Št, 50* V Gorici, v soboto dnc 15. junija 1907. Lotnik IX, Izhaja vsak ton«k inHObotnob 10. iiri predpoldne. Akopade na ta dneva praznik izide dan pr«j ob 6. zvečer, Stane po pošti prejemaii ali v Gorici na dorn pošiljan celolntno 10 K., poll«tno 5 Iv in četrtletno 2'50 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jelleraitz v Munskih ulicah in L e- ban aa Verdijevem tekaliäöu po 8 vin. Urt'diii&tvo in upravništvo ue nahajata v «N a r o d n i t i a karn i>, ulica Volturini h. št. 9. Dopiae j« nasloviti na uredništvo, oelase in naročiiino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po potit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako ae večkrat tiskajo, ra<5u- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. LukeZiß). Naša kmečka organi- zacija. Lepa zmaga, ki jo je due 14. maja izvojevala naša stranka, nani daje pra- vico, da izpregovorimo nekaj važnih besed. Stirinajsti maj je pokazal, da stoji velika vecina slovenskega ljudstva na Goriškem za nanii. Iz volivnega boja in iz izida volitev pa posuamemo nekaj jako resnih uaukov. Ako pregledujemo . volivne izide, vidimo, da je strankarska orga- n i z a c i j a tesno spojena z izidom vo- litev. Kjer obstoji dobra strankarska or- ganizacija, tarn smo dosegli lepe, dosti- krat celo nepričakovane uspehe. Najlepši izid je v gorah, kjer ima naša stranka primeroma dobro organizacijo. Drugače je na Krasu, kjer so uspehi jako malen- kostni, ker niniamo tukaj skoro nobene organizacije. Tega dejstva naša stranka ne sine prezreti, ampak mu mora posvetiti naj- večjo pozornost. Izid volitev nas mora privesti do tega, da se lotimo z vso silo in previdnostjo ozganizacije. V prvi vrsti imamo tu pred očnii organizacijo kineč- k e g a s t a n u. Našega kmeta, ki tvori jedro na- roda, treba organizirati, in sicer politično in gospodarsko. Kmetskemu stanu je treba priboriti v politiki oni ugled in ono veljavo, ki mu gre po njegovem pomenu za naš narod in za državo sploh. Kmetje se naj združijo po posameznih okrajih po „Kmečkih zvezali", ki bodo imele v naši strankarski orgauizaciji od- ločilno besedo. Kmečka misel zmaguje povsod. Tudi v naši deželi bo zmagala. A tu moramo takoj jasno in odločno izjaviti, da tistih ljudij, ki danes nastopajo po Goriškem pod krinko „Kmečke stranke", da teh ljudi ne priznavamo za zastop- nike kmečkega stanu. Čisto odkrito iz- javljamo, da je ta strauka pobarvan li- beralizem v drugi izdaji. Dogodki in iz- jave v četrtek na shodu učiteljev in na shodu agrarcev „pri Jelenu" nam to jasno spričujejo. Naj nam tu nihče ne hodi z izgovorom, češ, saj so pri „agrar- nih" tudi ljudje, ki so sicer našega prc- ' pričanja. Povsod, v vsaki stranki se dobe J i ljudje, ki se drže stranke le radi dobička ;¦ in gredo pri prvi priliki drugam, če jim kaže. Za te elemente nam ni žal. Stranka sama pridobi na tem, ako se jih od- križa. So pa tudi možje, sicer pošteni j skozjnskozi, ki so se odcepili od nas, in to so tisti elementi, ki so meliki, ka- kor vosek in jih premami vsaka prijazna beseda, spravi iz ravnotežja vsak me- denosladek obraz. In ti ljudje so tega | prepričanja, da res služijo dobri stvari. Postali so žrtve raznih političnih slepar- jev in se bodo vrnili, čim jih izpoznajo. : Svoje stališče napram novi stranki : smo označili. Nas pusti ta pojav hladne, ker vemo, kaj nam je storiti, ker imamo pred seboj jasen in določen načrt, po katerem delujemo. Zato nas pojav eno- dnevne muhe v obliki kakega častihlep- nega in solznega advokata nie ne raz- buri. . Nasa stranka je iz vsega početka zastopala kmečko stališče, svoj kmečki program, ki ga je vsekkar dosledno vr- šila. Sledimo pa organienemu razvoju, ki ga zahteva od nas dun časa. Novi časi, nove oblike! V kratkem stopijo v življenje „Kmečke zveze" in te bodo prave zastopnice kmečkega stanu. Naša naloga bo, da bomo slehernega kmetiča organizirali po teh „Kmečkih zvezah", ki bodo postale nekaka trdnjava, da bra- nijo našega kmeta pred zunanjim od- kritim in pa tudi pred domačim, hinav- skim sovražnikom. In v tem smislu na delo! Celrfo upravno lefo vi- pavske železnice. Dne 1. juaija t. 1. se je vršil na Danaju četrti javni zbor delničarjev vi- pavske železnice, o katerem Dam je sle- deče poročati: Soglasno je bil odobren in sprejet računski sklep za upravao leto 1906, iz katerega se razvidi, da so znaäali vsi do- hodki za to upravno dobo 182.618 K 73 v, dočim izkazuje !eto 1905 le 167.331 K 95 v. dohodkov. Potemtakem znaša po- višek dohodkov z ozirom na prejäno npravno dobo 15.286 K 78 v. Dohodki ! iz osebnega prometa znašajo za I. 1906 skupno 75.953 K 97 v, oni prejšnega leta so pa znašali 85.748 K 11 v, torej so se tozadevni dohodki znižali za 9.794 K 14 v, kar pač raznmljivo, ako pomislimo, da polnje sedaj velik del občinstva po državni železnici. Nasproti tfmo je pa voznina iz J. 1905 v zneBkn 79.980 K 24 v. poskočila v zadnji upravni dobi na 105.063 K 2 v, in znaäa torej ta zvišek 25.104 R 94 v. To izvira večinoma od tod, da se pre- važa mnogo blaga, ki dojde po bohinjski železnici v Gorico, po vipavski na jnžni kolodvor. Vsi stroški za to progo, ki so zna- šali 1. 1905 sknpno 123.219 K 4 v, so se pomnožili in so znašali lani 131.831 R 57 v, torej presegajo one prejänega leta za 8.612 K 53 v. Železnica je torej tndi v lanski upravni dobi napredovala. Podrobno8ti dohodkov in stroškov razkazuje natanko poročilo o četrtem javnem zborovanju vipavske železnice, katero dofce npravičenci Iahko od uprav- nega svetnika dr. Sig. Werner-ja na Du- najo, 1. FreiuDg 8, ako se za to oglasijo. Omenimo naj ta še, da znašajo vsi etroški za družbeno apravo le 8.770 K 17 v. S tem se krijejo stroški za vse to- zadevno knjigovodstvo, za seslavo raču- nov in bilance, za potne in partikalarne stroške g. npravnib svetnikov, ki se sni- dejo veaj dvakrat na leto na Dunaju k sejam za tiskovine, koleke, notarske tro- äke, inserate itd. Uverjeni smo, da pač malokatera lokalna železnica potrosi raz- meroma tako malo v to svrho kakor vi- pavska. Opomniti nam je še, da je upravni svet z zadovoljstvom vzel v znanje od- redbo, da vozi v nedeljah in praznikih zabavni vlak, ki odhaja iz Gorice ob 2. urah 5 minut ter se vrača v mesto ob 10. uri. Obžalovati je le, da se prizadeti obrtniki in občine premalo brigajo za to odredbo. Mnogo je meščanov in dežela- nov, ki ničesar ne vedö o tem zabavnem \laku. Umestno bi bilo, da bi se izvabilo z veselicami in shodi občinstvo v krasno vipavsko dolino ter se tako privadilo na izlete na to stran. Nekatere občine so vložile po svo- jih zastopnikih proänjo na pristojno me- sto, da bi vlak na tej železnici bolj hitro vozil. Iz Gorice do Ajdovščine (28 km) bi vlak Iahko dospel v eni uri. Tadi v tem ozira je storil upravni svet svojo dolžnost ter toplo podpiral to ttrmljenje. Zdi se, da se vladi nikako ne madi s podržavljenjem te proge, kakor mnogi to žele. Vlada ima doplačati letos vkljub ugodnim prometnim razmeram na tej že- leznici na obrestih za prioritetne delnice vendarle še 85.882 R 97 r, in ker ima za ta naslov tirjati od prej še 330.851 R 72 v in na obrestih 34.023 R 18 v, ne misli za sedaj äe na podržavljenje, razun če bi ji dežela, občine in zasebniki od- stopili brezplačno osnovne delnice, kar se pa menda ne bode kmalu zgodilo. Dodati nam je še, da je upravni svet o pravem času, pred otvoritvijo bo- hinjske železnice, stavil pri c. kr. železni- äkem ministerstvu predlog, naj vlada po- državi vipavsko železnico ali pa sklene ž njo peažno pogodbo za uporabo proge med Gorico in Prvačino, a dosedaj ni dobil ie nobenega odgovora vkljub temu, da je postal v tem oziru še sedem pos- pešnic na ministerstvo. Sklenilo se je, da se htori na to stran äe en korak, in <5e bi tudi to ne izdalo, da se bode posto- palo z vlado s prisilnimi sredstvi. Dopisi. 1st Vrtojbe. — (Odgovor g. Ma- ražu glede odprtega pisma).— V predalih torkove „Soče" se je pokazal nam v nemalo začudenje sam vrtojben- ski liberalni magnat g. J. Maraž, podžu- pan (reci peti podžupan) v Vrtojbi. A revežu, ki bi se v „Sočiw rad opral, ne preostaja drugega, nego potrditi to, kar je pisala "Gorica". V odprtem pismu nam pravi i^. Maraž, da je za nas maločastno, da objavljamo v „Gorico" „take suhe ničle znanega Mihca". G. Maraž, dovolite nam le eno vprašanja : Rako častno pa mora biti to za Vas, da ste živeli toliko časa v najzaupnojših razmerah s tem člo- vekom; in Miha nosi sedaj vRa Vaäa skrivna dejanja na dan ! — Glede onih desetih kron pa, ki ste jih dali Vi na shodu v Št. Petru, ne vemo komu bi bilo verjeti, Vam, ali Mihcu. — G. Maraž pravi L1STEK. Per aspera ad aslra! ^kivko \ isiijcv.sky. Bil je čuden ölovek. Sedaj je bil veael^ — a gez hip že otožen in pobit. Hodil je sam svoja pota in mislil misli, ki bi se jim drogi morda smejali; zato je pa najrajse skrival te svoje misli, da jih nihče ne bi oskrunil s prešernim 8mehom. Skrival jih je pred vsemi; ljudje bi jih ne umeli in zato bi se mu smejali. Hodil je včasih s Bklonjeno glavo in mrklim licem; nič ga ni zanimalo. In da sem se mu približal in ga ogo- varjal, ga vendar nisem mogel razvedriti. Bila 8va prijatelja. Sedaj sem mu zrl v očeh otožno žalost, a za hip se mu je odaevalo iz njih neodoljivo hrepenenje. VčaBih se mi je zazdelo, da bojuje boj — velik in teiak! Nenadoma so se spremenile vse poteze njegovega obraza in se zavlekle ˇ obup 1 Na vpražanja mi navadno ni odgovarjal, — včasih pa je postal mrzel, skoraj oduren : kakor bi si bila tujca t A poznal sem ga, poznal sem nje- govo občutljivo, za vse dovzetno, mlndo dušo — in zato nisem hotel postajati nadležen. Hodila sva po vrtnih stezah, ki so bile najbolj samotne, govorila sva v oböe malo, često sva dolgo časa molčala. Obifikal sem ga popoldne. Naslonil sem se na pult. On je čital in ko sem vßtopil me ni niti zapazil. Glavo je imel sklonjeno med rokama in strmel pred se v dnevnik. „Dovoli!" In niti nevoljen ni bil. Zaprl je knjižico. „Da mi jo äe nocoj vrneš !" Odšel sem. Slučaj je nanesel, da sem prišel v pravem trenutku. Doma sem odprl knjižico! Strani so bile sem ter tja popisane s težko in trudno pisavo I — — — A kje so že isti časi 1 Da so že minuli, izginili? Brez sledu! Ne, nikakor 1 Ro se oziram nazaj, bo mi zdi da vidim za seboj dolge, terane Use, ki se vlečejo v nedogled tja po poti, ki sem jo hodil. A morda jih vidim le jaz, morda jih niti ni teh Us, dolgih in temnih 1 Da bi jih ne bilo ! A nekdaj ni bilo lako ! Nekdaj sem hodil po svetlem potu, po beli ce9ti naprej do ciljev, ki sem jih imenoval visoke in lepe. Tedaj sem zrl le naprej v bodočnost sem zrl in lice mi je bilo jasno in vesel je bil moj pogled ! A sedaj sem se začel ozirati že nazaj — na pot, ki sem ga prehodil! Moje lice ni več veselo ; moj pogled postaja mrk ! In že tako zgodaj ! Rje pa prihodno8t? Sivkasta megla mi zastira pogled, in niti nekdanjih ciljev svetli zor jih ne more več pro- dreti! OJdajili so se mi vsi mnji cilji in se mi odtujili! Ne! Jaz se jim nisem izneveril! Čemu pa niso več tako svetli, tako jasni in tako veliki? Čemu? In zašel tudi nisem ! Saj hodim vedno isto pot, — a ne zdi se mi več isti, kakor je bil nekdaj! Čemu? Sem-li morda sam kriv? V mladem majniškera jutru sem stopil na ta pot. Tedaj je sijalo žarko solnce, — ob potu so cvetele lilije. Ves Tzduh je bil prepojen z njihovim vonjem in \te zivljeDJe, ki je živo na okrog, je je bilo potroäeno z njihovim nežaim prahom. S krepko ;voljo sem stopil na ta pot. Pred sabo sem zrl solčnojasne svoje cilje, -in moja duäa je zahrepenela po njih z neodoljivim hrepenenjem! Naredil sem korak in del.------------ In sedaj? No, grem še vedno! Trnjev plot ob cesti, ki je tako sama, tako težavna, tako dolga še 1 Ob straneh pa močvirje in blato! In sivkaste megle se kade iz tega blata in kužijo vse ozračje! Nekaj težkega, nepoznanega mi lega na prsi! A kako se kopajo v tej luži ! Vsi srečni so in zadovoljni 1 In äe mene va- bijo, naj se jim pridružim. „Brate! Minula je Že pomlad, sedaj je poletje, vroče in neznosno, — a pot, ki jo hodiš je atrma, težavna je in še tako dolga 1 Te mar straši trnjev plot? Ha, ha ! Rar čcz, pa si pri nas ! — —" A mene ne straši trnjev plot! „Saj se vendar kopljete v luži, ˇ močvirju in blatu 1" (Dalje pride.) med dragim, da ne hrepeni po žapanski časti! No, g. peti podžapan, ta Vam pa hočerno vzbaditi nekoliko spominov na pretekle obč, volitve. Ali se ne spomi- njate več, kako ste se plazili po farovžu in prosili g. vikarja, naj tali on dela na to, da boste Vi izvoljeni; ali so niste obrnili celo na g. Rojca, karata v Biljah, da bi tadi on delal za Vas v Bukovici ?! Vi torej, ki bi vse „Idrje" redi požrli v solati, ste Be vendarle takrat hinavsko obrnili do njih za pomoč, da bi bili iz- voljcni za župana. A vse to ni niö po- maga!o, ker so Vas poznaii; nili enega glasa od 30 starešin ni bilo za Vas. Ka- ko tadi, saj ste se aami v nekem pisma na neko osebo v Vrtojbi, urazili, da ste žival v človeš ki podobi, ter samo dostavni, da se hočete poboljšati..... Kako torej hočete, da Vas bodo volili za občinskega predstojnika! Kdo naj Vam zaupa? V zadnjih letih se pa gotovo ni- ste poboljšali, to morate sami priznati. Zato Vam tuii mi svetujemo, da tadi se- daj ne upajte na žapanski stol, kajti ta zamorejo sedeti le druge vrste ljadje, kakor ste Vi. — Da Vam dokažem, kako ste dosledni na Vaših govorih in deja- njih, pa äe to: V neki „Soči" je govora o zmedenih obč. računih. Prašamo Vas le, ali se ne spominjate več, zakaj Vam je g. žapan pokazal vrata? Snao rado- vedni na odgovor! — Žil Vam je po starem tajniku. Se li ne spominjate, da ste bili Vi med prvimi za vpokojenje sta- rega tajnika, in ste potem celo sami pro- sili za to mesto? — Ko je starešinstvo sklenilo zidati „Obč. dom", ste bili tudi Vi za to med prvimi. Precej pa, ko ste izvedeli, da isto ne kupi v to svrho Vaše hiše, ste se tema uprli. Ta, ta je logika, g. Maraž. — Zakaj pa delate rekurze proti tema, da bi se odcepila Bakovica od Vrtojbe? Zakaj?! Ali bi morda imeli Vi ali Vrtojba kako škodo radi tega? Vi veste sami, da ne; ali Vam se ne gre za Bakovico ampak za obstrakcijo. Ls tako naprej! Pri prihodnjih volitvah bodo pa volilci obstrairali proti Vam ter Vam pri- tisnili zadnjo klosato. To bode najlepäi odgovor na vsa VaSa liberalna izzivanja in zasmehovansa glede našega gospodar- stva. Povedati hočemo pa še, zakaj hoče tožiti g. Maraž Ludvika Gorkič-a, brata znanega Mihca. Bilo je predpretečeni pon- deljek. V krčmi g. Maraž* je bil prepir. Prepirali so se namreč nekateri Maraževi pristaäi z njihovimi odpadniki. Ko so je g. Maraž naveličal poslašati razna očita- nja, je rekel nasprotnikom, da so vsi skapaj osli. Nato ma je odg)voril Lai- vik kratko : „Vi ste pa tat!" Maraž oatr- mi in vpraša: „Z-skaj pa ?a Ludvik hu- domašno odgovori : „Ker se nam akradli oslovBka usesa!" Kaj ne da, ta dogodek bi bil za kakega hamorista dober. Konečno pa se Vam zahvaljajem, g. Maraž, za ono pomilovanje, ki je imate v „Soči" do mene, češ, da sem se, če- ravno znam latinske citate, ponizil v prah pred Mihca, da sem poslal v objavo v „Gonco^ njegovo izjavo. To pa ni res, da bi jsz dobil od Mihca to pismo, mar- več prišlo mi je le slučajno v roke. Zato pa še enkrat lepa hvala za take li- beralne poklone v „Soči". Zapomnite si dobro, pride čas, ko Vas tadi oni, ki so še pri Vas, zapusle. Dotlej pa zdravi oata • nite 1 Dopisnik. Polilični pregled. Skupna akcija za volilno reformo na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da se na- meravajo Romuni, Slovaki, Srbi in so- cialni deinokratje medseboj tesneje zdru- žiti ter pričeli energično agitacijo za splošuo in enako volilno pravico. Veliko potovanja generalnega štaba. Lelošnje veliko potovanje general- nega štaba pod osebnim vodstvoni na- čelnika generalnega štaba FML Cönrada pi. Hötzendorfa se bo vršilo v področju 5. in 13. zbora in prične due 14. t. in. Završi pa 28. t. in. Izjava prestolonaslednika. „Rundschau" v Berolinu poroča, da je nadvojvoda Franc Ferdinand v budim- peštanskem častniškem kazinu dejal : „Jaz ne poznam ne mažarskih, ne češ- kili, ne nemških častnikov, ampak samo črno-žolte. Zakonski načrti krščanskih socijalcdv. „Korresp. Austria", glasilo krščau- skih socijalcev, piše, da je stranka izvo- Ula odsek, ki ima nalogo, da pripravi več predlog politično-socijalue sineri. Stranka predloži že na prvi seji zbor- nice predlogo glede splošne obveze za slučaj starosti in onemoglosti in toza- devni program za rešitev tega vprašanja, Na nekem shodu v okraju Neubau je poslanec Gessman podal nekoliko iz- jav o teh zakonskih načrtih krščanskih socijaicev. Rekel je, da ne bo možiio izvršiti zakonskega načrta o zavarovanju za slučaj starosti in onemoglosti potom novih davkov, kajti že sedanja bremena so ogromna. Potrebnih finančnih sredstev ne bo možno dobiti drugače, nego po- tom davka na premicni kapital. Glasom neke uradne statistike so na dunajski borzi cenjene vrednote na 32 milijard. Te ogromne kapitale bo treba obremeniti. Govornik je izjavil, da bo v slu- čaju, ako se iivede pristojbina na kupone, potrebna niednarodua konvencija, da se zabrani premičnemu kapitalu pot v ino- zemstvo. Konečno je govornik rekel, da bodo krščanski socialci predlagali, da se uvede progresivna pristojbina na ded- ščine. Darovi. Za Gregorčičev spomenik. Josip Jag, delavec v St. Gaorgen na Niž. Avstrijskem 0 50 K; Bralno dru- štvo v Gorjah 20 K; N. N. v Gorici 644 K; Čitalnica v Liutomeru 50 K; dr. I. Klansinc v Gradca 10 K. Za „Solski Dom" : je došlo našema upravništvu: Franc Špacapan iz Ozeljana št. 54 daraje v korist „Šol. Domuu 5 K kot poravnavo pravde Franke contra Špacapan. Za potovalno ljudsko knjižico je darovalu županstvo podgorsko 20 K, žapanstvo ajdovsko pa 10 K. I V M0NSI6N0R STEFAN KAFOL I Včeraj popoludne ob 4'/2 jc umrl preč. g. Štefan Kafol školastik prvostolne cerkve v Gorici. Bolehal je dolgo časa. Rojen je bil v Čepovanu dne 26. aprila 1828 V niašnika je bil posvečen dne 21. sept. 1851. Pečastiti g. Kafol je služ- boval na raznik krajih naše nadškofije. Sedaj je bil že dolgo vrsto let kanonik in školastik prvostolne cerkve. Bil je po- božen duhovnik, a obenem tudi zvest rodoljub. Pokojnika prištevamo mej usta- novitelje „Slovenskega sirotišča". Vsako leto se je spominjal z lepimi denarnimi prispevki narodnih zavodov. Veselil se je vsakega resničnega napredka našega naroda. Blagega pokojnika priporočamo vsem znancem in prijateljem v molitev. Naj v miru počiva! Pogreb bo v pon- deljek ob 7'/_, uri zjutraj. Truplo pokop- ljejo na pokopališče v Čepovanu. Novice. Dežclni vollviii red. — „Piccolo" poroča z Dunaja, da vlada ne predloži ceaarju v potrjenje novega volivnega reda za goriški dežalni zbor. „Učiteljski Tovariš" z dne 7. t. m. napoveduje v avodnem članka „Po dr- žavnozborskih volitvah" bojkot vsem onim gg. nčiteljem, ki so volili v znaka syo- bodne in tajne volilne pravica po svojem prepričanju z našo stranko. Podpisan je „osiveli učitelj" —e—. Mari bi se pod- pisal s celim priimkom I — Ta bojkot je v prvi vrsti naperjen proti sežanskema voditelju, g. A. Berginca, člana c. kr. okr. šol. sveta, ki ni baje trobil v napredni rog. „U6it.r» Tov.M piöe tako-le: Sve- tajemo vodstva (seveda „Z^iyeze"), da vzame v resen pretres ta čin svojega člana .... Proč ! Taki niso ponos na- šega stana 1 To svojo strast so ačitelji sežan- skega okraja tudi v dejanjn pokazali na zborovanju v Komnu, dne 6. t. m., kajti izvolil se je novi odbor „brez zaprek in ovir", kakor piše „Elinost", tako, da so bili voljeni učitelji a la Arko in Kosovelj, dotedanji predäednik t,r. Berginc pa je do- bil komaj nekaj glasov. Tako so se ma- ščevali ačitelji nad g. Bergincem. Mašče- vanje je sladko, četndi nečastno in v tern slačaja nepostavno. In taki učitelji se čutijo žaljene, ako mi pribijemo dejstvo, da so agitirali in pritiskali na kmete, da morajo voliti ž njimi! Z*kaj neki, ker je res, da se je strastno agitiralo z besedo in peresom. In venclar je dal dusks ravno uöitelj Štrekelj ki se je trudil noč in dan za svojega brata, s tern da je bral pri zbo- rovanju v Komnu „Gorico" od 28. maja, ki pojasnuje to ačiteljsko ravnanje, ter zahteval naj učiteljstvo zabrani čitanje naših listov ter je nadomesti z liberal- nimi. Poročevalec v „E^inosti" je poza- bil povedati to slednje, kakor tadi, da je ačiteljstvo odposlalo udanostni brzo- javni pozdrav Hribarja, Rybara in Stre- kelju. — Vse dobromisleöe uöitelj stvo po- zivljemo, naj se zdraži, da se stre enkrat nečuveni terorizem liberalnih ačiteljev. Naše potrpežljivosti je konec. B)j tero- rizmu ! Shod „agrarcev". — V četrtek so se sešli „agrarci" pri Jalena, da ta stvorijo organizacijo nove stranke. Vsa stvar je bila menda namenjena le za to, da bi potisnili v osredje dr. Frankota, ki je pa imel skrajno klavern go vor. Pristopili so tadi k tej novi stranki li- beralni učitelji, kar jasno označuje vo- ditelje te stranke. Vsa prireditev je bila zaspana in brez duha. „Slovenecu piäe o tem : „Vöeraj, to je v četrtek, je zbo- rovala v hotelu pri „Jelenu" v Gorici novo osnovana „Slovenska kmečka stran- ka". Sestanek, ki je imel organizovati novo stranko, je sklical advokat dr. Franko. Udeležencev je bilo okrog 200. Shodu je ^predsedoval Zega iz Kanala Dr. Franko je govoril o kmeökih po- trebah ter se zgražal po vzgledu tržaških solzislavov nad bratomornim bojem. Rrli, serviete brisalkc, xepni robci itd. ild. itd. Cene stalne. po tovarniških cenah. Postrežba poštena. Art! čevljar v Semeniški ulici 1 v dorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospo in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Štev. 1121 0. š. sv. V Sežani, due 8. rožnika 1907. Razpis učiteljskih mest v okraju Sežanskem. V ten» okraju ruzpisujcm ta-le učiteljska mesta: 1. meslo višoga. učilelja na. trorazrednici v Lokvi in v Pcvirju. 2. mesto višega učitelja na dvo- razrednici v Toniaju. 3. mesto učitelja voditelja n;i jednorazrednicah na Barki, v Kob- Ijcglavi, Kopiivi Sesljanu, Sljaku, Štomažu in v Volikemdolu. 4. mcsto učiteljice na troraz- rednici v Lokvi in Povirju. 5. mesto učileljice na dvoraz- rednici v Breslovici in v Kostanje- vici. Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. ja- nuvarja 1906 dež. zak. ii> uk. št. 10. Pravilno opremljene prošnje naj se predlože podpisancmu uradu v dohi štirih tednov po oglasu tega razpisa v nradnem časopisu »Osser- vatore Trieslino«. j C. kr okrajni šolski svet Sežana. Predsednik: Rebek 1. r. mi_______________________________________________________________________________________________i Izvrstno pecivo ' priporoča spošlovanini nieščanom in okoličanom pekovski niojster ^ ]9KDB BRBTüS v Goriri Šolska ulica št. O. V zalogi ima in prodaja nioko prvo vrste Majdičevega mlina. flnton Ivnnov Pečenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdrojc iz sloveče Češke >Meščanske in vovarne*, in domačega • steklenicah, kojoga pristnosi st; jamc. Zaloga ledu kateroga se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja ria dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijako-ogrske države v sodih od 66 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m m m m m m 5000 kron i/.plačam onini kateri doka/.ojo, da moja čudovita koU'kciju 600 samo /a 2'50 gli n i po cpni. 1 šviauska sislein Roskopf pat. žrpna dobm idoča in doJiro rpgulirana » pisnu-nini L<>varniškim jamstvoni: 1 aincr. golddou])le voriž ca; 2 amer. gokUloublo prstana, (za gospodiMii dame); 1 i oz- Jačena garnitum, olistoji'i-a i/. zapostnili, ovratnih in liaprsnili frumbov, 1 anicr. žepui nož z 5 nv.ali; 1 clofj;. bvilnata krsvuta barva in vzorec po naj- novcjši niogi; 1 kravatn« itrla simil-bri anta: 1 brož /adnje modo; 1 popotna toal etna trarnitura; 1 oli'g. mošnioek za dcnar; I par arner. boiUons L omit, biseri: I pat. angl. barometer, 1 all)iim z 36 umotnimi in lepinii obrazri ; 1 igla za lase in pristno orii-nlalsk« pevle. 5 iudijanskili podob, in 350 drujrih kosov kale i, so v vsaki hiši potrolmi. Vse lo z uro vred, katcra jo pania toliko vrcdna Staue 2 gl. 50 kr. 1'ošilja po poštncin pov/.elju S, Urbach's WeltvBrsanAtbans Krakau, Nr. 82. Ako se naroči 2 vavoja se priloži 1 anjil. brivta in 6 zepnih robcov zastonj. Ako kaj no ugaju so denar vine. O mizar in ** lesni trgovec v Poiiori, n OEln ncvep 1 leleziišteia mosta (na cesti, ki peJje proti Gradiški) o o o Trgitfe tudi z opeko, imsi ve- liko zalo^o vsakovratnega trde- f?a iu mekhega lesa domačega in tiijega, veliko zalogo pohišl- va, viuskih posod, sti§kalnic itd. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Qoldin ank. rcm. ura, si- steni ,, J\,o - . skopf1 I patent z dve- [ ini močno in / lepo gravira- niini pokrovi, bela email ci- frenica, s po- ^mm^ zlačenim hrb- torn in kazali v kaninih vrteče se švi- carsko ankvično urno koksje za mr K 9-50 -«« pošilja po poštneni povzetju tovarna ur Heinrih Weiss, Dunaj XIYJ3. Sechshusastrasse 514. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duliovščini in slav- nemu občinstvu v nicstu in na d'izeli svojo irgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob Vs kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideišič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago nrvp vrstp Velika iznajba. I Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Samo 2 gld. 55 kr. velja ravnokar iznajclena nikcl rem. žepna uia zznamko System-Roskopf Pat r • ki teče 36 ur, z niinutiiim kazalom, J bliščeča, lepain natančno idočas3- letno garancijo. (Eleg. iirna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura ne ug.-ija, se denar vrne in je vsak rizik izkijučen. Pošilja se le jiroti povzetju, ali naprej poslanemu denarju : M. J. Holzet-'sWwe Mari»' Jloly.er riiri'ii und