle, da se po g. ustanovnikih za IV. odd. (zavarovanje zoper ogenj; vloženi zneski vračajo, ali na račun ustanovne zaloge VIII. oddelka (zavarovanje hipotek), za katerega banka tudi nove gospode ustanov-nike sprejemi je, prenašajo. (219)
Fanta,
kije vsaj 14 let star, sc z dobrim spričalom priporočiti more, slovensko iu nemško zna, vzamem takoj za učenca v mojo stacuno špecerijskega in tvariuskega blaga. Celje, meseca avgusta 1873.
(209—4)_ France Kapus.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
Splošni pregled
Ih.    računov zgub i dobička za leto 1872, sestavljen na podlagi natanjčnih računov posameznih oddelkov banke „SLAVLJE/' Dala
Prenesek zalog za 1. 1871:   rezerva pozavarovalnim-   odd,      II. 6994.—
„              „      IV. 14807938
dopolnujiKa zavarovalnina......„    L—II. I5885u4j
aeaoplaolo opravL stroikov.......                                        Dl. 1365230 18455139
Zrušena zavarovalnina i vloge      .                        I.—m. 76911.45
IV. til7!if,.:;'.t
V. I.'i7i;i.n L5447&25
Zrušena postranska plačila     ...               „   L—III. 331335
IV. 1154,16
V. 118L82 564933
Pozavarovanje:........„        II. 639552
IV. 246268.76
V. 12I214.H7 373906.65
Nazaj kupljena zavarovanja.....,,   I.—II. 907.46
Škode:  ■ htphftnm v   odd. L—II.     .     .     .     jrld. l,'i»">o.'].tj2
IV. „ 21620236
.,       V.                           „   12184«.Ol 3ol£>l.!M
preiskovalni stroški       „        II. gld.       20.—
IV. „ si4"».n;,
V. „     6816.05 1498053
In udoga za nerešene škode ..      II. gld. 5Kio.—
„     IV. .,    17940- 23790.-
ci posebna zaloga za škode \ .....odd.       II.        l»»mnn>.- 41042232
Gospodarski stroški: služnina, tantijeme, posebne nagrade, poštnina, najemnina, kolkovina, inserati, popotni stroški, zdravniške nagrade, opravnina itd.     .     „   L—III. 7539931
IV. 36463.73
V. 2785905 138722.09
Odpisi I organizačnih i nstanovnili stroškov, s tiskovin, s knjižnice, i inventarja, i zastopniških tabel i statističnih stroškov v.......h    I.—II. 3999231
IV. 27H1U.OK
V. 7468.01 74455-
Prenesek reserv i zalog na leto 1873:
redne rezerve za zav. na tekoča rizika v     .      .      „     L—II. 231967.72
HI. i.-.:».«i:;
IV. 73847050 1-50959755
izvanredne rezerve......„        lil. 46257.13
IV. 4721.04
V. 753136 5750953
dopolnjujoča pozavarova nina                         „         II. 1112.58
zaloga gospodarskih str   škov                          „        111. 20800.—
zagotovilna zaloga......„    I.—II. 8882330
IV. 8668J5
n         v. 144.'. 1.17 6194652
pok o j n i n s k a  zaloga......_ L—lil. 812633
IV. 128832
v. 174:..«;:> m:..v)4
Dobišek leta 1872 v.......„   1.-1I. 22941.74
IV. MltU4
_ ..        V. 1206859        4 Hrti. 17
304613938
Prenesek zalog z leta 1871:
nrarovalna zaloga reaerve	.   odd. L—HL	185668.81	
n               11           n ...	IV.	51893632	
„           || izvanredna	* IV.	284636	
n              ii            ii ...	n V.	852311	
dopolnjujoča pozavarovalnim«	n n.	U0834	
zagotovilna zaloga.....	.  .  „ I—II-	31816.45	
ii .....	.     .     „ IV.	132331	
ii .....	v.	229332	
zaloga nerešenih škod ....	„ U.	2100.—	
n            p          rt ....	n IV.	964234	
posebna zaloga za škode ....	,i H-	20000.—	
dobiček V. oddelka k zagotovilnej zalogi		229332	
pokojninska ipenzijskai zaloga	!   !   „ i.—iii.	ti:;t;.;.n.s	
ii             ii n	n IV.	688J »2	
n             ii .....	n V.	241.46	l.o*Hfi74..<:;
Zavarovalnina i vloge ....	.       .       „    I-—III.	55513136	
	n IV.	580658.16	
	v.	25868237	L394472.69
	„   L—111.	20118.07	
	IV.	17087.05	
	v.	15459.79	5269431
		93935	
	„ IV.	56291 i.s 1	
	n V.	^•;i7..')2	665« iJSl
Povračila škod od pozavarovalnic:			
ai za škod«' v                       odd. IV.	gl«i 8283436		
V t»       rt    n       •       •       •        n       ''	„ 4ti.>4»;.:>2	12918138	
za preiskovalne stroške     .      „ IV.	gld. :;iso.o7		
„ v.	„ :W62.tW	6543.06	
	.   odd. IV.	3096.—	138819.44
	.         .         g     I-—III-	26481.06	
	IV.	7;">ti.l.".	
	» v.	35154	2758937
Propadla zadatja .....	.      .      n    I-—III-	200L26	205036
	v.	94.	
Prenesek rezerv i zalog na leto 1873:			
rezerva poza varova In ine v		6229.42	
	IV.	242764.11	24899333
	.     .     „        II. '	1942834	
nedoplačilo opravilnih stroškov	.     .     „ III.	79:K<>i>	2736734
33461J9.HH :j.(>4Gi:J9.S8
S posameznimi računi zgnb i dobička so primerjali i v soglasji našli:
M. Pokornv vi. r.
J. Otto vi. r.
Ctibor vi. r.
Ant. Mlčocb. vi. r., glavni knjigovodja.
Priln-a k št. 190. ..SIoven,keqa Nareda." SplOSllR bil&llC8.
B„. za 31. decembra 1872 sestavljena na podlagi posameznih bilanc vseh oddelkov banke „SLAVIJE."
Zaveza vložnikov •
Gotovina v blagajnici bank«' „Slavlje
v odd.
\ giavnej blagajnica banke„Slavije" v šekih različnih bank
\ obrtniiskej banki ia reško in Moravako
v čenk«'j narednoj banki v Pragi ....
v obeaaskej založnici V Karlinu ....
v občansk«-j založnici na Sniihovii ....
v obeanakej saloinici v Okrarocu v osrednej "kmetijske) založnici
v obi-anskej založnici v Prostčjovn „ Kako\ nikli
Vrednostni papirji .
Zaloge i posojila:
pos«)jila 1. posojev.......
„   n. „........
„     na hipoteke    .     .     .     . • .
,.     ,. protipise banke Slavije" ....
zaloge na vrednostne papirje.....
Hiša št. 978-11.; uplatila d«> 31. 12. 1872 . Inventar: pohištvo, zastopniške table, knjižnica, tiskovine, mape i statistika .......
Ustanovni i organizacni stroški Zahtevanja i>ri glavnih zastopih . pri podredjenih zastopnikih
pri pozavarovalnih zavodih pri različnih
L-
L-
I. L
L—
L-
L-
Zahtevanja v nedoplaćilih
„       družbenikov odd. IV., razreda a)
Menjice zavarovalnine Rezerva pozavarovalnine .
Dopolnujoča zavarovalnina
S posameznimi bilancami so primerjali i v M. Pokornv vi. r.
IV.	11730.—
v.	1941436
lit.	11105.97
IV.	6285.05
V.	600343
111.	ss2"»ii.
IV.	1IKK).—
v.	8700.—
111.	24908.48
v.	20780.06
IV.	1146.74
V.	11045.60
-11.	3166648
IV.	144.93
V.	3035.45
-111.	1217532
v.	3022.—
- II. -11.	15083.42
IV.	27.81
-II.	
- II.	
-111.	29270639
IV.	10636.—
111.	4612154
III.	in 1872.45
	5000,—
.—1L	154.40
111.	59180.—
-III.	
.-11.	8789.68
IV.	13915.68
v.	2261.74
i-—II.	f>0018.93
IV.	4l7."i9.40
v.	493.7;i
.-in.	50909.45
IV.	70610.03
v.	30953.72
.—11L	5S2S4.49
IV.	2666035
V.	385739
-1IL	76.32
v.	2685437
.-111.	3011738
IV.	6299.13
v.	924.97
III.	793930
	4880.15
IV.	
L—n.	6229.42
IV.	242764.11
L-n.	
L-
L-
L—
23394.15
97950.— 4568834 12192.34
2484636
1519732 6537.60
15111.23 |o738.08 1004432
161453.20
88792.73 26931.19
37341.98
soglasji našli: J. Otto vi. r. Ctibor vi. r.
3114436
26170034 303342.99
194328.69 128335.74
24967.04
92272,(>i
31453940
12818.75 5568623]
248993.53 19428.94
2.188733.85
odd.
Ustanovna zaloga: odd. i.-lll.,
V.
Zahtevanja pozavarovalna zavodov
različnih......
Kavcije uradnikov i zastopnikov banke „Slavije'4 „ Zadatja odločenih oglasil . Menjice pozavarovalnine . Kezerve i zaloge za leto 1816:
rezerva zavarovalnine
izvanredne rezerve
I. II.
IV.
V.
I. 111.
IV.
v.
I. III.
I.
III.
IV.
dopolnjujoča zavarovalnina taloga za opravilne stroške zagotovilna zaloga
zaloga nerešenih škod „     posebna za škode nerešenih škod
L posoi.
odd. iv. „ v
«ld.
ptikojninska zaloga
L—111. IV. lil. IV.
v. 11. III. 1.-1I.
društva
II.
IV.
t-n.
IV.
v.
dobiček :   odd. L-DL za leto 1869/72   . .
IV. preostanek za leto 1811
IV. za leto 1872      . .
V..... „ •
19600 24300.
16831 3081030 47116.03
2985. 13896.71 3276.11
i < 11 L'«i.7:» 7-'1*4 70.5»
45257.13 4721.04 753136
5882330 H2;;.22 816.21 8668.15 14454.17
5850.-
20000,— 1484.'».—
ši2i;.n:' 1282.92 1745.69
1.39414.6."»
509653 661644 1206830
7841511
20130.82
I959735
5750953 111238 20800.
6338535 4069:..—
1115554
Ant. MIČOCll vi. r.. vrhni knjigovodja.
Ihiltt.
13900. -
9854639
122338 43.— 17756937
16319651 156745156
2.188733.85