blagoslovljene
VELIKONOČNE PRAZNIKE

PiT?H H» □ 11^
Številka14 Letnik 45 Cena 10.- šil.
(25.- SIT)
petek, 9. april 1993
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
Naš tednik
Narodni svet koroških Slovencev Krščanska kulturna zveza Enotna lista
Politično upravna akademija Mlada EL
2
K sliki na naslovni strani
Kdo se danes še prav zaveda, kaj se je v našem kulturnem življenju dogajalo pred dobrimi 30 leti? Ko je z močno podporo Mohorjeve družbe izšla prva številka Mladja, gotovo nihče ni računal s tem, da bo to začetek neke vrste preporoda literarnega ustvarjanja, in ne le to.
Nastopila je mlada generacija bivših Plešivča-nov, ki je hotela revolucio-nirati tradicionalno, po njihovem mnenju vse preveč dolgočasno ustvarjalnost. Glavne literarne prispevke
je objavljal Boro Kostanek. Za tem psevdonimom se je skrival največji talent, Florijan Lipuš.
V 4. številki leta 1962 pa srečamo prve likovne reprodukcije Feliksa J. Bistra. Sicer njegova umetniška faza ni trajala dolgo, in je postal pozneje najvažnejši avtor političnih in znanstvenih analiz, vendar je v tem kratkem času nastalo nekaj slik, ki izpričujejo določen umetniški talent. Verjetno njegovo najboljše delo, Ecce homo, je v Celovcu v zasebni lasti. Sliko najdete na naslovni strani velikonočne številke Našega tednika.
Dr. Feliks J. Bister je danes vodja Izpostave dunajskega instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo in predvsem kot zgodovinar spet močneje prezenten v slovenskem kulturnem življenju.
jazz
Velikonočna voščila
petek,
9. aprila J993^
Vsem cenjenim gostom in znancem želi veseie velikonočne praznike
RESTAVRACIJA
Camping-Rož
KOČUHA, tel.: (04226) 246
DRUŽINA WERNIG
Vesele velikonočne praznike želi Vaš domači inštalater
—STEFAN^
Gr e g o r mC
INSTALLATIONEN INŠTALACIJE
HEIZUNG
WASSER
SOLARANLAGEN
CENTRALNE KURJAVE SANITARNE IN SOLARNE NAPRAVE
9142 GLOBASNITZ / GLOBASNICA
KLEINDORF / MALA VAS 5 - TEL 0 42 30 / 270
HOLZBAU GASSER
9072 BILČOVS/LUDMANNSDORF TEL 04228/2219, FAX 04228/2750
Želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike
Wir wünschen allen unseren Kunden und Freunden ein frohes Osterfest
HR TISCHLER \
ftSSoi
TISCHLEREI
MIZARSTVO
JOHANN
Tschockl
• FENSTER • TÜREN OKNA	VRATA
• MASSIVMÖBELBAU POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA
9142 Globasnitz/Globasnica 106 Telefon (0 42 30) 459
cillround-druck
uH«C
TkucAt eUlvi
74/enJ&ct*4cl*,
z4(iUcif?Mr und rfut&ie&cAfUftuHf,
'T-Steit - Pt*Aa£c
S'SSg
— M
o<° m-sS M ® O)
gž«
K.-1 3
-A -k
00 <2 3.

AUTOSERVICE • REIFEN
RUDOLF ČIK
Breška vas 28, 9143 Šmihel
Želimo vsem poslovnim partnerjem in potnikom z našim busom vesele velikonočne praznike
Z nami po svetu
Vaš p&rtn&r zb transport * turtat&m A~9UM OÖBFtLA VAS
Telefon: 0 42 36 / 20 1 00
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem, znancem in sorodnikom
TRGOVINA- KMETIJSKI STROJU OKNA-VRATA
KRIVOGRAD
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
TELEFON (0 42 35) 25 37
H
Zakonski osnutek Deželne vlade o vrtcih
naš tednik
Številka 14 Letnik 45 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 9. aprila 1993
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Roštni urad 9020 Celovec
Dr. Matevž Grilc sklical izredno sejo Sosveta
Že v zadnji številki
Našega tednika smo poročali, da namerava Dežela Koroška sprejeti nov zakon o otroških vrtcih.
Po zakonskem osnutku, ki ga je izdelala Deželna vlada, Slovencev sploh ne upoštevajo. Še več: vzeti jim hočejo še to, kar imajo — namreč posebno podporo.
Dr. Matevž Grilc je zato za prihodnjo sredo (14. april) sklical izredno sejo Sosveta, ki naj bi do zakonskega osnutka zavzel jasno stališče.
Bosta večinski stranki sledili predlogu Sosveta, ali bosta ponovno klecnili pred Haiderjem in KHD?
Glej stran 3
Beljak, Kongresna hiša, v četrtek, 22. aprila 1993, ob 19.30 VELIKA MEDNARODNA DOBRODELNA PRIREDITEV
v pomoč beguncem in preganjancem v Sloveniji in na Hrvaškem
Predprodaja vstopnic: Zveza-Bank Celovec, Posojilnice-Bank in njihove poslovalnice
..........I
•	pod pokroviteljstvom visokih državnih predstavnikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške
•	sodelujejo vrhunski umetniki s področja glasbe, petja in plesa iz Ljubljane, Dunaja in Zagreba
4
Politika
petek,
12. marca 1993
Politika
5
Regina kunčič*
Komentar ob veliki NOČI
Za kristjane je velika noč največji praznik v cerkvenem letu. Je tudi v letu 1993?
Povsod ljudje trpijo. V Bosni in Hercegovini divja vojna, nešteti ljudje so postali begunci, dnevno narašča število mrtvih in ranjenih, trpijo posiljene žene in dekleta, trpijo lačni, pa tudi vojaki.
Obstaja zanje velika noč?
med sabo. Pred materami ali očeti, ki morajo svoje otroke sami vzgajati, pa se čutijo zapuščene. Pred otroki, ki vse imajo, pa vseeno trpijo, ker so notranje ubogi. Pred otroki, katere starši zanemarjajo in jih trpinčijo. Pred otroki, ki postajajo žrtve mamil.
Veliki petek je.
Velika noč — praznik lepih običajev in blagoslova
Veliki petek je. Prihaja velika noč?
Begunci, ki so pri nas našli zavetje — na njih je videti, da so tujci. Marsikdo od nas niti njihovega pogleda ne prenese. Le kaj so naredili, da jih ne moremo trpeti? Bojimo se za tujski promet. Sprašujemo se, kako bodo reagirali turisti, če bodo pri nas srečali begunce.
Tudi pri nas je za begunce veliki petek. Bodo doživeli tudi veliko noč?
Pred velikonočnimi prazniki v bolnišnicah hipoma naraste število starejših ljudi, ki so odvisni od pomoči drugih. Njihovim svojcem so napoti, ker želijo velikonočne praznike preživeti v turističnih krajih. Marsikdo od teh starejših ljudi je osamljen tudi ob smrtni uri.
Sistem bolnišnic, ki dobro funkcionira, ne more nadomestiti bližine svojcev.
Veliki petek je. Prihaja velika noč?
Radi zapiramo oči pred trpljenjem svojih znancev in prijateljev. Pred družinami, kjer se ne pogovarjajo več
ognja, mesa in jajc. Poročajo, da so pri blagoslovitvi mesa, ki je v Celovcu na krstnico popoldne ob vsaki uri, cerkve polne kot nikoli v letu.
Je to velika noč? Lahko uspe praznik samo enkrat v letu?
Ali pa lahko pomeni velika noč še nekaj drugega?
Jezus reče: „Nimam drugih rok razen vaših, da lahko kaj spremenim.“ Mar noče s tem tudi povedati, da pomeni velika noč vzeti si čas za druge, dokazati civilno korajžo, spremljati umirajoče, pozdraviti z dobrodošlico begunce, darovati za soseda v stiski, moliti za druge?
Praznovati veliko noč le enkrat v letu ne zadošča. Vsak dan bi morali vsaj malo doživeti veliko noč, božič in veliki petek.
* Regina Kunčič je poklicna bolniška sestra. V župnijskem svetu Slovenskega pastoralnega centra Celovec vodi referat za družine.
„Od nas vseh bo odvsno, kako velik bo naš uspeh!“
Enotna lista je prejšnjo soboto imela klavzuro. Poslovodeči tajnik mag. Rudi Vouk odgovarja mdr. na vprašanje, zakaj je kandidatura EL na deležnozborskih volitvah še vedno potrebna.
Pripravil Janko Kulmesch
Naš tednik: Bo EL na vsak način kandidirala za Deželni zbor?
mag. Rudi Vouk: Seveda. S kandidaturo naj se potrdijo dosedanji uspehi pri pomujanjih za samostojni manjšinski mandat. Še pred kratkim si nihče ni mogel predstavljati, da bi vse v Deželnem zboru zastopane stranke zagovarjale potrebo po zastopstvu koroških Slovencev v Deželnem zboru. Sedaj pa je po zaslugi EL ta potreba nesporna in je potrebno odgovoriti samo še na vprašanje, kako naj bi ta rešitev konkretno izgledala. Če EL in NSKS ne bi izvajala političnega pritiska, bi v tem vprašanju gotovo še ne bili tako daleč.
Baje ima EL v predalu neki nov predlog?
Predlog EL ni nov, zato bi ga še enkrat predstavil. Naša zahteva je uvedba 37. mandata, ki naj bi
bil predviden samo za koroške Slovence. Potegovale bi se lahko zanj vse slovenske struje, od EL preko neodvisnih Slovencev pa do Slovencev, ki pripadajo drugim strankam. Izvoljen naj bi bil tisti kandidat, ki dobi največ glasov. 37. mandatarja naj bi Slovenci izvolili š posebnim volilnim lističem (podobno, kot se pri občinskih volitvah s posebnim volilnim lističem voli župan). S tem bi volilci 37. mandata imeli dva volilna lističa: s prvim bi odločali o sestavu deželnega zbora, z drugim pa bi volili deželnozbor-skega zastopnika koroških Slovencev.
Naj bi bil 37. mandat enakovreden ostalim 36-im?
Bodo lahko volili manjšinskega poslanca samo Slovenci ali tudi pripadniki večinskega naroda?
Mlada EL išče novo vodstvo
Po deželnem zborovanju EL (22. maja) želi tudi Mlada EL sklicati občni zbor. Na njem naj bi prišlo do zamenjave vodstva — predsednice Angelike Mlinar in tajnika Karla Sadjaka. Kdo naj bi zasedel njuni mesti, še ni znano.
Znano je, da se Mlada EL tre-
nutno posveča pobiranju podpisov v podporo manjšinskemu deželnozborskemu mandatu-Predstavila se je tudi na celovškem sejmu „Prosti čas ’93". Kot nam je povedal tajnik Karel Sadjak, je bil odmev na podpisno akcijo „še kar zadovoljiv".
Čim večja bo na volitvah podpora za EL, tem večja bo naša politična teža in tem prej bomo lahko večinske stranke prisilili, da se bodo dejansko lotile reševanja naših zahtev.
mag. Rudi Vouk
Poslovodeči tajnik EL Rudi Vouk
Nihče ne more in ne sme kontrolirati, kdo je koroški Slovenec in kdo ne. Zato se ponujata samo dve možnosti: ali lahko ima vsak možnost oddati drugi volilni listič in se s tem avtomatično ter tajno Prizna k slovenski narodni skupnosti — ali pa se uvede volilni seznam in dobi volilni listič tisti, ki Se v volilni seznam vpiše.
Obstaja možnost, da se bodo merodajne slovenske strukture zedinile na eno od teh variant?
Kljub vsem dosedanjim težavam nisem zgubil optimizma. Upam, da se bodo vse merodajne slovenske strukture zavedale, da naši ljudje pričakujejo neko skupno rešitev.
Klavzura je služila predvsem pripravi deželnega zborovanja EL, ki bo v soboto, 22. maja 1993. Bo dežel-nozborski mandat edina tema deželnega zborovanja?
To bo gotovo ena osrednja tema. Drugo pa bo vprašanje, kako se čimbolj optimalno pripraviti na kandidaturo pri deželnozborskih volitvah.
Ali je glavni kandidat že določen?
Predlog sedanjega predsedstva EL še ni dokončen, ker še ne vemo, kakšni bodo rezultati volilne reforme. ÖVP in SPÖ namreč razpravljata o tem, da bi morala v vsakem od štirih volilnih okolišev biti vložena druga kandidatna lista z drugim glavnim kandidatom. Če pa bi ostalo pri starem, bo predsedstvo predlagalo občnem zboru za prvega kandidata Andreja Wakouniga.
EL po dosedanjem volilnem redu nima realnih izgledov priti v Deželni zbor. V čem vidi kljub temu smisel kandidature?
Prvič: ne srpemo pozabiti, da stranke slej ko prej niso pripravljene prostovoljno upoštevati naših upravičenih zahtev. To ponovno dokazujejo zadnji dogodki v zvezi z zakonsko ureditvijo dvojezičnih otroških vrtcev. Kot v prejšnjih letih, stranke tudi sedaj — če ne gre za nedeljske govore, ampak za uresničitev konkretnih predlogov — iščejo soglasje s Haiderjem in KHD, ne pa s koroškimi Slovenci.
Drugič: stranke se bojijo samo tistih, zaradi katerih zgubijo volilne glasove. Samo v tem primeru bodo pripravljene v večji meri upoštevati naše pravice. Iz tega sledi: čim večja bo na volitvah podpora za EL, tem večja bo naša politična teža in tem prej bomo lahko večinske stranke prisilili, da se bodo dejansko lotile reševanja naših zahtev. Zato bo od nas vseh, predvsem še od zaupnikov EL na podeželju, odvisno, kako velik bo naš končni uspeh in v kolikšni meri nas bodo morali upoštevati.
Hvala za pogovor.
Otroški vrtci: Ponpvno samo prazne obljube večinskih strank
Ko je koroški Deželni zbor leta 1992 noveliral zakon o otroškem varstvu, so politiki obljubili, da bodo pri novelizaciji zakona upoštevali zahteve Sosveta. Kot pa je razvidno iz osnutka novega zakona, je bila to spet samo prazna obljuba.
Stališče, ki ga je Sosvet izdelal že leta 1990, je znano: Poseben deželni zakon naj bi določal, da je na - veljavnostnem območju dvojezičnega pouka potrebno v otroških vrtcih uvesti dvojezične skupine, če je za posamezen otroški vrtec najmanj pet prijav.
Tudi župani dvojezičnih občin, ki so se 25. 2. 1992 udeležili posveta Sosveta, zagovarjajo tako ureditev.
Sosvet bo na svoji izredni seji (14. 4. 1993 v Celovcu) sklenil pismeno stališče k osnutku novega zakona o otroških vrtcih oz. ponovno urgiral svoje zahteve. Deželne predstavnike, zlasti pa še referenta za otroške vrtce Ambrozyja, bo tudi spomnil na obljubo iz leta 1990: takrat so namreč zastopniki večinskih strank sveto obljubili, da bodo
pri naslednji novelizaciji na vsak način upoštevali zahteve Sosveta.
Nadalje se bo Sosvet izrekel proti temu, da bi po novem zakonu črtali (privatnim in javnim) dvojezičnim vrtcem posebno deželno podporo. Če bo Dežela pri tem vztrajala, se nameravata NSKS in ZSO obrniti na Ustavno sodišče.
Bomo videli, ali se bodo stranke sploh zmenile za naše zahteve. In koga stranke bolj poslušajo. — svoje slovenske funkcionarje ali, kot doslej, nemškonacionalne volilce.
Politične
vesti
KKZ pri Venclju. Prejšnji teden (2. aprila) je delegacija Krščanske kulturne zveze (predsednik dr. Janko Zer-zer, podpredsednika Helka Mlinar, dipl. inž. Franc Katt-nig, in tajnik Nužej Tolma-jer) obiskala državnega sekretarja dr. Petra Venclja. Seznanila ga je s svojim delovanjem, razprava pa je tekla predvsem o aktualnih vprašanjih glede odnosov med novo slovensko vlado in zastopniki koroških Slovencev. KKZ se je pri državnem sekretarju Venclju zavzela za upoštevanje sklepov KOKS in za večjo transpa-renco glede vseh vprašanj.
Sosvet pri Hauserju. Prejšnji torek je delegacija Sosveta, pod vodstvom predsednika dr. Matevža Grilca, obiskala interimskega intendanta koroškega ORF Han-nesa Hauserja. Pojasnila mu je sklepe Sosveta, ki, kot je znano, zahtevajo uvedbo celodnevnega slovenskega radijskega sporeda in razširitev slovenskih televizijskih oddaj. Grilc: „Intendant Hauser je kazal za naše predstave razumevanje.“
Komemoracija v čast selskim in kaplškim žrtvam
29. aprila 1943 so po obsodbi nacističnega „Volksge-richtshofa" na dunajskem Deželnem sodišču obglavili 13 koroških Slovencev iz občin Sele in Železna Kapla.
V četrtek, 29. aprila 1993, (ob 11. uri, v spominski sobi dunajskega Deželnega sodišča, Landesgerichtstr. 11) — torej po natančno 50 letih, bo na istem kraju dr. Nikolaus Michalek, Zvezni minister za pravosodje, odkril v čast tem žrtvam nacizma spominsko ploščo. Ploščo je oblikoval selski domačin dipl. inž. Hanzi Čertov.
Slavnostna govornika bosta minister Michalek in predsednik Centra avstrijskih narodnosti Karel Smolle; CAN je tudi prireditelj komemoracije.
6
Politika
Evropska skupnost in Slovenija sta v ponedeljek, 5.4.1993, podpisali v Straßbourgu sporazum o medsebojnem sodelovanju. Italija je sprva blokirala sporazum, zadnji trenutek pa je svoj veto umaknila.
Slovenija na evropskem zemljevidu
Piše Vida Petrovčič
Ko se je pred dobrim mesecem slovenski veleposlanik v Washingtonu Ernest Petrič znašel na straneh kronike znanega časnika Washington Post, se je marsikdo skeptično nasmehnil, misleč: Je to vse, se bo Slovenija sploh še kdaj prebila na naslovnice velikih časopisov? Veleposlanik Petrič je namreč protestiral, ker v Kennedyjevem kulturnem centru v prestolnici sveta ni visela slovenska zastava. In če so mnogi še do tega tedna trdili, da je Slovenija padla z zemljevida sveta in Evrope, jo je ponedeljkov podpis sporazumov in protokolov z Evropsko skupnostjo spet postavil tja, kamor sodi — zahodno od Dunaja in severno od Rima. Pa bosta Rim in Dunaj Sloveniji priznala njen strate-
ški položaj? Staro poslovno reklo namreč pravi, da človek v življenju ne dobi tistega, kar mu pripada, ampak tisto, kar si izposluje. Prav isto velja tudi za države.
Ne diletantsko, po vrnitvi iz Strasbourga, kjer se je slovenski zunanji minister pogovarjal s predstavniki Sveta Evrope, njegov polnopravni član naj bi postali 14. maja, je Lojze Peterle izjavil, da je italijanski predstavnik ponovno postavil vprašanje glede možnega nakupa nepremičnin s strani tujcev pri nas. To pomeni, da bo moral biti zakon o lastništvu tujcev nad slovenskimi nepremičninami, ki je ta hip v parlamentarni proceduri, predvsem usklajen s standardi Evropske skupnosti. V italijanskem tisku je bilo te dni lahko prebrati,
da naša sosednja država pričakuje tudi večji pretok kapitala med državama, pričakujejo, da bo vrnjeno imetje nekdanjim istrskim beguncem in da bomo ponovno urejali nekdaj že sklenjene mednarodne dogovore.
Kljub poskusom izsiljevanja z vetom na vstop Slovenije v Svet Evrope, je v mednarodni politični areni prevladal pragmatizem, ki si novega zaostrovanja v pregretem balkanskem kotlu ne more in noče privoščiti. Za zdaj so bili italijanski pritiski izničeni. To pa še ne pomeni, da kot mlada država ne potrebujemo predvsem enotne zunanjepolitične strategije. Če se bomo obnašali diletantsko, bomo bolj kot domače, čutili tuje strankarske boje na domačem političnem polju.
Iz drugih časopisov
Eingeigelt?
Während der „Kärntner Heimatdienst" gegen den Gedanken an eine Zollunion mit Slowenien mobil macht und das Karawan-ken-Bollwerk beschwört, klemmte Slowenien seinen Fuß nicht unter den Zollschranken auf dem Loiblpaß, sondern in die Tür der Europäischen Gemeinschaft. Während der „Heimatdienst“ zur verstärkten Grenzbefestigung aufruft und bei den Politikern „Patriotismus“ einmahnt, sind ( nunmehr die Zollschranken zwischen Slowenien und den EG-Ländern weitgehend gefallen.
Folgt man den „patriotischen" Gedankengängen des KHD, so lieg der Schluß nahe, daß es ( neben einem „Kärnten in Euro- I pa“ wohl schwerlich auch ein ( „Slowenien in Europa“ geben könne.	j
Ginge es nach den „patrioti- | sehen“ Vorstellungen des „Kämt- ( ner Heimatdienstes“, dann liefe j Kärnten Gefahr, sich eines Tages ^ aus Brüssel fragen zu lassen, wo es denn nun stehen wolle, in Europa oder eingeigelt hinter den ( Gebirgen?	1
(Michael Kuscher, KTZ, 6. 4. 1993) I
POSOJILNICA-ZVEZA BANK
Na sejmu „Kapital 1993“ v Ljubljani
O	- r»m - am»
L W,W*. tk. ihm. K-fc«n «n I*	»• «trn» CinAumo
oeuirx-twu. lut etkin e» ulh» .mm —«ein «Nun. Au»h A< AmchaH«fi(ni»r t.ywo IM*k»
u Milu lut Uwe jigmjüilu bUf.
Wtp Mfdca. Jam« m den »mm—f (unnbrwvlun Umgang mit Krad, »n Urnen Aach wenn »Iler Wahr Kheiokhhe« nach iixh ihre Vmenahnh tut die Manndu w« wed, machen U. .Um klar, dal m u!Ki für d» Knhmaiatn »mm —wtkh Bad '3V»« S-e wttw zahlen, hrrwkm V« w ,n d« Zahloapd»
I
UČITE
OTROKE
IN
MLADINO
RAVNATI Z
DENARJEM
Da se v Sloveniji tudi na finančnem področju nekaj premika, dokazuje prireditev prvega sejma „Kapital 1993“ v Ljubljani, katerega so se udeležile skoraj vse finančne institucije Slovenije in tudi Posojilnica — Zveza-Bank.
Posojilnica-Zveza-Bank razstavlja na lepem in informativnem stojišču v Cankarjevem domu. Po prvem pregledu so koroški obiskovalci ugotovili, da je ambient tega sejma v Ljubljani precej boljši, kot je bil pri istoimenskem sejmu — tudi prvič — v Celovcu. Sejem je odprl finančni minister Republike Slovenije Mitja Gaspari, ki je ob tej priložnosti posebej opozoril na gospodarske pogodbe, ki jih je Slovenija pred nekaj dnevi v Bruslju podpisala z Evropsko skupnostjo. Povedal je, da je Republika Slovenija vzela pod svoje okrilje že dve največji banki v državi, Ljubljansko banko in Kreditno banko Maribor, ki ju bo finančno sanirala in usposobila za mednarodno finančno konkurenco.
Posojilnica-Zveza-Bank nudi obiskovalcem obširen informacijski material. Poleg brošure „Borzni izrazi" in nekaterih manjših brošur nudi ravno pred sejmom izdani dodatni brošuri, ki sta seveda dvojezični in imata naslov „Plačilni promet s tujino" in „Inozemske bančne garancije"; poleg tega je na voljo tudi nekaj pismenih nasvetov za starše, kako navajati otroke na ravnanje z denarjem. Sejem je odprt še do petka, 9. 4. 1993, vsak dan do 18. ure.
A. »n„č,.n,	1
KirilVzire Lir p**». An».h«fW	I
Majhni priročnik
Posojilnica-Zveza-Bank nudi obiskovalcem ljubljanskega sejma „Kapital 1993“ obširen informacijski material.
Uspešen seminar Slovenske gospodarske zveze
Kako se kot podjetnik vedem, če pride davčna kontrola, se je glasila tema seminarja, na katerega sta vabili Posojilnica-Zveza-Bank ter Slovenska g°' spodarska zveza v soboto, 2-aprila 1993, v hotel Rožansk' dvor na Reki pri Št. Jakobu. Predaval je znani davčni strokovnjak dr. Marjan WakouniQ-Med našimi podjetniki za šemi' narje take vrste velja veliko za-nimanje, kot je pokazala številna udeležba. Seminarja se je udeležilo preko 25 podjetnikov in nekaj drugih interesentov. Strah pred davčno kontrolo je odveč, meni dr. Wakounig, sa! so danes vsi davčni inšpektorji dobro šolani tako strokovno kot tudi psihološko. Z njimi se lahko podjetnik pogovori brez strahu o vseh davčnih zadevah, z njimi lahko razpravlja in dob1 marsikateri koristen nasvet. Ne posvetovanju smo bili opozorjeni tudi na možnost uporab® slovenščine na koroškem Davčnem uradu.
7
Iz naših občin
HARTBERG NA ŠTAJERSKEM
Dvojezični Pliberk se predstavlja
Prvič se bo občina Pliberk predstavila zunaj dežele Koroške kot občina dveh narodnih skupnosti. Pliberške kulturnike in občinske zastopnike je povabilo štajersko mesto Hartberg, kjer bodo oblikovali letošnji kulturni teden.
štajerski gostitelji prirejajo že več let kulturni teden „Hartber-9er Forum". Gre za prireditev, 1 ie privlačna in na visoki ravni.
. letošnji „Hartberger Forum" p Posvečen sožitju med narodi. p° zaslugi ravnateljice LŠ Božji grob Irene Žele in vodje občinskega urada Mestne občine artberg dr. Hermanna Zyche se odločili, da predstavijo vojezično občino Pliberk (beri udi intervju z dr. Manuelo Rei-er)- Temu primerno je naslov Prireditve: „Bleiburg/Pliberk -Va jezika, ena občina.”
Temu primeren pa je tudi program kulturnega tedna.
•	V petek, 16. aprila (20.00), bo odprtje razstave slik Wer-nerja Berga; nastopil bo tudi Oktet Suha.
•	V nedeljo, 18. aprila (16.00), se bosta pomerili odbojkarski moštvi iz Doba in Hartberga.
•	V ponedeljek, 19. aprila (20.00), bodo na temo „Miteinander — Skupno" razpravljali župan Raimund Grilc, podžupanja Helga Kristan, občinski odbornik Jurij
Mandl in univ. prof. Günther Hodi.
•	V sredo, 21. aprila (20.00)— premiera Plesnega teatra Ikarus („Vsak z vsakim in obratno").
•	V petek, 23. aprila (20.00) — Pevski koncert. Oblikovali ga bodo MePZ „Podjuna", kvartet „Kralj Matjaž", mešani zbor „Gesangsverein Bleiburg“ in „Jauntalerstreich".
•	V nedeljo, 25. aprila (11.00) — matineja z Gustavom Janušem.
„V veliko zadoščenje mi bo, če bo kulturni teden v Hartbergu uspel in če bom s tem doprinesla majhen delež k še boljšemu razumevanju in sožitju v naši prelepi občini Pliberk.“	Irena Žele
O poteku gostovanja Pliberča-nov v Hartbergu bomo obširno poročali. Kdor pa želi osebno priti na „Forum Hartberg '93“, naj ne okleva! Spoznal bo lepo štajersko mesto in prijazne gostitelje — deležen pa bo tudi velikega kulturnega užitka.
-Kuj-
„Plodovito soočanje z drugo kulturo“
Dr. Manuela Reiter, voditeljica Kulturnega oddelka Mestne občine Hartberg, je skupno z ravnateljico Ireno Žele prevzela organizacijo prireditve „Hartberger Forum ’93“. V pogovoru z Našim tednikom nam je povedala, kako in zakaj so se odločili za srečanje s Pliberkom.
Pobudo za letošnji „Hartberger Forum“ sta dala ravnateljica Irena Žele in vodja našega občinskega urada dr. Hermann Zycha.
Dr. Manuela Reiter voditeljica kulturnega oddelka občine Hartberg
Naš tednik: Kako se je rodila zamisel, da v letošnjem kulturnem tednu „Hartberger Forum “ predstavite dvojezično občino Pliberk?
Pf- Manuela Reiter: Pobudo za ^ sta dala ravnateljica Irena Žele in vodja našega občinskega urada dr. Hermann Zycha.
Oba sta na nekem srečanju razpravljala o pomenu glasbe °z. kulture sploh. Pri tem je ravnateljica Žele seznanila dr. Zycho z dvojezičnostjo pliber-ske občine in z njeno kulturno Pestrostjo. Ker pa je v Hartber-9U tudi tradicija, da povezuje raed zahodno in vzhodnimi kulturami, sta se odločala, da za totošnji „Hartberger Forum" skupno pripravita okvirni pro-gram. Le-ta se ne omejuje samo na petje, temveč sega od razstave Bergovih slik pa do Radijske razprave o problemih 'n možnostih narodnostnega sožitja v občini Pliberk, zato so
ga tako štajerski kot pliberški kulturniki in občinski predstavniki sprejeli z navdušenjem.
V čem vidite cilj takega srečanja?
Geslo prireditve je „Skupno-
Miteinander“. Prireditev naj bi bila v znamenju resnične multikulturnosti; spoznavali naj bi tudi kulturno bogastvo drugih narodov. Plodovito soočanje z drugimi kulturami je ravno v času, ko smo priča vedno več-
jih narodnostnih nasprotij, nujno potrebno.
Računate, da bo za letošnji „Hartberger Forum“ vladalo veliko zanimanje?
„Hartberger Forum" ima večletno tradicijo. Za letošnjo prireditev kaže publika — zaradi aktualnih dogodkov v naši soseščini — še posebej veliko zanimanja.
Bo do podobnega srečanja prišlo tudi v Pliberku?
Upam, da bo. Če ne drugo leto, pa v dveh ali treh letih.
Kdaj ste bili prvič soočeni z vprašanjem koroških Slovencev?
Ko sem študirala v Gradcu. Med mojimi znanci so bili tudi koroško slovenski kolegi in kolegice.
In kako gledate na to vprašanje?
Odprto in tolerantno. Sicer pa so konflikti lahko tudi dobri — če so vodeni konstruktivno in stvarno.
Hvala za pogovor.
Pogovor je vodil mag. Janko Kulmesch
8
Iz naših občin
DO®
Bistrica v Rožu:
Dom bodo dogradili
Ker je iz proračuna za leto 1992 ostalo še 5,4 milijonov šilingov, je občinski odbor sklenil, da bo Občina s tem denarjem popravila kulturni dom na Bistrici v Rožu. Poleg obnove načrtujejo tudi razširitev dvorane na vzhodni strani. Stroški za celotni projekt bodo znašali predvidoma okrog 12 milijonov šilingov.
Bekštanj
Občina bo podprla živalski vrt v Rožeku
40 novih delovnih mest na Bistrici v Rožu
Na Bistrici v Rožu se želi naseliti italijansko podjetje “Sky Plastic”, ki obljublja 40 -domačinom delovna mesta.
Občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da bo Občina spremenila namembnost 12.000 kvadratnih metrov velikemu zemljišču blizu kolodvora za namene novega podjetja.
Čisto podjetje. Še v tem letu želi italijansko podjetje plastike in recyclinga “SkyPlastik” začeti z gradnjo na Bistrici v Rožu. Kot je povedal župan Hubert Gradeneg-ger, ne pričakuje protestov domačinov, ker je za podjetje predvideno zemljišče blizu kolodvora, kjer je najbližji sosed oddaljen 200
metrov. Poleg tega tudi ni pričakovati, da bi podjetje onesnaževalo zrak, ker bodo potekali vsi delovni procesi izključno z metodo “mrzle produkcije” in tako ne bodo v zrak uhajali nikakršni plini.
130 mio. šilingov. V celoten projet namerava italijansko podjetje vložiti 130 milijonov šilingov. Realizacija projekta je torej odvisna le še od izvedeniškega mnenja Deželne vlade glede obremenitve okolja in ropota. Župan Gradenegger pa je tudi glede tega optimističen in pričakuje realizaci-
jo pomembnega projekta za občino, ki šteje 2.800 prebivalcev.
Podjetje “Sky Plastic” je med tem v Celovcu že vložilo 2 milijona šilingov lastnega kapitala, načrtovalec dipl. inž. Anderwald pa je K predstavil prve osnutke za g ra- I dnjo hal.
Poslovodja koroške družbe za naselitev podjetij mag. Franz 1 Sonnberger si je položaj že ogledal na mestu samem in je prav tako kot župan optimističen glede realizacije projekta.
Suha: bodo v otroškem vrtcu na-k stavili dvojezično vzgojiteljico? "
Občina naj obvesti občane, da obstaja možnost dvojezične vzgoje v otroškem vrtcu. o( O tem predlogu Lenarta Katza (EL) bodo na Suhi glasovali na naslednji občinski seji.
Ker je nujno potrebna obnova živalskega vrta v Rožeku in je to povezano z večjimi gmotnimi stroški, je lastnik Lichtenstein zaprosil tri sosednje občine za podporo. Ker je živalski vrt tudi za turiste občine Bekštanj nekaj posebnega, je občinski odbor na svoji zadnji seji sklenil, da se bo Občina Bekštanj z manjšo vsoto udeležila pri projektu obnove živalskega vrta.
Bilčovs
170.000 šil. za kmete
Občina Bilčovs bo podprla kmete, ki so v preteklem letu utrpeli škodo zaradi suše. V ta namen je predvidela 170.000 šilingov za dodatni proračun za leto 1993. Za podporo lahko zaprosijo na občinskem uradu vsi kmetje, ki so dobili podporo iz Sklada za katastrofe pri Deželni vladi.
Nadalje je občinski odbor sklenil, da bo Občina podprla kmete pri gradnji in popravljanju gozdnih poti. V ta namen je Občina predvidela šil. 50.000.-.
Podporo pa bilčovški kmetje lahko dobijo tudi za apnenje tal, če predložijo občinskemu uradu račun za apno. Občina bo prevzela 50% stroškov za apno, pri čemer je naj višja meja 5 ton.
Enako velja za nastavitev otroških vzgojiteljic. Zato je Lenart Katz na zadnji občinski seji (31.3. 1992) predlagal, da mora ena od obeh predvidenih otroških vzgojiteljic imeti dvojezično kvalifikacijo. Tudi o tem predlogu bo suški občinski svet razpravljal na svoji naslednji seji.
Občinski svet „contra“ pred-stojništvo. Okoli 70.000 šilingov letno mora suška Občina plačati Občini Labot, ker obiskujejo otroci iz Podloga in Potoč labotsko Ljudsko šolo. Isti otroci bi lahko obiskovali LŠ Suha ali Potoče. Tako bi Občina prihranila denar, ki ga mora plačati Labotu, oz. bi ga lahko investirala v svoje šole.
Občinsko predstojništvo je vključno z županom Skublom vztrajalo pri dosedanji ureditvi. Občinski svet pa je na svoji zadnji seji večinsko glasoval za predlog, po katerem bodo morali prizadeti starši utemeljiti, zakaj naj bi njihovi otroci obiskovali LŠ Labot.
O tem vprašanju bo razpravljal še kontrolni odbor (predsednik Lenart Katz); upravičeno se namreč zastavlja vprašanje, v čem naj bi bil gospodarski smisel dosedanje ureditve.
Letni račun 92: osemsto tisoč presežka. Čeprav kaže letni račun
1992 razveseljiv rezultat, pa se ta dobiček kljub temu ni porabil za že sklenjene projekte. Tako npr. cesta na Kogelsko goro - kljub sklepu ter dolgoletnim županovim obljubam - še vedno ni asfaltirana.
Enako velja za dovozne poti k posameznim kmetijam in za cestno osvetljavo v Dolnji vasi. Toza-
devni predlogi Enotne liste slej ko J_e prej čakajo na uresničitev. Lenart Katz: „Občina Suha bi morala = delovati bolj fleksibilno.
Ker je dovolj zgodaj možno ^ ugotoviti, ali se bo prihranil denar, bi moralo biti možno presežek toli-ko prej uporabiti za že sklenjene ( projekte.“	-Kuj'
Škofiče: rešiti probleit
RoOnc
K
Kdaj bo končno zgrajen vodovod v Pinjo vas in Suho? To vprašanje je zastavil občinski odborn^. EL Herman Jäger županu Valentinu Happeju. ne
Problem oskrbe s pitno vodo je bil v teh krajih že v preteklih letih zelo pereč in bo zato nujno potrebno najti primerno rešitev.
Kljub temu, da so vodopravna pogajanja že zaključena, vprašanje vodne oskrbe v omenjenih krajih še vedno ni zadovoljivo rešeno. Že v preteklem letu je morala Občina gospodinjstvom v Pinji vasi, Rodi in Suhi dovažati pitno vodo. Podoben problem v zvezi s sušo se kaže tudi za letošnje poletje. Zato se je občinski odbornik
Herman Jäger zazvzel za u„' r ..
ičimp'
jšnjo rešitev tega perečega P,
blema. Župan Valentin HaP,
(VP) je dejal, da bo Občina P.^ blem začasno rešila tako, da kupila cisterno in bo v te kraje, ^ potrebi napeljala tudi vodne ce
Nadalje je občinski odbor v > p
fičah na svoji zadnji seji skleni > se bo Občina potrudila, da goSLr dinjstva v Dobu, Podjerberku, vah in na Otožu priključijo na nal Zveze za odvajanje zahod.
odp»',;
Iz naših občin
Vrba: kako rešiti problem kosovnih odpadkov?
Kako naj bi Občina rešila problem kosovnih odpadkov, s tem so si belili glave mandatarji na zadnji občinski seji. Kočljivega vprašanja zaenkrat ni bilo mogoče rešiti.
Ker ima Občina ogromne stroške z odvažanjem kosovnih odpadkov (Sperrmüll), skuša Pfedstojništvo Občine Vrba najti Primerno rešitev. V preteklem letu ) Je imela Občina Vrba 1,6 milijona t šilingov primanjkljaja za ukrepe i varstva okolja.
Javiti količino. Zato so ) občinski odborniki razmišljali o , e|m, da bi morali občani že pri - Prihodnjem zbiranju občinskemu = uradu javiti količino kosovnih od-• Padkov. Predvideno je bilo, da naj
iitne vode
ureditvijo športnega centra bo tuna Škofiče začela še v tem letu. fl-.kt bo v celoti stal približno 10 -1 'Jonov šilingov. V prvi etapi bo na nakupila zemljišče in uredila ip,'metno igrišče.
Pa želi ustreči tudi želji do-'Pj/ jjmetov kot tudi odjemalcev in podila kmečki trg. Odprto je le še a ,anje, kje naj bi kmetje prodajali e r Proizvode. V razpravi sta vaški .vi' Prostor pred šolo.
Senčno, po 20 letih, obnovili il^^balno cesto v Raprače, se iSf .iška Občina namen zavzeti ^Deželni vladi. Da pa bo u bbšlo do uresničitve, bo la ”appe verjel šele takrat, ko r°ji začeli z obnovo ceste.
bi občani plačali za vsak kubični meter takih odpadkov šil. 65.-. Te-mu predlogu so se uprli nekateri mandatarji, ker so bili mnenja, da bi potem zopet nastale takoime-novane „divje deponije“ in bi ljudje zopet odlagali svoje odpadke v gozdovih. Zato bo sedaj izdelal odbor za varstvo okolja pilotni projekt in bo Občina šele potem odločila, kako bo rešila problem.
Golf igrišče. Ena izmed nadaljnjih točk dnevnega reda zadnje občinske seje je bila predvidena sprememba namembnosti zemljišča vzhodno od Vrbe, kjer naj bi nastalo golf-igrišče. To pomeni, da bi imela Vrba dve taki igrišči. Zadeva pa še ni kočno odločena, ker še manjkajo stališča lastnikov in dovoljenje Urada za
Strpna vas bo 4. julija 1993 glasovala o tem, ali želi naprej ostati pri občini Globasnica, ali pa se bo priključila Bistrici.
Odprto je še besedilo napo-vpraševalnem listi. Na mizi je naslednji predlog: „Wollen Sie weiterhin bei der Gemeinde Globasnitz verbleiben?'1 Medtem ko hoče župan Albert Sad-jak dati tekst pravno preveriti, zahteva podžupan Janez Hudi tudi slovensko besedilo.
deželno načrtovanje. Občina pa je načrt sprejela na znanje pozitivno.
Bistveno pa bo Občina Vrba zvišala kazni za grešnike pri parkiranju, namreč kar za 100%. Kdor bo v prihodnje parkiral v Vrbi svoj avtomobil na nedovoljenem mestu, bo za to plačal najmanj 100.- šil.
Kanalizacija. Resna pa postaja zadeva v zvezi z gradnjo kanalizacije. Občina je dala trem podjetjem nalog za načrtovanje projekta. Samo načrtovanje bo stalo približno 50 milijonov šilingov. Z gradnjo naprave za odvajanje odplak v Rožeku pa nameravajo začeti najprej vigredi leta 1994.
H. St.
Kako ocenjujejo frakcije izid povpraševanja? Janez Hudi (EL): „Po mojem se bo 60 % Strpinčanov odločilo za Bistrico!" Robert Ersehen (VP): „Po mojem bo Strpna vas ne glede na izid povpraševanja ostala pri Globasnici.“ Župan Albert Sadjak: „Mnenja so verjetno zelo deljena; po mojem, pa bo le večina za Globasnico, ker Strpinčani gotovo ne želijo delitve vasi na dve občini. “
Strpna vas bo glasovala 4. julija
Kotmara vas
Denar za otroški vrtec zagotovljen
Najvažnejša točka občinske seej v sredo, 31. marca, je bil denarni načrt za zidavo otroškega vrtca. Po trenutnih izračunih bo stal otroški vrtec nekaj čez 13 milijonov šilingov; 9,6 milijonov dobi občina kot podporo od deželne vlade. Do 14. aprila bo treba oddati ponudbe na razpisana mesta.
Občinski odbor je odobril tudi besedilo zazidalnega načrta in podrobneje odobraval prošnjo občine Žih-polje za priključek na kot-mirško občinsko vodovodno omrežje. Kot zadnja točka je bil na sporedu nakup takoi-menovanega Hermannovega zemljišča v Kotmari vasi.
Baško jezero
Kmetje morajo plačevati več
Kmečki trg ob Baškem jezeru je tako za domačine kot tudi za turiste izredno pomemben, kar dokazuje tudi veliko število odjemalcev, ki radi segajo po kmetijski ponudbi.
Kmetje bodo svoje proizvode na trgu letos prvič predstavili v četrtek, 20. maja. Grenak priokus pa kmetom predstavlja višja najemnina, ki jo bodo morali Občini plačevati odslej.
Galicija
Predlog za gradnjo otroškega vrtca
Na občini Galicija je FP -frakcija vložila predlog za gradnjo občinskega otroškega vrtca. Župan ek. sv. Josef Wutte je predlog dal v predelavo pristojnemu pododboru in dejal, da želi od FP frakcije videti tudi finančni koncept za gradnjo.
Zastopnik Enotne liste odbornik Jože Uran pa zastopa mnenje, da se mora najprej preveriti, ali potreba dejansko obstaja. Če je tako, je potrebno v vrtcu seveda ponuditi tudi dvojezično vzgojo, zahteva Urank.
10
Gost v NT
Timski dom
Naš tednik: Zakaj potreba po povečanju Doma v Tinjah (DvT)?
Jože Kopeinig: Da je Dom v Tinjah potreben povečave, to vidi in čuti, kdor v Domu dela in kdor se večkrat udeležuje tinjskih prireditev. Dom je postal ob razširjenem programu zadnjih let dejansko pretesen, predvsem nam primanjkujejo seminarski prostori za mnoge vzporedne tečaje in seminarje. Poleg tega pa potrebujemo tudi vse sobe z isto kvalitetno opremo, predvsem s prho in WC-jem. Stanovanjske navade so se v zadnjih letih močno spremenile. Dandanes se pač tečajniki nočejo več zadovoljiti s skupno kopalnico in straniščem na hodniku.
Tudi drugi prosvetni domovi v Avstriji so v zadnjih letih ogromno investirali in prilagodili tečajniške sobe potrebam in pričakovanjem časa.
Saj imajo ljudje tudi doma lepa in udobna, včasih celo razkošna stanovanja. Tudi hotelov srednje ali nižje kategorije si ne morete več predstavljati brez sob z lastno sanitarno opremo.
Je s povečanjem povezana tudi programska preusmeritev DvT?
Z zboljšanjem stanovanjske ponudbe in z delno povečavo pa še ni nujna programska preusmeritev, kakor ste vprašali.
Tinjski program je tudi do sedaj tako pester, vsebinsko razvejen in upam si trditi, tudi tako aktualen, da niti ni treba zastavljati povsem novih preusmeritev. Med drugimi avstrijskimi domovi tinjski dom celo prednjači z raznimi aktualnimi seminarji o družbenih vprašanjih. Poleg dosedanjih težišč od duhov-no-teoloških tečajev do političnih diskusij, od vzgojnih in zakonskih seminarjev do jezikovnih tečajev in počitnic, od razstav in koncertov do strokovnih seminarjev za kmete, čebelarje ali druge poklicne in interesne skupine, od študijskih potovanj do romarskih ponudb, poleg vseh teh in še mnogih drugih težišč pa se bomo v prihodnje še bolj trudili za izobraževalne seminarje za naše mlade ter za žene. A tudi na tem področju imamo že dosti lastnih obetajočih izkušenj.
vsota, a z ozirom na potrebo in sodobno izobraževalno nujo je tudi ta vsota odgovorna investicija za prihodnost.
Kdo vse naj bi povečanje financiral?
Naprosili smo najprej duhovnike Sodalitete, ker dom je pravno last tega našega duhovniškega združenja. Kot je znano, so bili duhovniki v prejšnjih časih poleg dušnega pastirstva zadolženi, da tudi na drugih področjih pomagajo svojemu ljudstvu. Tudi pri nas so bili duhovniki dostikrat pobudniki pri ustanavljanju kulturnih in izobraževalnih društev, zadrug in posojilnic ter tudi političnih gibanj. Tinjski dom je med drugimi ustanovami zgovoren dokaz, da so se naši duhovniki vedno zavedali, od kod izhajajo in komu so najprej poslani.
Tudi na vse druge škofijske duhovnike smo naslovili prošnje za podporo in smem javno izreči zahvalo za do sedaj izkazano solidarnost. Poleg duhovnikom smo poslali prošnje skupaj z našim programskim listom Dialog na vsa gospodi nstva južne Koroške.
Prosili bomo tudi vse južnokoroške slov. oz. dvojezične župnije, da organizirajo enkrat na leto posebno akcijo za tinjski dom.
Ker smo gradnjo izročili varstvu sv. Jožefa in ker imam tudi osebno veliko zaupanje do tega priprošnjika, bomo poslali tudi vsem, ki so na Koroškem krščeni na njegovo ime, posebno prošnjo za podporo tinjskih gradbenih načrtov.
V začetku majnika pa bomo začeli s posebno akcijo. Kupili smo 1000 ur, ki jih bomo s posebnim tinjskim znakom oddajali dobrotnikom tinj-skega doma. Tudi akcija stavbnih ali gradbenih in temeljnih kamnov je že mnoge nagovorila. Nekateri so že prenakazali kar precejšnje vsote, drugi pa so mi obljubili podporo v doglednem času.
Sploh čutim veliko zanimanja in hkrati veliko naklonjenost tinj-skemu domu. Naši ljudje pač
vedo, da ti darovi niso investicija v prazno, temveč nalaganje v verski in kulturni ter narodni duhovni kapital.
Če bi vsak zaveden rojak daroval en tisočak za Dom v Tinjah, bi se tinjski načrti kmalu uresničili! Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga!
Gradnjo drugih cerkvenih izobraževalnih ustanov, npr. v St. Pöltnu, Št. Juriju ali Maria Trostu, financirajo v celoti škofije. Zakaj ne Doma v Tinjah?
Kot sem že povedal, tinjski dom ni last škofije, temveč Sodalitete, ki ima svoje zgodovinske zasluge za izobraževanje slovenskega ljudstva na Koroškem. Omenjam še ustanovitev Mohorjeve in obeh gospodinjskih šol v Št. Rupertu in St. Petru, ki so tudi zrasle iz daljnovidne odgovornosti slovenskih duhovnikov.
Te ustanove so nam vsem v ponos in v dokaz, kako so naši ljudje tudi v dosti težjih gospodarskih časih
tvegali veliko več kot danes. , n Povečava tinjskega doma v danas s njem dosti bolj razvitem gospo n darstvu med koroškimi rojaki je ' h primerjavi z gradnjami v prejšnji ij časih le skromen izraz, koliko je n nas vseh še volje do narodneS' ti življenja in duhovno-kulturneS1 s
razvoja naše narodne skupnost' s Rad poudarim, da je škofija Pr® ^ dvanajstimi leti, ko smo dog rad' o prvi del novega tinjskega dorn j prispevala zelo velik delež. Tj kl sedaj bo prispevala svoje. Vpraso rr nje je le, koliko bo sploh zmogla t> ker znaša celotni gradbeni proP ki čun škofije samo pičlih 30 mili h1 nov šilingov. In koliko prošenj 1 P potreb ima škofija s svojimi na* rr 340 župnijami in ustanovami, ve m še od takrat, ko sem še sam bil vi konsistoriju.	Jj
Ne misliš, da je naloga kršK ti škofije enakopravno podpira ni DvT, ki ne oskrbuje samo s di venskega dela koroške Cer ve, temveč ima tudi posebn zasluge za dialog med obem narodoma?
Koliko naj bi po finančnem načrtu stalo povečanje Doma?
Sanacija starega dela in delna povečava bo z opremo vred stala predvidoma skoraj 30 milijonov šilingov. To je na prvi pogled velika
Vsak uspešen kulturnik ve, da so za delo potrebni idealizem vnema in vztrajnost.
A prej ali slej čuti, da zahteva tudi izobraževalno, prosvetno in kulturno delo svojo materialno plat.
Jože Kopeinig
Nedvomno se škofijsko vods dobro zaveda, da tinjski dom služi nič manj pastoralnim cilj škofije kot druge škofijske ustaj1 ve ali kot dom v Št. Juriju. A trn)5 dom je več kot izobraževal' ^ središče za slovenske in nerT1®, T-vernike. Dom v Tinjah je hkrati P 1 memben dejavnik v naši narod"1 kulturni zavesti.	j d,
V Tiniah se dobro zavedamo, c
11
Gost v NT
1
i
Jože kopeinig
je rektor Doma v Tinjah, predsednik celovške Mohorjeve, in član , predsedstva katoliških izobraževalnih ustanov Avstrije. Nadalje ga je v svoje predsedstvo kooptirala Evropska zveza izobraževalnih domov. Med drugim smo ga vprašali, ali ni naloga krške škofije enakopravno podpirati tinjski dom.
____Pogovor je pripravil Janko Kulmesch
mora narod črpati svoje življenjske is sokove iz več korenin in zato je tudi |0 naš program spremljajoč odgovor ;' na različna pričakovanja in potrebe i, Judi- Za te ponudbe pa ni zaveza-i na samo škofija, temveč moramo 9;tudi sami iskati možnosti, da lahko 9 sy°ie ideje udejanimo in tako vse-1 .ansko pomagamo svojim e1 rojakom.
ji Samopomoč je bila in mora ostati i9 tudi sedaj in v prihodnje tista dika jo koroških Slovencev, ki je znala iz b8 malega narediti veliko!
! l6 a^a)1 Upam, da ne pretiravam, u ko trdim, da je tinjski dom s svojim j neumornim delovanjem in s svojim ■ Pragramom v duhu dialoga gradil i3' mostove med obema narodnostni-i ^TS^upnostima takrat, ko je 1 padala v politiki še hladna zima.
0 neumorno prizadevanje za plod-;k tno s°ž'tje pa res smejo podpirati ’ udi deželne in državne ustanove, ■le h C- man* pa vs' dobro misleči v ’r|, eze'k in ne samo škofija.
>r Kaj praviš o očitku, da ima ^ DvT več nemških kot slovenskih ponudb? Pomeni to, da itv	Dom v Tinjah ni slovenska,
n	temveč dvojezična oz. multi-
ef kulturna ustanova?
■d orv'a'. ta trditev ne drži, drugič pa
I	0 ysi rojaki prisrčno vabljeni, da -iz n6-Se v večjem številu odzovejo na s* naša vabila.
P 'njski dom je slovenska ustanova,
II	r'.Se nikdar ni in tudi ne bo izneve-j!a sv.oiemu prvotnemu namenu,
a služi v prvi vrsti svojim rojakom,
a je tudi kraj dialoga, ki na stežaj odpira vrata vsakomur, ki išče in želi prave omike.
Glede slovenskih prireditev in tečajev imam srčno željo, da bi se naši prosvetarji in politiki, naši učitelji in uradniki, naši zdravniki in gospodarstveniki, naši mladi in starejši še raje in še pogosteje zglasili v Tinjah.
Rad bi tudi jaz zastavil vprašanje: Kolikokrat so bili kritiki tinjskega programa že v Tinjah? Z nemškimi prireditvami pa smo nagovorili tudi mnogo dejanskih prijateljev naše narodne skupnosti.
Dragi rojaki, ne očitajmo drug drugemu odprtosti.
Ne obsojajmo samih sebe in se ne zapirajmo v geto! Spoštujmo tudi kulturo sosedov, a ne pozabimo skrbno gojiti svojo lastno.
Lani si bil izvoljen tudi za predsednika Mohorjeve družbe. Znano je, da je Mohorjeva družba na gospodarskem področju zelo aktivna. Pome-
ni to, da pojmuje MD zdaj svoje poslanstvo po zamisli svojih ustanoviteljev drugače?
Ne vidim nobenega razkoraka med prvotno in sedanjo zamislijo Mohorjeve in njeno potrebno gospodarsko aktivnostjo. Vsak uspešen kulturnik ve, da so za delo potrebni idealizem, vnema in vztrajnost. A prej ali slej čuti, da zahteva tudi izobraževalno, prosvetno in kulturno delo svojo materialno plat. _ Nič drugače ni pri Mohorjevi. Če želi tudi danes in v prihodnje s svojimi razvejenimi uslugami služiti slovenskemu narodu na Koroškem, mora postaviti svoje delo na zdrava gospodarska tla. To bo znal ceniti vsak, kdor se sanjaško ne sprehaja na oblakih, pač pa se zaveda, da je zdravo gospodarstvo eden izmed pogojev za dolgoročni in vsestranski kulturni razvoj skupnosti. Tudi ustanovitelji Mohorjeve družbe niso samo sanjarili o potrebi izobraževanja, temveč so prav z ustanovitvijo družbe, hiše in tiskarne zagotovili tudi njene gospodar-
Kolikokrat so bili kritiki tinjskega programa že v Tinjah? Z nemškimi prireditvami pa smo nagovorili tudi mnogo dejanskih prijateljev naše narodne skupnosti.	Jože K0peinig
Škofija bo tudi sedaj prispevala svoje za tinjski dom. Vprašanje je le, koliko bo sploh zmogla, ker znaša celotni gradbeni proračun 30 milijonov šilingov.
V začetku majnika pa bomo začeli s posebno akcijo. Kupili smo 1000 ur, ki jih bomo s posebnim tinjskim znakom oddajali dobrotnikom tinjskega doma.
Jože Kopeinig
ske pogoje. Spremenjeni časi zahtevajo nove prijeme in večje naloge potrebujejo večje investicije. Katere konkretne cilje želiš kot predsednik Mohorjeve družbe prednostno uresničiti? Sam kot predsednik nimam svojih lastnih ciljev, temveč le skupno z odborom. A nekaj se mi zdi potrebno: da bi ostala Mohorjeva tudi še v prihodnje v zavesti mlajšega rodu tista dosledna učiteljica in prijazna spremljevalka našega naroda, kot so jo doživljali mnogi naši predniki.
Vem, da so to sicer zveneče besede, a hkrati jih čutim kot obvezujočo nalogo za naš celoten odbor.
Za zaključek: katere so tvoje tri največje velikonočne želje na naše bralke in bralce?
Omejiti se moram torej na tri največje želje.
—	Za Tinje si želim, da bi lahko vsako leto pozdravil čimveč rojakov pri naših najrazličnejših tečajih.
—	Za Mohorjevo pa si želim, da bi se njene knjige ne zaprašile na policah, temveč se ogulile v rokah bralk in bralcev.
—	Kot duhovnik Jože pa si najbolj želim več sloge v naši narodni skupnosti, mir med narodi in da bi mirnejše prihodnosti ne pričakovali od drugih, temveč da bi jo sami ustvarjali in jo v molitvi izprosili. Vstali Kristus, ki je premagal zlo in smrt, želi tudi nam: MIR Z VAMI!
Hvala za pogovor!
12
Rož — Podjuna — Zilja
„Obirske kapniške jame“
spet odprte
Od sobote, 3. aprila 1993, so za obiskovalce zopet odprta vrata v „Obirske kapniške jame“ v Železni Kapli-Bela
Informaciie-rezervaciie:
„Obirske kapniške jame“ Glavni trg 79 9135 Železna Kapla tel.: 0 42 38/82 39
ČESTITAMO
Preteklo soboto je obhajala rojstni dan Tončka Potočnik, po domače Mlačnikova iz Ho-meliš pri Št. Lipšu. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in zadovoljna leta!
28. pomlad je praznovala Angelika Hariš iz Mlinč. Iskreno čestitamo!
Naslednji člani Društva upokojencev Podjuna obhajajo osebna slavja: Mirko Brežjak in Katarina Opertschan s Plaznice, Angela Hobel iz Po-grč, Barbara Wutte iz Podgrada, Rudolf Urban iz Gorič, Zofija Majtan iz Metlove in Katica Wohlbang iz Goselne vasi. Društvo upokojencev jim želi obilo zdravjav in osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
V Gorjah nad Vrbo je v nedeljo praznovala jubilejni rojstni dan Lenčka Küpper. Ob tem življenjskem prazniku prav prisrčno čestitamo ter želimo obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva!
ČESTITKA TEDNA
V	Hattendorfu v Labotski dolini je obhajal te dni rojstni dan Alojz Kolenik Zdravniku iskreno čestitamo ter mu še naprej želimo mnogo uspeha pri odgovornem delu!
Visok življenjski jubilej je slavil Hanzej Hafner iz Breznice. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva!
Prejšnji teden je obhajala osebni praznik Marija Ogris iz Svaten. Člani Društva upokojencev Št.Jakob in uredništvo Našega tednika iskreno čestitata!
V	Dolinčičah pod Peco je obhajala rojstni dan in god Irena Kušej. Za dvojni praznik iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta!
Rojstni dan obhaja Elsi Kan-zian iz Apač. Iskrene čestitke!
Marko Maček, pd. Komar iz Sv. Lucije pri Pliberku, je prejšnji teden na graški univerzi zaključil študij prava. Novopečenemu doktorju iskreno čestitamo in mu želimo obilo poklicnega uspeha! Čestitkam se
Župnik Florijan Zer-goi 60-letnik Poznamo ga kot duhovnika z dušo in telesom. Njegova prva ljubezen je Kristus in so farani, katerim želi približati Veselo oznanilo.
Temu primerno ga spoštujejo verniki, in to ne samo v fari Kazaze.
Nadalje ga poznamo kot duhovnika, čigar druga ljubezen je petje. Predvsem slovenske cerkvene in narodne pesmi. Kot nadarjen pevec je med drugim zgodaj uvedel živo ljudsko petje pri bogoslužju.
Predvsem pa ga poznamo tudi kot zvestega prijatelja.
Skoraj vsak četrtek nas obišče na uredništvu, nas bodri in nam ponudi to ali ono pomoč. V čast nam je, daje blagoslovil naše nekdanje prostore in da bo blagoslovil tudi sedanje.
V nekaj dneh bo kazaški župnik Florej Zergoi praznoval 60-letnico. Rodil se je 19. aprila 1933 kot kmečki sin v fari Št. lij. Po kaplanovanju v St. Jakobu v R. in Šmihelu je leta 1964 prevzel „svoje“ Kazaze.
Dragi Florej! Želimo Ti obilo božjega blagoslova, predvsem pa, da bi Ti Bog dal več zdravja. Dvojezična Koroška potrebuje duhovnika - prav posebej pa še takih, kot si Ti. Na mnoga leta!
Uredništvo Našega tednika
Župnik Florian Zergoi (levo) in njegov zvesti sodelavec Tine Komar.
pridružujejo tudi njegovi prijatelji iz študentskih let.
Naslednje voščilo je namenjeno Barbari Wutte iz Vetri-nja pri Celovcu, ki praznuje rojstni dan. Vse najboljše!
V	Selah praznujejo osebne praznike: Helena Wassner na Borovnici, Stanka Pegrin na Šajdi, Albin Travnik in Jurij Mak na Kotu ter Francka Už-nik v Koprivni. Vsem slavljencem iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta!
Rojstni dan in god je obhajala Hermine Schwarz z Rebrce. Ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo mnogo veselja in osebne sreče!
Okroglo pomlad je pred kratkim obhajala Renata Kraut. Vse najboljše!
1. aprila je v Selah obhajal 91. rojstni dan Mihael Piskernik. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih, veselih in zadovoljnih let!
Rojstni dan in god obhaja Helena Kolenik iz Čirkovč. Za dvojni praznik iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, veliko veselja in predvsem zdravja!
V	nedeljo je obhajala osebni praznik Rupratova mama s Tešinje. Vse najboljše, zlasti pa trdnega zdravja in božjega blagoslova!
Te dni je obhajal rojstni dan Rudi Opetnik iz Metlove. Pevci cerkvenega zbora iz Metlove in uredništvo Našega tednika za osebni praznik iskreno čestitajo!
V	Kapli ob Dravi slavi jubilejno 80. obletnico življenja Katarina Katz. Ob tem visokem osebnem jubileju ji želimo vse najboljše, zlasti pa še trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in božjega blagoslova!
Vsa mladostna je te dni slavila visok življenjski jubilej Marinka Volčič iz Čelovca. Prijatelji in znanci ji hvaležno želimo, da bi jo božji blagoslov še dolgo ohranil zdravo in veselo!
J
NAŠ UPOKOJENEC
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Praznovanje stoletnice
Zabniške farne bukve popisujejo lepo slovesnost, katera se je godila na Sv. Višarjah pretečenega stoletja.
Obhajalo seje namreč leta 1760 spomin, da se je Božji pot na tej sv. gori začel pred štiristo leti. Tistega leta na praznik velike Gospojnice seje zbralo 24 duhovnikov na sv. Višarjih in neizrečeno velika truma romarjev. V slovesni procesiji se je nesla čudapolna podoba Matere Božje okoli Višar-skega verha. Kerški stolni prošt, baron Rehbah, so imeli ta dan veliko opravilo.
Drugi dan so peli sv. mašo Oso-janski opat Roman, in tretji dan opat Podklošterski Emilian. Pridi-govali so te dni slovensko in nemško Trebiški dekan Tomaseti, naborješki fajmošter Valher in Pontabeljski fajmošter Just.
Lepo je cvetel romarski pot na sv. Višarjih in močno je slovel po sosednjih dežalah. Kdo bo bil mislil, kakšna nesreča ga bode zadela! Deželska oblast je začela tedaj zlo utikavati se v duhovske reči in prišla je leta 1786 cesarska zapoved, da se imajo romarske cerkve zapreti.
Vsled te postave odloči ža-bniške cerkve patron, grof Vincencij Rosenberg, da naj se tudi Božja pot na Višarjih odpravi. Podoba Matere Božje in lepi o 1 taji iz marmorja so morali se prenesti
Izvleček iz male knjižice o božji poti Matere Marije na Sv. Višarjih, izdane pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu leta 1880.
v žabniško farno cerkev. Celo tlak v romarski cerkvi so morali izruti. Romarji pa vendar niso mogli se odvaditi, da svojo pobožnost na sv. Višarjih opravljajo. Hodili so kakor popred, toda z žalostnim srcem k zapuščeni cerkvi na goro. Njih priserčno zdihovanje ni bilo zastoj n.
Večkrat so še pošiljali Žabniča-ni in Trebižani prošnje do cesarja, da bo dovolil božji pot na Višar-sko goro, kar pride leta 1790, na den 15. septembra, ukaz blago-dušnega cesarja Leopolda II, da naj se podoba Matere Božje, katero so raz Višarje prenesli v Žabniško cerkev, postavi spet na njeno poprejšnje mesto. Z velikim veseljem se je izpolnil cesarski ukaz in cerkev je bila spet kmalu napolnjena in popravljena. Na mesto starega slavnega oltarja, ki je ostal v žabniški cerkvi, so dali napraviti novega iz marmorja. Tako je Marija spet zadobila svoje pervo prebivališče, katere si je
sama izvolila, da bi tam svojim zvestim častilcem sprosila obilno
8. april 1993
dobrot. Spet so prihajale velike procesije romarjev od raznih krajev. Prinašali so s seboj tudi mnogo dragocenih darov, da se olepša podoba Matere Božje in romarska cerkev.
Tako je dočakalo to Marijino svetišče nenavadno in redko veselje, da se je tam obhajala leta 1860 peta stoletnica ali spomin, da na dušno srečo krščanskih romarjev stoji ta cerkev že pet sto let. Opravljalo seje tu godovanje od Kristusovega vnebohoda do roženkranske nedelje. Sv. Oče Pij IX. so podali s pismom H-januarja 1860 vsem romarjem, ki bodo tam sprejeli ob času stoletnice svete zakramente, popolnoma odpustek.
Ker je bilo to tudi po sosednih škofijah naznanjeno, dohajalo je neprestano veliko ljudi. Prišlo je čez 86 procesij iz Koroškega, Kranjskega in Štajerskega; 102.000 romarjev je sprejelo presveto Rešnje telo; nagovorov pri procesijah v cerkev je bilo 53, pri procesijah iz cerkve pa 45; svetih meš je bilo nekateri den nad 20 in 4. septembra celo 26. Tudi milostni knezoškof kerški, Valentin Wiery so 2. julija kot romar obiskali to cerkev in tam pridigovali-
“DRUŠTVO UPOKOJENCEV PODJUNA” vabi svoje člane na
redni občni zbor
in srečanje ob materinskem dnevu
KDAJ?: v nedeljo, 2. maja 1993, ob 14. uri
KJE? : v gostilni pri VOGLU v Št. Primožu
Dnevni red
1.	Pozdrav
2.	Ugotovitev sklepčnosti
3.	Poročilo predsednika
4.	Poročilo blagajnika
5.	Razrešnica
6.	Izvolitev društvenega odbora
7.	Izvolitev pregledovalcev računov
Občni zbor je sklepčen po § 9 društvenih pravil ob prisotnosti vsaj polovice članov. Po polurnem čakanju je dana sklepčnost pri vsakem številu prisotnih članov.
Prosimo Vas, da se občnega zbora zanesljivo udeležite!
Po občnem zboruje pripravljena malica.
Za kulturni spored bodo poskrbela “PLAZNIŠKA DEKLETA”.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
«•««•'‘“"‘‘‘A
\	P. n.
\	Naš upokojenec
\	10 .Oktoberstr. 25
\	9020 Celovec
Naš pravni svetovalec Dr. Roland Grilc
Kmet preda svoje posestvo svojemu nasledniku - sinu in si Pri tem zagotovi stanovanje, en del gozda ali njiv, vsako leto prašiča in v slučaju bolezni Popolno bolniško oskrbo.
Vprašanje: Kako to vpliva na višino pokojnine? Ali, kaj in koliko si sme pridržati, da faradi tega ne trpi višina pokojnine?
Odgovor:
Potrebno je razlikovati dva primera:
a)	pokojnina brez varstvenega dodatka (Ausgleichszulage)
b)	pokojnina z varstvenim dodatkom
Če kmet ne izpolnjuje pogojev za Prejem varstvenega dodatka k Pokojnini (Ausgleichszulage), Potem je vseeno, če izroča kmeti-
jo ali če si zadrži še nekatere dele, katere bo sam obdeloval.
Drugače je seveda,, če bi imel pravico do varstvenega dodatka. V takem primeru mora
a)	zmanjšati obseg tiste površine, katero sam želi obdelovati, do mere, daje davčna vrednost (Einheitswert) nižja od S 34.000.-.
b)	preužitek (brezplačno stanovanje, bolniška oskrba itd.) se bo prištel k njegovim dohodkom v višini 21,4% davčne vrednosti (Einheitswert).
V praksi je večinoma tako, da je bolje, da izroči celotno kmetijo in si zagotovi preužitek in da si pridrži namesto gozda pravico sekanja. Sicer potem ni več lastnik tega dela gozda, iz pridržane pravice sekanja pa jasno, daizvi-rajo vse pravice, ki pripadajo lastniku.
Dopustniški dnevi za starejše ljudi v Tinjah
»Da se pogovorim z dru-gim“ je geslo spomladanskih dopustniških dnevov v Tinjah (°d 9. maja od 18. ure do nedel-Je> 30. maja, do 13. ure).
Majdi Bitimi je letos pripra-v'la posebno privabljiv spored. Skupno boste prepevali, prebirali knjige ter se pogovarjali o sovjih doživljajih.
Ravnatelj Srienc iz Grabalje yasi bo predvajal dia-slike iz Potovanj po Egiptu, Siciliji in Švici. Slovenski bogoslovci bodo pripravili glasbeno-liter-arni večer, dv. sv. Pavle Zablat-rek pa bo govoril o starih običajih in navadah.
Pomembno: izpolniti morate Formular ,Antrag auf Erholungsaufenthalt“, ki ga dobiste pri zdravniku.
Vsi, ki ste zavarovani pri Kmetijski zavarovalnici / Sozialversicherungsanstalt der Bauern plačajo dnevno le šil. 45,50.- (skupno šil. 954,45.-).
Vsi, ki ste zavarovani pri Koroški pokrajinski zavarovalnici / Gebietskrankenkasse plačate šil. 5.250,- (80% dobite povrnjenih).
Vse nadaljnje infonnacije in pomoč Vam nudi Dom v Tinjah (tel.: 04239/2642).
Draga
upokojenka,
dragi
upokojenec!
Nekaj misli ob veliki noči
Pred nami so velikonočni prazniki - čas veselja in upanja. Zima je minila, huda predvsem za starejše in bolehne ljudi. Prišla je vigred - čas rasti in upanja na boljši čas. Spet prične delovati moč sonca - ki je vir vsega življenja na tej zemeljski obli.
Bliža se tudi obletnica izselitve koroških slovenskih družin, ki so morale preživeti v mrzli tujini vse postaje križevega pot,- dokler ni zasijalo sonce velikonočnega jutra - vstajenja in s tem konec Golgote.
Ne smemo pa ob veseli misli na velikonočne pra znike in vstalega Zveličarja pozabiti, da milijoni ljudi še niso končali križevega pota. Če pomislimo samo na ljudi t/ naši neposredni bližini, v od vojne razdejanih mestih i/ Bosni, ki še naprej trpijo in kjer je smrt na dnevnem redu - brez da bi se videl svit velikonočnega jutra svobode in konca trpljenja.
Ko bomo za velikonočne praznike sedeli ob z vse mi dobrotami obloženi mizi, se ne smemo pozabiti odpovedati vsaj delčku, teh za vojne žrtve nedosegljivih dobrin in darovati v katerikoli obliki za ljudi, ki so potrebni naše pomoči.
Šele s to žrtvijo bomo lahko obhajali veliko noč v zavesti, da smo vsaj malo mogli pomagati krajšati gorje k vojni trpečih ljudi.
Vsem upokojencem in upokojenkam želim blagoslovljene in vesele velikonočne praznike.
Pozdravlja Vas
Vaša Micka
P. S: Vsem upokojencem priporočamo nakup knjige o izseljeništvu koroških Slovencev “Narodu in državi sovražni”. Knjiga vsebuje vzroke izseljenstva in dokumentacijo ter osebna doživetja izseljencev. Govori tudi o pregnanstvu naših duhovnikov leta 1941 in pozneje. Knjigo lahko kupite iz obeh slovenskih knjigarnah iz Celovcu.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
40. obletnica smrti č. g. dekana Franca Šenka
6. maja 1993 poteka 40 let, odkar je šentjakobska fara in s tem rožeška dekanija izgubila svojega župnika gospoda dekana Franca Šenka. Rajni dekan in konzistorialni svetnik se je rodil 21.9. 1883 na Jezerskem. V duhovnika je bil posvečen 19. julija 1908. Leta 1922 je prišel za župnika v Št. Jakob v Rožu, kjer je nad 30 let vodil našo faro. Leta 1934 je postal dekan dekanije Rožek in konzistorialni svetnik.
Rajni gospod župnik dekan Franc Šenk je bil med farani zelo priljubljen. Vsem nam je bil oče, ki se je razdajal za svojo faro. Ker je župnišče imelo tudi precej zemljiške posesti, se je zgodilo, da je rajni revnim najemnikom njiv odpustil celo plačevanje najemnine in je seveda še davke sam plačeval. Mnogi posestniki lastnih ličnih hišic v Št. Jakobu se morejo prav rajnemu dekanu zahvaliti, ker jim je le ta prodal zemljišča
po zelo nizki ceni in jim s lem omogočil, da so prišli do lastnega doma. Še in še bi lahko naštevali dobra dela našega rajnega župnika.
Posebna skrb je veljala študentom; ni mogel pozabiti nove maše preč. g. Tevžeja Nage-leta in nato preč. gospoda Francija Krištofa. Ta dva dneva sta rajnemu predstavljala viška njegovega župnikovanja v Št. Jakobu.
Tudi rajni gospod dekan Šenk je moral kot več slovenskih duhovnikov v času hitle-rizma v pregnanstvo in zapor. Rajni ni mogel razumeti, kako neusmiljen zamore biti svet tudi onim, ki so mu vedno hoteli samo dobro.
Po zlomu nacizma seje rajni vrnil spet v našo faro - vendar že bolan in je dolgo bolehal, dokler ga trpljenja ni rešila smrt. Težko mu je bilo, ko ni mogel več med svoje farane v farno cerkev in je v zadnjih letih maševal le še v kapelici v župnišču.
Vsem šentjakobskim faranom bo rajni ostal v spominu, njegov blagi očetovski pogled, njegova prijaznost in dobrotljivost.
Mi.
Dekan Franc Šenk (levo) in novoma-šnik Franci Krištof.
Občni zbor in božičnica “Društva upokcevst. Jakob v Rožu”
Volitve so bile zialo dela društva
V nedeljo, 13. decembra 1992, je imelo “Društvo upokojencev Št. Jakob v Rožu” svoj redni občni zbor in obenem tudi božičnico. Ker si je tajnica Micka Miškulnik pri teh pripravah zlomila nogo in je morala takoj v bolnišnico, so morali potek občnega zbora prevzeti podpredsednik Joži Stornik in blagajnik Flo-rej Košat.
Ob začetku občnega zbora so se člani društva spomnili članov društva, ki so se v pretekli dobi morali posloviti od nas za vedno. Na prvem mestu je bil naš predsednik in ustanovitelj društva Miro Miškulnik, ki nas je zapustil ravno pred letom dni-Ostali umrli pa so:	Franca Ra-
ssinger, Trezi Obilčnik, Zdravko Stornik, Janko Janežič in Hanzi Seher. Sledilo j6 poročilo o delu Društva za čas od zadnjega občnega
Podpredsednik Jozej Stornik in blagajnik Florej Košat sta nadomestili1 predsednico Micko Miškulnik.
zbora dalje, katerega je še pred nesrečo pripravila tajnica.
Volitve so bile zrcalo dosedanjega dela društva. Za novo predsednico je bila z velikim odobravanjem izvoljena Micka Miškulnik, Jozej Stornik je ostal podpredsednik, Pepca Stornik tajnica in Florej Košat blagajnik. Nadaljnji odborniki so še Marica Hafner, Franci Rehsmann, Han-
zej Kajžnik in Folti Müller.
Po občnem zboru smo se ob izdatnem dunajskem zrezku in solati do sitega okrepčali. Pa tudi vina, peciva in soka ni zmanjkalo. Tako smo posedeli in kramljali še pozno v večer. S svojo harmoniko nam je božičnico olepšal Franci Mejovšek, kateremu velja naša iskrena prisrčna zahvala!
Prov vuštvo to bo
Prov vuštno to bo, če bo f k naprej švo, če bo fk naprej švo, še, oj, fletno to bo.
Je dečva m'djava, k' ne buj se moj pub. k' ne bova, oj, spava, zato s Tevč lub.
Bova zvizdee števa, še prav vlko noči, bova zadnje še števa, bojo že trudne voči.
Iz zapuščine Mira Miškulnika
Pustovanje “Društva upokojencev Št. Jakob v Rožu”
Kot vsako leto je tudi letos vabilo “Društvo upo-'ojencev Št. Jakob v Rožu” na že tradicionalno Pustno prireditev v nedeljo, 14. februarja 1993, v farno dvorano v Št. Jakob.
Precejšnje število upokojencev se je odzvalo povabilu. Ob “fancotah” in seveda ob pijači so se za-avali, pokramljali in se seveda tudi zavrteli.
Pokrat so nas iznenadili kar štirje muzikanti - sa-111 i upokojenci, tako da nam ni moglo biti dolgčas 111 smo uživali ob poslušanju lepih melodij.
Kar prehitro je minilo družabno popoldne. V zavesti, da se bomo kmalu spet srečali, smo se zadovoljni vrnili na svoje domove.
Posebna zahvala velja citrarki Mici Klemenjak in harmonikarjem Franciju Mejovšku, Tomiju Potočniku in Franciju Melharju. Posebno Franci Mejovšek nas je iznenadil s posebnim instrumentom, iz katerega je na posebni tastaturi pričaral čivkanje ptic, aplavz in še marsikaj.
Mi
Prijetno vzdušje je trajalo še pozno v večer.
Z leve: Franci Melher (po domače Pavič), Franci Mejovšek, Flori Košat (stoje), Mici Klemenjak in
Tomi Potočnik.
Št. Jakob v Rožu -zlata poroka
Le redko doživljamo jubileje zlatih porok. V nedeljo, 4. novembra 1962, sta mogla stopiti pred zlatoporočni oltar Korpnikova jubilanta iz Velike vasi. Primi Watzko in Ana, roj. Fantur. Prav na obletni dan svoje poroke, ki sta jo obhajala 4. novembra 1912 ob asistenci pokojnega župnika Mateja Ražuna, sta prišla s svojimi otroki in otrok otroki v župnijsko kapelo, da obnovita svojo poročno obljubo ljubezni in zvestobe ter se zahvalita za božji blagoslov in božjo pomoč.
Ob obredu zlate poroke je bila zahvalna sv. maša. Na domu pa se je razvila vesela družabnost v krogu ožjih sorodnikov. Do solz ganjena sta jubilanta prisluhnila deklamaciji vnukinje Fride Zwittnig, ki je govorila o nedolžni Urški med angelčki in o Primiju ter Mici, ki ju ni več med živimi. In zopet sta se nasmejala ob veseli pesmi lastnih otrok in drugih sorodnikov iz Korpnikove in Me-žnarjeve družine. Med 13 pari novoporočencev leta 1912 sta edina, ki obhajata ta jubilej. Le Kranjčeva mama Uršula Egartner, rojena Isop, sta še edini živeči vdovi od tistih tedaj srečno poročenih.
7. oktobra je odšel Mežnarjev oče na Tešinji, ki bi bil letos 29. L praznoval zlato poroko, če bi mu ne umrla žena že leta 1959. Korpniko-vemu ateju in mami pa smo napili in zapeli, naj v zdravju dočakata še 65-letni jubilej -biserno poroko!
(Naš tednik - Kronika, 22. november 1962)
Zadnjo številko Našega upokojenca smo
prejeli pred božičnimi prazniki, zato se je od tedaj nabralo kar nekaj novic o delu in življenju Društva upokojencev.
Božičnica v Vogrčah
Vsakoletno predbožično slavje smo imeli spet v Vogrčah na zadnjo nedeljo v adventu. Začeli smo s sveto mašo za pokojne člane društva, katero je daroval mons. Kristo Srienc ob asistenci g- župnika Vinka Zaletela. Nato je sle-' dil kulturni program v Florijanovi gostilni.
Novice od Pece preko Pliberka d
Za razpoloženje je poskrbel domač izvrstni ansambel “Korenika” s pevci pod vodstvom g. Alberta Krajgerja. Nekaj pesmi nam je zapel tudi kvartet upokojencev iz Globasnice. Tako nam je družabnost ob dobri postrežbi prehitro minila.
Ansambel Korenika je pod vodstvom Alberta Krajgerja igral na prireditvi upokojencev.
Načrt za novo leto
Konec januarja smo imeli v Juenni v Čepičah razširjeno sejo odbora, kjer smo izdelali načrt del v tekočem letu. Pripravili smo pustno prireditev s komično igro. Razdeljena so bile že tudi vabila za zdravstveni dopust v Banov-
Piše Lojze Krištof
cih. Predvideno pa je še naslednje: Ogled podzemske jame v Obirju in muzeja pri Peršmanu; poleti piknik na Rutah; avgusta srečanje “vižarjev” na Svetem mestu, v septembru pa trgatev na Vipavskem z ogledom Svete gore. Načrt naznajamo z namenom, da se bodo člani pravočasno psihično on telesno pripravili na predvidene izlete in družabnosti. Če ima kdo kakšno drugo misel, jo bomo upoštevali - vse z namenom zadovoljiti!
Vesela družabnost
Tudi mi, starejši, se radi poveselimo, saj smo po več desetletnem delu v trdih razmerah po voj-
ni dovolj prispevali, da je danes življenje nekoliko lagodnejše. Tako je razumljivo, da smo se na pustno nedeljo v lepem številu udeležili pustne družabnosti v Šmihelu. Na sporedu je bila zabavna igra „Trije klovni”, v režiji tajnika Stanka Vavtija.
Sledil je krstni nastop mešanega zbora Društva upokojencev pod vodstvom izkušenega pevovodja Janeza Petjaka, ki je poznan kot glasbeni strokovjnak. Mičen je bil duet ge. Helene Gregorič in Katrce Marketz.
Slednja je brala tudi posrečeno zabavno pesem o mežnarju. Z melodijami in s harmoniko nas je poživljal Čepin iz Podgore. Najbolj zabaven pa je bil srečolov, ki je bil povezan z uganko. Ugotoviti je bilo potrebno, koliko je vseh šest igralcev starih in koliko tehtajo. Glavni dobitek je nesel v Globasnico Janez Havel. ^ komični obliki je Lipej Kolenik, podpredsednik poročal, kakšne težave so imeli z igralci in s prevozom v Velikovec na tehtnico-Povsod, kjer “Bog roko ven moli” so hoteli moški stati, na
Zdovčeva mama Pavla Apovnik je bila zelo razgledana ženska, h k:>ic ri so radi zahajali tudi člani našega društva. Ob priložnosti njenega 90-rojstnega dneva smo pri njej preživeli lep popoldan.
isü’993	NAS UPOKOJEKEC_____________________________l
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Drave
drugi strani pa je nežni spol želel ob vsakem grmovju vedriti. Sklenili so, da bodo drugo leto igralce gnali na tehtnico kar h kovaču.
Slovo od Pavle Apovnik
Naše življenje se stalno spreminja. Spet moramo pisati o smrti. Od naše članice, Zdovčeve mame, Pavle Apovnik iz Senčnega kraja smo se 3. marca poslovili na libuškem pokopališču. Pred dobrim letom smo ji upokojenci čestitali k njeni 90-Ietnici. Bila je še razmeroma, za njena leta, kar Pri moči in dobro razpoložena. Gotovo je smrt najstarejšega sina Poldeja, ki je lani nepričakovano nmrl, prikrajšalo njej o življenje. V imenu vseh naših organizacij se je od nje ob grobu poslovil občinski odbornik Jurij Mandl.
Zdovčeva mama je bila del zgodovine našega življa v pli-berškem okolišu. Še zdaj, v viso-bih letih, je sledila dogodkom našega časa. Poleg zbora “Kralj Matjaž” ji je»v slovo zapel tudi novoustanovljeni mešani zbor Društva upokojencev, pod vod-stvom Janeza Petjaka. Naj ti bo domača zemlja lahka, katero si neizmerno ljubila! Vsem bližnjim pa naše iskreno sožalje!
Člani društva upokojencev Pliberk se že veselijo tedna v Banovceh, kamor že redno hodijo dvakrat letno na okrevanje. Naslednji teden v Banovceh bo verjetno zopet jeseni, ko bodo kmetje zaključili svoja dela na poljih.
Upokojenci v Šmihelu so tudi letos naštudirali komedijo, katero so igrali za letošnji pust. Posebnost je letos bila nagradna igra, v kateri so morali upokojenci uganiti, koliko tehtajo skupno vsi nastopajoči.
Na sliki levo vidite, s kakšnim prizadevanjem so upokojenci skušali uganiti težo igralcev. Toda kljub številnim poizkusom nihče ni uganil, tisti ki so prišli najbližje, pa so odnesli nagrade.
Slika spodaj: igralska skupina Društva upokojencev Pliberk.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Piše Martin Komar
Tedaj ni bilo potrebno ugotavljati, kam se bomo peljali, tudi ne, kakšen je spored na televiziji, ampak smo sami prerešetali, kaj naj prispevamo, da bo lepo in dostojno praznovanje.
Vsi smo hoteli biti pravi kristjani in kar je bilo najbolj prijetno,
Takšna je bila velika noč nekdaj
Ko smo bili današnji upokojenci mladi, smo vse drugače doživljali praznike Velike noči.
vsi smo govorili naš tedaj še ne zasovraženi slovenski materni jezik. Kot je v starem veku ljudem, ki so hoteli zidati stolp do neba, Bog zmešal jezik, da so morali nehati, tako. je menda danes hudobni duh uspešno zasadil trn y naš materni jezik, da lažje odvrne naše ljudi od Cerkve nakazane krščanske poti.
Največji krščanski praznik v letu je potreboval večjo pripravo. Že cerkvena zapoved je govorila o spovedi in obhajlu v velikonočnem času. Tudi zunanja priprava je bila potrebna, da se da poudarek dnevu ustajenja. Ko sem do-raščal v Humčah, smo že v pustu cepili bakle, da so se do velike noči posušile.
To smo mladostniki na krstnico zvečer, pred procesijo domačinov, ki so po polju v čast Jezusovega vstajenja molili rožni venec, prižgane sukali in tako dajali procesiji močno luč. Vrh tega smo precej prej izkopali v gozdu štore, jih nadrobili in razdelili na tedaj še golem homu, kjer se je paslo, na kupce v obliki rožnega venca. Te smo ob koncu procesije zažgali in s tem naredili po delu Podjune svetlobo in obenem slavo Gospodove zmage nad smrtjo.
K veliki noči je spadalo tudi streljanje z „možnarji“. To je pozneje oblast prepovedala. Zato pa danes televizija kaže dnevno streljanje ljudi. Največje je bilo veselje strelcev ob vrnitvi zvonov iz Rima, kot smo govorili, ko so
zvonovi po velikem četrtku zopet zapeli pri vstajenski sv. maši in ga pri blagoslovu velikonočnih jedil.
Seveda je bilo pri tem poslu tudi nekaj zavisti. Dvojni ali še večkratni strel je dobila nosilka košar k blagoslovu, kjer so več darovali za smodnik. Te pozornosti je bilo deležno seveda tudi kakšno zalo dekle. Streljanje je
trajalo skoro vso noč, vmes so bili fantje povabljeni tu in tam na žegen, kjer je bila družabnost in petje. Popoldne pa cerkveni slovesnosti, so bile razne igre s pobarvanimi jajci. Zbrali smo se vsi na določenemu kraju, kjer je bila poleg igre tudi družabnost. Prav to pa današnja družba baje pogreša.
Potovanja s slikami
Naše Društvo upokojencev je tudi v minuli zimi dvakrat vabilo člane na srečanje k Francu Rutarju v Dobrlo vas.
Namen shajanja je bil, da si pod strokovnim vodstvom ravnatelja Mirka Srienca ogledamo v slikah zanimivosti s širnega sveta. Ker je član društva Franc Rutar dvorano dobro zakuril, je bilo kar prijetno posvetiti se naravnim lepotam in zgradbam širom sveta, o katerih včasih slišimo, si pa ne moremo predstavljati, kako v resnici izglodajo.
V prvem predavanju, 31. 1., smo si ogledali, kot smo že poročali, razsežni nacionalni park v Ameriki in Kanadi. Zadnje srečanje, 14. 3., pa je imelo naslov: Potovanje po Skandinaviji. Tokrat smo v slikah in ob zelo živem pripovedovanju go-
spoda Srienca, kije te kraje prepotoval, sledili potovanju po Norveški do severnega pola in nazaj, po Švedski in deloma Finski. Spoznali smo kraje z znanim imenom kot je Narvik, kjer se je v zadnji vojni nešteto Avstrijcev bojevalo in dalo življenje za Hitlerjevo veleironijo, pa tudi naprave za mirne mednarodne športne igre, kot je skakalnica v Holmenkolnu. Zanimivo je, da številni fjordi visoko na severu ustvarjajo podobno toplo klimo, kot je pri nas. Videli smo, kako v poletnih dneh črede severnih jelenov iščejo zavetje pred toploto v cestnih predorih.
Del upokojencev se je tako ogrel, da si želi za prihodnjo zimo še več takih potovanj s slikami. Gospod Srienc, ki ima na zalogi še dosti gradiva s širnega sveta, je obljubil, da bo ustregel. Za ta trud se mu prisrčno zahvaljujemo!
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Društvo upokojev
Pliberk je organiziral' tedenski izlet v Prle^ Banovce, dober km1' Ijene od Veržeja. V B'-cih izvira topla zdra voda, torej prav pr',a za naša leta.
Res, že čez teden *° postali kar bolj gibčni in 0 srcu mlajši. Nikomur >° dolgčas, saj si je vsak Pl,e ogledal bližnjo okoli1” spoznal prijazne domačin je na svetu ljudi, ki bi b°
sproščeni, vedri,
dii,
družabni, gostoljubni in i"' sedni, kakršne srečaš na f poteh.
ANTON SLODNJAK-'' ni zgodovinar, sam sin f goric označuje Prleka ^ šno: “Prlek rad govofič1 nima s kom, govori, ka,s seboj.”
Verženec (zanimiva j£l “Okrogle o Veržencih !.c neke vrste posebnež me“, Prlekija je pokrajina Sl° goric med Muro in Dravt,a na jugu do hrvaške n,la severu pa do črte, ki veže no s Ptujem.
Prlekija se postavlja izrednimi dobrinami Z ’ slatino in s konji. Na 11 hipodromu v Ljutomeru' krat letno zvrstijo kasaške
Jeruzalemu pravijo vinskih goric, kjer je } gostišče z lepo negovan1 Ijem. Tukaj dosegajo v kvalitete izbranih sort s' znanega “Jeruzalernča1' tem zelo razglednem grlCl_ leta 1652 pozidana zg0^ ročna cerkvica Žalostne r zahvalo, da so pregnali ^ Prlekija je dala nadpb veliko število slo^ znanstvenikov, pisatelje' mikov in narodnih budite ,,K
Prvi slovenski tabor i
je bil v Ljutomeru (Lotn^ metropoli Prlekije. Ta^ rodil v svetovnem največji slavist, jezik FRAN MIKLOŠIČ. Ta , slovenskega duha je štu^ pravo in bil na Dunaju P‘l( za doktorja pravoznanT spomenik v arkadah 0 univerze.
Prlekija in Prleki
ANTON TRSTENJAK, doma Pri Gornji Radgoni, je eden najpomembnejših psihologov, filozofov in teologov in je avtor številnih del s teh področij.
Piše prof.
Stefan Močilnik
Iz Sv. Jurija ob Ščavnici izvirajo Politik ANTON KOROŠEC, Pisatelj in dramatik BRATKO KREFT, pesnik, pisatelj in politik EDVARD KOCBEK. Glasbenik iu skladatelj ter začetnik sodobne komorne glasbe SLAVKO DS PERC se je rodil v Veržeju; tam ima tudi spomenik in spo-[riinsk9 sobo. Omenil bi še CIRI-A CVETKA, skladatelja, pevovodjo in opernega dirigenta ter DRAGOTINA CVETKO, muzi-ologa in skladatelja.Navedel bi Sam° še imena: TONE KUNT-
NER, IVAN POTRČ, FRANCE SLANA, FRANC KRAMBE-GER, IVAN KRAMBERGER, VEKOSLAV GRMIČ, KATJA ŠPUR, FRANC ZADRAVEC in še bi lahko našteval.
Eno popoldne smo se peljali z avtobusom v LENTI; to je majhno mesto na Madžarskem, nedaleč od državne meje. Pa se nam je malo zataknilo, ker smo morali na madžarski strani mejnega prehoda celo uro čakati na carinika, ki naj bi bil odgovoren za avtobuse. Ko pa se je končno le pojavil, smo ga sprejeli z bučnim aplavze m. Med vožnjo proti Lendavi smo lahko opazovali dvojezične napise. V Lendavi je tretjina prebivalstva madžarske narodnosti. Javni napisi, šolstvo in poslovanje - vse je dvojezično.
Med potjo smo se ustavili tudi v BOGOJINI in si ogledali cerkev, ki je bila sezidana v letih 1925 - 1927 po načrtu najpomembnejšega slovenskega arhi-teka JOŽETA PLEČNIKA (1872 - 1957). Stebri, oltarja, krstilnik in obhajilna miza so iz marmorja iz Podpeči pri Ljubljani. Lončeni krožniki na hrastovem stropu in vrči na glavnem oltarju so delo domačih lončarjev iz Filovcev in
Bogojine, kip Kristusa na pročelju cerkve in kip sv. Jožefa na stranskem oltarju je delo kiparja LAPUHA iz Ljubljane. Slika vnebohoda nad glavnim oltarjem in križev pot pa sta delo akademskega slikarja JANEZA MEŽA-NA. Akademik France Stele je o tej cerkvi zapisal, da jo smemo prištevati med najbogotejše, najzanimivejše arhitekture svoje domovine.
Omenil bi še rad tudi slučajno srečanje z našim domačinom doktorjem Joškom Rutarjem, zdravnikom, ki je prišel iz Nemčije s svojim prijateljem za 10 dni v Banovce; bil je ves srečen, ko smo ga ljubeznivo sprejeli v našo družbo. Prevzelo gaje, ko je slišal po dolgem času spet našo koroško pesem in rade-volje je pristopil tudi k našemu društvu.
Tudi 8. marca je bilo veselo vzdušje, ko so žene praznovale “dan žena”. Moški so jim poklonili redeč nagelj in jim čestitali s šopkom prelepih melodij, pod vodstvom pevovodje Janeza Pe-tjaka. Tudi gibanica - prleška specialiteta - ni manjkala. Pravijo, da si pravi Prlek še dan pred smrtjo zaželi gibanico.
Tudi nadvse prijetno je bilo srečanje z upokojenci iz Ljutomera. Zaigrali so nam na tamburice domače viže, vmes pa še kakšno temperamentno madžarsko in cigansko melodijo. Skupaj smo še zapeli prleško himno, ki smo jo že dobro znali in je bolj šaljiva in vesela, kakor naša otožna Koroška himna: Rož, Podjuna, Zilja,....
Nekaj kitic te himne se glasi:
Dere sen jas mali bija, te je lušno blo, kolca sen po hiš potaka, varval mačkico.
Pripev:	Trn-la-la,	tra-la-la
, tra-la-la-la-la-la-la tra -la -la-la-la-la- la tra-la-la-la-la-la-la
Dere so cigoni prišli, te je bija joj,
se sen beza kak podgana f parmo al za gnoj.
Seden let sen hlače trga po šolskih klopeh, nafča sen se nekaj brati, šteti do deset.
Te so naša mati rekli,
“Dobro mošglavo, dobro znoš pogače jesti, štrškle do meso!”
Mati so mi nabasali kršha no kiobos, oča pa me zapelali v Marpurk f Strti kios.
Ni j e fsakši za gospoda, žmeten zlo je všk, deco fškolo phat je škoda, rojeno za plšg.
Zdaj ste čšli, poslušalci, kakšen sen jas ftič, všha mom kak stori zofci, samo v glovi nič!
Naše glave pa niso ostale čisto prazne. Polne so mnogih lepih vtisov in prijetnih doživljajev.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Piše Franc Rehsmann
Planinstvo v naših krajih
100-letnica Slovenskega planinskega društva in 25-letnica slovenske planinske postojanke nad Arihovo pečjo.
TT" onec februarja letos je praznovala Planinska zve-JLV za Slovenije svojo 100-letnico. Ustanovljena je bila 27. februarja 1893 kot Slovensko planinsko društvo, ko je Slovenija spadala še pod cesarsko-kraljevo avstrijsko monarhijo. Tedaj na Karavankah še ni bilo nobenega sledu o kaki meji. Pa tudi železnica še ni prodrla skozi naše planine. Le preko Jezerskega, čez Ljubelj in Stmec je vodila pot že iz davnih časov, katero je bilo mogoče prevoziti tudi s konjsko vprego.
Planinstvo se je med našimi ljudmi širilo počasi. Za kratek čas kmetje niso čutili potrebe hoditi v gore in je bil spošno znan pregovor: “...da gora ni nora, a tisti je nor, ki leze gor...”.
Uradnikov slovenskega porekla je bilo bolj malo. Kljub temu je že konec preteklega stoletja dal na Višarjih tedanji dekan Simon Inzko slovenskim planincem na voljo lepo urejeno sobo. Že od začetka je bilo več navdušenih planincev med duhovniki. Posebno dovški župnik Aljaž, ki ni le osvojil Slovencem Triglava, ampak je na njem postavil tudi stolp že leta 1895. Postavil je tudi Triglavski dom na Kredarici in Aljažev dom v Vratih.
Prva podružnica.
Prva podružnica Slovenskega planinskega društva je bila ustanovljena kot Ziljska podružnica s pomočjo “Slovenskega omizja v Beljaku”. Svoj prvi občni zbor je imela leta 1900 v Borljah na Zilji. Za svoj sedež si je izbrala Bistico na Zilji; njen prvi predsednik je bil poslanec France Grafenauer. Se isto leto je začel graditi I. Mil-lonig, pd. Koren, na Bistriški planini pod Ojstemikom kočo, ki je bila na voljo slovenskim planincem.
Leta 1902 pa je kupila Ziljska
podružnica zemljišče v Zajzari pod Montažem in Višarjami, da bi tam zgradila svojo kočo z restavracijo. Do izvedbe tega načrta pa zaradi nasprotovanja o-blasti ni prišlo. Leta 1906 je bil prestavljen sedež planinske podružnice v Celovec in bil tudi preimenovan v Koroško podružnico Slovenskega planin-
Kladnikova koča na vrhu Golice predstavlja naj lepši razgled po vsej Koroški.
skega društva. V teh letih se je razširilo planinstvo po vsej Južni Koroški in ko je bila junija 1905 odprta Kladnikova koča na vrhu Golice, od koder je najlepši razgled po vsej Koroški, seje udeležilo odprtja nad 100 planincev iz celega Roža z županom šentjakobske občine. Nastopil je tudi pevski zbor, ki je žel priznanje in občudovanje. Kladnik je bil dobro poznan, posebno v Št. Jakobu in Lešah. Tako je ostalo srečanje Roža-nov z gorenjskimi planinci še dolgo živo. To pa tudi še potem, ko je po plebiscitu na Karavankah nastala državna meja. Nekaj je prispevalo seveda tudi osebno poznanstvo in sosedstvo na Rožci, ker ovce in krave zanima le sočna trava, ne pa na zemljevidih začrtane črte.
Z začetkom prve svetovne vojne je nehala obstojati Koroška podružnica Slovenskega planinskega društva. Le za kratek čas je bila med plebiscitno dobo spet oživljena v podružnicah za Rož, Belo in Mežiško dolino. V letih med vojnama pa je obstajala le redka povezanost. Posamezni prijatelji planin so se pridružili slovenskim planin-
cem na Jesenicah in morda še kje drugje. Ostala pa so živa srečanja na Kladnikovi koči na Golici, ki se jih starejši rojaki še prav radi spominjajo.
Lastna postojanka.
Sedanje Slovensko planinsko društvo v Celovcu je bilo kot naslednik “Ziljske oz. Koroške podrižnice” oživljeno spet leta 1953. Gonilna sila in njen prvi in dolgoletni predsednik je postal Ljubo Urbajs. Bil je že od mladih let navdušen planinec in je znal za naše planine navdušiti tudi sovrstnike in znance že kmalu po vojni. Tako si je društvo zastavilo tudi svoj veliki cilj postaviti si svojo lastno postojanko. Težko je bilo dobiti primeren kraj in še težje lastnika, ki je dal na voljo zemljišče. Le s pomočjo osebnega dobrega poznanstva starešine planincev Jozija Miklavčiča, pd. Šče-demnika, in Francija Rehsman-na, pd. Tratnika, se je posrečilo dobiti od Kopanka v zakup zemljišče na Bleščeči planini, ki leži 1090 m visoko in je le pičlo uro hoda od Kopanka.
ni bil primeren za traktor in zato je bilo potrebno nositi deske in drug stavbeni material na ramah do gradbišča. Gonilna sila je ostal ves čas Ljubo in le s pomočjo gorenjskih planincev je bilo mogoče dokončati to pomembno delo.
Letos praznuje postojanka planinskega društva na Bleščeči svojo 25-letnico. Odprta je vsako nedeljo čez vse leto, v poletnih mesecih pa tudi ob sobotah; oskrbujejo jo dežurni. Prvi gospodar in predsednik društva je bil Joži Miklavčič, ki je še kot 70-letnik markiral in popravljal steze v pogorju Jepe in Komni-ce. Dolgoletnega predsednika Ljuba Urbajsa je nasledil France Kropivnik, na občnem zboru marca letos pa je bil ponovno izvoljen Hanzej Lesjak.
Vztrajna skrb Ljuba Urbajsa. Največkrat pa srečaš na Bleščeči našega častnega predsednika Ljuba, ki še vedno vztrajno skrbi, da je v koči vse v redu. Neštetokrat je že postregel prijateljem planincem iz Slovenije in poskrbel, da
Leta 1968 je bil po mnogih težavah in težkem delu dograjen lep planinski dom za naše planince “Koča nad Arihovo pečjo”. Del poti, tedaj namreč
Maša na gori.
so bila za zimo in za deževne dni pripravljena tudi suha drva, da je toplo in prijetno prasketalo v peči.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
... še pomnite...
Pred 65 LETI. Gozdni delavci iz Št. Lipša v Podjuni so svoj čas na svečnico darovali sveče farni cerkvi za srečno preslano leto v gozdu in tudi za srečo v novem letu.
Romanje.
Bralka našega upokojenca nam je poslala slike z romanja na Li-sno goro, ki so bile posnete po vojni. Tradicionalna romanja (3-krat letno) so še danes pri domačinih priljubljena, nenazadnje tudi zaradi lepe notranjosti romarske cerkve.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Stari ljudje se pogosto čutijo odrinjene na rob družbe. Potrebujejo več pozornosti, kot jim jo mladi lahko nudijo.
D ejanski položaj starostnikov na Koroškem prikazuje študija, ki jo je dala izdelati koroška Deželna vlada. Ugotoviti je potrebno, da ljudje danes postajajo starejši kot svojčas, družine pa so vedno manj v stanju, da bi oskrbovale starega človeka, predvsem zato, ker so tudi mlajše ženske danes večinoma poklicno zaposlene.
Raziskave so tudi pokazale, da danes starih ljudi na splošno ne odrinejo v domove za ostarele. 66% ljudi, ki so stari nad 60 let, lahko računa s tem, da bi jih v primeru daljše bolezni oskrboval kdo od domačih, sorodnikov ali kdo iz soseščine.
V prihodnje bo potrebnih več socialnih pomočnikov
50% samskih starostnikov ali tudi starih, ki živijo daleč od otrok, pri povpraševanju ni mo-
glo navesti nikogar, ki bi lahko v primeru bolezni zanje skrbel. Odvisni so od „socialne pomoči“.
■ mtmmmmmm	mmm
Stari potrebujejo več pozornosti, kot jim jo mladi lahko nudijo
Tako socialno pomoč na Koroškem nudi „Kärntner Hilfswerk“, ki nudi oskrbo starim in bolnim. Taka oskrba lahko seže od umivanja in vodenja gospodinjstva pa do nakupovanja potrebščin za onemoglega človeka. Zelo pomembno pa je tudi, da tak človek sooblikuje s starim človekom tudi prosti čas, ker je pogosto osamelost za starega človeka največji problem.
Na Koroškem je trenutno 1409 mest v domovih za ostarele in 1634 postelj v domovih za onemogle, ki potrebujejo stalno pomoč. Ker pa je povpraševanje po mestih v teh domovih bistveno večje, kot pa so zmogljivosti, bo
iti st
Dobra oskrba ni vedno samoumevna
Delež upokojencev v naši družbi stalno narašča. <>rba starih postaja velik družbeni problem, ker ni več samoumevno, da stari ljudje lahko preživijo tajski večer v krogu svoje družine. Zaposlenost mladih vedno pogosteje onemogoča skrb za stad človeka.
Pripravila Heidi Stingler
potrebna tudi bistveno boljša izobrazba socialnih pomočnikov. Ti pogosto oskrbujejo starega človeka na domu, ker pač ni na voljo mesta v domu za ostarele.
Raziskave življenjskih pogojev starostnikov na Koroškem se je lotila tudi etnologinja Polona Sketelj. V svoji seminarski nalogi je zapisala med drugim osebne doživljaje iz politične zgodovine nekaterih starejših ljudi in spomine ljudi na življenje po vojni. Raziskovala pa je tudi način življenja starostnikov danes.
V enem izmed številnih poglavij objavlja Polona Sketelj rezultate ankete, ki jo je naredila med ljudmi, starimi med 15 in 40 let. Pri njih je skušala ugotoviti, kako mladi gledajo na starost in na stare ljudi. Etnologinjo je zanimalo, ali se mnenja mladih ujemajo z dejanjskim počutjem in življenjem starih ljudi v njihovem okolju. Pri tem je ugotovila, da mladi do tridesetega leta starosti zelo redko ali pa sploh nikoli ne razmišljajo o starosti. Po tridesetem letu in še bolj po petintridesetem pa se pri njih prvič resno pojavi misel na starost.
Kdaj je človek star, je odvisno od osbnega počutja
Starost povezujejo z okorelostjo, boleznijo, večjo občutljivostjo, pozabljivostjo, nepotrpe-žljivostjo.
Med pozitivne lastnosti, ki jih prinaša starost, uvrščajo izkušenost in znanje.
Nekateri menijo, da je način življenja v starosti odvisen predvsem od vsakega posameznika, od njegovega značaja in navad, ki jih je ohranil v preteklosti.
Na vprašanje, ali naj bi živeli stari in mladi skupaj, je večina odgovorila nikalno. Le malokdo je odgovoril pritrdilno, češ da pač morajo vsi malo potrpeti in tudi skupno življenje ni tako slabo. Predvsem to velja za življenje na kmetijah. Pri tem povpraševanju pa se je tudi izkazalo, da bi skoraj vsi v primeru bolezni starim ljudem pomagali, starše bi vzeli k sebi ali pa bi se preselili na njihov dom.
Večina starih ima skupno gospodinjstvo z otroki
m................-.mirBrrrr*
Stike mladih s starimi so ocenili kot zadovoljive, čeprav vedo, da si stan ljudje želijo imeti z njimi bolj pogoste stike in da potrebujejo veliko več pozornosti, kot jim jo lahko nudijo.
Na vprašanje mladim, ali bi hoteli dočakati visoko starost, so skoraj vsi odgovorili pritrdilno. V starosti se bojijo bolezni, osamljenosti, izgube življenjskega partnerja, da bi bili nekoristni, pozabljivi in sitni. Po njihovem mneju se starostna doba začne
Po 60. letu, lahko pa že prej, odvisno od osebnega počutja posameznika.
Med vsemi življenjskimi dobami je po njihovem mneju prav starost najbolj neprijetna. Nekateri to dobo primerjajo z otroštvom, saj starec in otrok čutita veliko večjo potrebo po izjemni pozornosti kot pa človek srednjih let.
V Avstriji je zadnja desetletja opaziti osip družin s tremi rodovi, saj le v 39% gospodinjstev stari ljudje živijo s svojimi otroki.
Naključna izbira informatorjev Polone Sketelj je prikazala drugačno sliko, saj 64% povprašan-cev živi skupaj z otroki. Od tega anata le dva od otrok ločeno gospodinjstvo.
Vsi starostniki imajo svoje spalnice, ki je pri mnogih hkrati tadi dnevni prostor. Približno 50% starih ljudi ima skupaj z otroki sanitarije. Ogrevanje je po aavadi skupno, ali pa otroci priskrbijo kurjavo tudi svojim staršem.
Nekateri starostniki, ki živijo z otroki in imajo z njimi tudi sku-pno gospodinjstvo, bi želeli imeti •astno' gospodinjstvo, ker jim Prehrambene navade mladih ne ustrezajo. V skupnem gospodinjstvu so tudi pogosti prepiri med snahami in taščami.
Le 15% starostnikov ima več kot dva prostora. Z bivalnimi poboji so starostniki zadovoljni, saj
Starostna struktura ljudi nad 60 let (po okrajih) Rezultati ljudskega štetja 1991
menijo, da jih bi večje stanovanje le dodatno obremenjevalo.
90% starih izrablja prosti čas za branje
Pri raziskovanju, kako preživljajo stari ljudje na Koroškem svoj prosti čas, je Polona Sketelj
ugotovila, da 90% starostnikov izrablja prosti čas za branje. Starostniki v enaki meri berejo knjige, revije in časopise. Kljub temu, da živijo v okolju, kjer prevladujejo množična občila večinskega naroda, berejo v povprečju več slovenske kot nemške literature. Približno 36 % starostnikov bere literaturo v obeh jezikih. V nemščini berejo predvsem revije in časopise, nekoliko manj ali sko-
raj nič pa ne berejo nemških knjig. Nekateri celo ne znajo brali nemško.
Najbolj brane so Mohorjeve knjige in nekateri jih hranijo še iz mladosti. V povprečju berejo starostniki eno do dve uri na dan. Ob drugih medijih pa preživijo starostniki bistveno manj časa. Predvsem televizija za starejše ljudi v agrarnem okolju nima takšnega pomena, kot bi pričakovali.
Zaposlenost mladih žena vedno pogosteje onemogoča oskrbo starega človeka na domu. Dom za stare je največkrat zadnja rešitev, ki je za starega človeka po navadi nezadovoljiva. Zato je potrebno, da Dežela še bolje izgradi mrežo socialnih delavcev, ki oskrbujejo stare na domovih.
8 april



14
Krompir poleg kruha - glavna jed!
Ker vsebuje mnogo škroba, daje krompir človeškemu telesu veliko kalorij in je v primeru z drugimi živili poceni.
Krompir vsebuje snovi, ki preprečujejo, da se ne dela preveč kisline v želodcu. Kislina se pogosto pojavlja pri enolični hrani.
Če že ne glavna jed, naj bo krompir vsaj kot priloga pri vsakem kosilu.
Da krompir izgubi na hranilni vrednosti, je največkrat kriva kuharica, ker z njim ne ravna pravilno. Npr. beljakovin ima največ pod lupino (oblično); če ga brezobzirno na debelo lupi, češ, saj ima prašiče za olupke, potem seveda, odstrani krompirju beljakovino. Najbolje bi bilo kuhati krompir v oblicah!
Voda izvležče iz krompirja redilne snovi, posebno še soli; zato jo je dobro porabiti za zalivanje omak ali juhe.
Sladek okus zamrzlega krompirja se izboljša, če olupljenega pustimo stati nekaj časa v mrzli vodi, kateri dodamo par kapljic kisa.
Regratovo vino
Poleg pomladne naše najcenejše regratove solate (ker ga lahko sami nabiramo po vrtovih in travnikih), je zares dobra in zdrava pijača tudi regratovo vino!
Vzamemo 6 litrov vode, 3/4 litra regratovih cvetov (celih glavic), 2,50 kg sladkorja, 2 limoni, 2 pomaranči, 3 dag kvasa in nekaj rozininih zrn.
Vodo zavremo in zlijemo na regratove cvetove. Pustimo pokrito 24 ur, nato precedimo, dodamo sok limon in pomaranč, za izboljšanje okusa lahko tudi nekaj olupkov, če so sadeži neškropljeni, in sladkor. Kuhamo 10 minut. Znova odcedimo, ohladimo približno na 30 C in primešamo zdrobljeni kvas. Pustimo v loncu tako dolgo, da začne vsa masa vreti. Nato pijačo vlijemo v steklenice in jih rahlo zapremo le s papirjem ter pustimo, da vrenje preneha. Ko se pijača popolnoma umiri, damo v vsako steklenico dve oprani rozini in zapremo s prekuhanimi zamaški. Pravilno naj ta pijača zori 6 mesecev.
Strah pred starostjo brez ljubezni
Vsako življenjsko obdobje prinaša s seboj svoje probleme. Toda problemi in bojazni starajočega človeka postanejo včasih komaj še znosni.
Na primer strah pred popolno nemočjo, strah pred popolno nevezanostjo na druge, na tujo pomoč in nego. Pogosto je strah pred smrtjo manjši kot strah pred starostjo, ko si le še v breme. Toda pomislili naj bi, da smo vse življenje navezani na druge, čeprav se tega v mlajših letih zavedamo manj. Vsak izmed nas stoji pred možnostjo, da bo nekega dne nemočen in potreben pomoči, eden prej, drugi pozneje.
Prav ta zavest za našo skupno usodo, bi morala povezovati generacije., bi morala motivirati mlajše, da sprejmejo “breme nemočnih” bolj pogumno, bolj modro in dobrotno. Za to držo bodo morda poplačani s hvaležnim pogledom, ki kaže na nova obzorja, kjer bo človek premagal svojo zadnjo, najbolj bolečo dobo svojega življenja. Prav ljudje, ki so postali nemočni, nam lahko mnogo dajo.
BREZA - Weißbirke / Maibaum
Breza je drevo z belim lubjem, ki se trakasto lušči. - Cvete aprila in maja; raste med iglavci in listavci, navadno po gozdnih parob-kih, po travnikih in bolj suhih močvirjih. - Nabiramo liste in sok (maja in junija).
Lastnosti: Vsebuje milnič-nine, hlapno olje (zlasti v mladih prijetno vonjajočih listih), renci-ne, čreslovino, sladkor in precej apnenca. Pospešuje izločanje seča (žene na vodo) in potenje.
Uporaba: Zaradi naštetih lastnosti jo uporavljamo za zdravilo proti opamosti (zaprtju vode), pri bolnih ledvicah, revmatizmu, vodenici. Za zdravilo kuhamo iz listov čaj (1 žlico na skodelico vode). Priporočamo dodati brezovim listom še drugih rastlin, n.pr. brinja, peteršilja, preslice in fižolovih luscin. rudi caj iz lubja učinkuje enako. - S sokom sveži-mo in čistimo kri; z vodo iz lubja umivamo rane, izpuščaje in lišaje na koži.
ČEBULA - Zwiebel
Gojimo jo po vrtovih. Cvete od junija do avgusta. - Nabiramo čebulo, ki vsebuje hlapno olje, precej rudninskih snovi, vitamin C, kvasine, rastlinsko pobudnino (hormon), ki učinkuje podobno
Zdravilne rastline
kot insulin, in še nekaj drugih snovi. Pospešuje presnovo, žene na vodo in vpliva na delovanje sluznice in žlez.
Zato uporabljamo čebulo kot zdravilo pri koliki, slabi prebavi, sladkorni, vnetem grlu, kašlju in glistavosti.
Za zdravilo kuhamo čaj, in sicer v mleku; iz pečene čebule pripravljamo obkladke, kijih polagamo na vnete oteknine; sok s sladkorjem ali medom zdravi kašelj, hripavost in katar v sapniku. Na tešče užita sveža čebula prežene gliste.
KOPINJAK, postružnica, robida - Brombeere
Kopinjak je znan grm s številnimi trni, peteroštevilnimi listi in belimi ali rožnatordečimi cvetovi v nepravilnih kobulah. Raste po mejah, gozdovih in posekah. -Cvete' v juniju in juliju. - Nabiramo liste meseca maja in junija, cvete od junija do avgusta.
Lastnosti: Vsebuje čreslovino, razne kisline in sluzi. Zato vleče (veže, adstringira); v ostalem vpliva podobno kot malina.
Uporaba: Kopinjak uporabl-
jamo pri driski, sladkorni bolezni, prehladih (katarjih dihal, hripavosti itd.) Za zdravilo pripravljamo čaj iz listov in cvetov, pa tudi iz korenine (zlasti pri driski in kater-jih prebavil). Z vodo, v kateri smo kuhali liste, izpiramo vnete dlesni in grlo.
OREH - Nußbaum
Je vsakemu znano drevo. Doma je iz Azije, pa se je pri nas udomačil. - Cvete v aprilu ali začetku maja. - Nabiramo liste od maja do junija in zelo osemenje v avgustu.
Lastnosti : Adstringira (vleče, veže in suši), ustavlja potenje, čisti kri, pospešuje prebavo in odstranjuje gliste. V listih vsebuje namreč čreslovino in prijetno dišeče olje, v lupinah pa razne kisline.
Uporaba: Oreh rabimo pri katarju prebavil (želodca in črevesja), glistavosti, skrofulozi, čirih in vnetih zlezah. - Za zdravilo kuhamo čaj (2 čajni žlički posušenih listov ali lupin na skodelico vode), ki ga pijemo 2-3 skodelice na dan. - za zdravljenje skrofulo-ze, kožnih izpuščajev in čirov se kopljemo v vodi, v kateri smo kuhali liste (istočasno pijemo čaj iz listov in lupin). Za kopanje kuhamo 1/2 kg listov v 2 litrih vode.
Zanimivosti
Pisati se mu ni ljubilo
Naš rajni župnik Poljanec ni bil prijatelj uradnega pisarjenja. Tako tudi ni preložil v Škočijanu predpisane izjave, zato so mu plačo miimogrede ustavili.
V tej zadregi seje obrnil na predstojnega Randlna, ki je bil v pisarniških stvareh dobro podkovan. Prošt se je odločil, da se odpelje v Škoci-jan in uredi to stvar, prej pa je naročil svojemu kaplanu,, naj pošlje kak šaljiv odgovor v Š kočij an.
Predvsem naš Poljanec ni vodil protokola o došli in odposlani pošti. Kadar je pisal dekanu (Kindlmanu), ki je temu polagal veliko pozornost, ga je dražil z nemogoče visokimi številkami protokola, kakor na primer 6.325 in s podobnimi.
Sicer pa je Poljanec pismeno rad nagajal temu ali onemu sosedu, tako je pisal Dolinarju v Šmarjeto pri Talenbergu (Velikovcu) “Šmarjeta pri Teletenbergu”.
Nekaj iz preteklosti zgodovine Koroške
Koroška spada k Iliriji (1809 -1813). Z oktobrskim mirom v Schönbrunnu leta 1809 je Zgornja Koroška do Vrbskega jezera -Loga vas in Rož do potoka Suha (kjer se blizu Št. Jakoba vidijo še „francoske šance“) pripadla kraljestvu Iliriji (do leta 1813), potem je prišla zopet pod Avstrijo. S patentom 2. VIII. 1816 je bilo beljaško okrožje, Kranjsko, Goriško, Primorsko, Ogrsko Pri-m°rje in civilno Hrvatsko povzdignejo v kraljestvo Ilirije.
Beljaško okrožje je bilo podrejeno ljubljanskemu guberniju. Z
dvornim dekretom 12. VIII. 1825 se je tudi celovško okrožje, ki je doslej spadalo pod Gradec, podredilo guberniju v Ljubljani. Tako je ostalo do leta 1849, ko je Celovec zopet prevzel glavne upravne posle. -
Dežela je bila pod nemško vlado vedno razdeljena v tri okrožja (beljaško, celovško, velikovško) in tiste slavljene nemške enotnosti (Einheit) nikjer ne najdemo. Celovec je pravzaprav šele od leta 1849 dalje glavno mesto Koroške. Prej so si to častno vlogo glavnega mesta po bratovsko delila mesta: Št. Vid, Beljak, Celovec, Velikovec.
Slovenski “Brižinski spomeniki” (nastali o-koli leta 975)
Brižinski spomeniki so teksti odlomkov, ki so se hranili v rokopisni knjigi samostana sv. Korbi-nijana v Brižinju (Freising);pisani so v slovenščini in vsebujejo: splošno izpoved starejše oblike, pridigo o grehu in pokori ter mlajšo splošno izpoved. “Brižinski pomeniki” so nastali v središču slovenske brižinske posesti, na Otoku ob Vrbskem jezeru. Njihova fonetika se opira na neko koroško slovensko narečje, ki je bilo v najbližjem sorodstvu s skupino narečij, ki jo dandanes tvori-
jo rožanščina, rezjanščina in zilj-ščina.
Domovina brižinskih spomenikov je ožja celovška okolica z Vrbskim jezerom. Ugotoviti pa moramo, da je izginila slovenščina iz cerkvice na otoku, ki naj bi bila edini odmev nekdanje stare slave korotanske.
Leta 1889 seje gospod župnik Jožef Peterman preselil k Mariji na Otoku, kjer je ostal do smrti celih 35 let. Bil mu je po smrti postavljen nagrobni spomenik v slovenščini - in danes je ta spomenik izginil; pač pa je tam spomenik rajnemu	župniku v
nemščini. Zastavlja se vprašanje, kdo je to določil - Občina?
Je morda slovenščina motila tujski promet? Zanimivo je, da je na pokopališču na Otoku še par takih nagrobnih spomenikov, katerih izdelava je enotna in to predvsem za rajne, ki so prej imeli slovenski napis. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je bil naredbo-dajalec teh falzifikacij?
Konjereja
Konjereja je bila najbolj razvita na Spodnji Zilji, kjer so našteli leta 1923 na 1000 ljudi 153 konj. Sledili so kraji Kötschach, okolica Podkloštra, Trg/Feldkirchen in Št. Vid s 96 do 119 glavami na 1000 prebivalcev; Velikovec, Dorla vas in Pliberk s 96 do 110 glavami, okraja Celovec in Rožek z 51 do 65, na zadnjem mestu pa so bili okraji Spodnji Rož, Železna Kapla in Beljak s 30 do 50 glavami na 1000 ljudi.
Goveja živina
Redili soje največ v nemških krajih, kjer so pašniki in planine, in sicer 81 do 93 glav na 100 ljudi v okrajih Gmünd, St. Leonhard v Labotski dolini, Krška dolina in Mölltal. Na našem ozemlju so našteli 66 do 80 glav goveje živine na 100 prebivalcev v okolici Pliberka, Dobrle vasi, Železne Kaple in Šmohorja ter 51 do 65 glav v Zgornjem Rožu in okrog Podkloštra, v okolici Beljaka in Celovca, v Spodnjem Rožu pa le 21 do 35 glav.
Prašičjereja
Najbolj razvita je bila v okolici Št. Pavla v Labotski dolini (6.630), okrog Dobrle vasi (5.686), St. Leonharda (5.295) in Brež (4.780). V okrajih Velikovec in Pliberk je prišlo 51 do 60 svinj na 100 ljudi, v okolici Železne Kaple 31 do 40 in v okolici Celovca, v Spodnjem Rožu in na Zilji pa 21 do 30.
Zanimivosti iz leta 1923
ha pšenice pa so sejali v okrajih Borovlje, Beljak, Podklošter, Šmohor, Kötschach in Spittal.
... ovsa
Okraji, kjer so sejali leta 1923 največ rži
Največ rži so sejali v okraju Velikovec (3.322 ha), Dobrli vasi (2.227 ha) in Železni Kapli. Od 100 ha polja je bilo z ržjo posejanih 31 do 34 ha. Sledili so okraj Pliberk, Borovlje, Celovec, Št. Vid, kjer je bilo od 100 ha polja posejanih 26 do 30 ha z ržjo. Potem so sledili okraji Rožek, Podklošter, Trg/Feldkirchen, Wolfsberg in Št. Pavel v Labotski dolini. Tukaj je prišlo na 100 ha posejane zemlje 21 do 25 ha rži. V okrajih Beljak, Šmohor, Millstatt in Gmünd pa le 16 do 20 ha. Najmanj rži so sejali v okraju Kötschach, Greifenburg, Spittal in St. Leonhard v Labotski dolini.
... pšenice
V okraju Wolfsberg, in sicer na 100 ha pose-jne zemlje je prišlo 24,6 ha; torej je bil vsak četrti ha posejan s pšenico. Potem je sledila okolica Št. Pavla v Labotski dolini s 16 do 20 ha na 100 ha. Zatem so prišli okraji Pliberk, Št. Vid, Althofen, Eberstein, St. Leonhard, Greifenburg, Patemion, Gmünd in Mölltal z 11 do 15 ha. Okraji Velikovec, Dobrla vas, Železna Kapla, Celovec, Rožek, Trg/Feldkirchen in Millstatt so imeli 6 do 10 ha posejane pšenice na 100 ha obdelane zemlje; le 1 do 5
Največ so ga sejali v okrajih Velikovec, Krka in Breže (26 do 30 ha na 1000 ha obdelane zemlje), najmanj pa v okrajih Kötschach, Winklern, Obervellach in Millstatt (6 do 10 ha na 100 ha). Pliberk, Železna Kapla, Rožek in Celovec ter Labotska dolina so imeli 16 do 20 ha z ovsem posejane zemlje, okraji Borovlje, Beljak in Dobrla vas pa 11 do 15 ha na 100 ha.
— ječmena
V okrajih Borovlje, Celovec, Št. Vid, Velikovec, Dobrla vas, Železna Kapla, Pliberk in Labotska dolina gaje bilo posejanega le 1 do 5 ha na 100 ha; v Rožeku, Beljaku, Trgu/Feldkirchnu, Šmohorju, Spittalu in Greifenburgu pa 6 do 10 ha; Podklošter in Paternion sta imela 11 do 15 ha, Millstatt in Mölltal 16 do 19 ha, torej največ v deželi.
... koruze
Največ soje sejali v Kanalski dolini in okrog Beljaka - od 100 ha polja je bilo posejanih 11 do 20 ha koruze, v okrajih Celovec, Dobrla vas, Št. Pavel, Trg/Feldkirchen, Paternion, Spittal in Greifenburg 6 do 10 ha in v okrajih Borovlje, Železna Kapla, Pliberk, Velikovec, Št. Vid, Wolfsberg pa 2 do 5 ha. V okrajih Krka, Breže, Gmünd in Winklern pa koruze sploh niso sejali.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Za smeh...
Zakaj tako pozno
“Zakaj se niste že prej odločili in si kupili očal?” je začuden vprašal optik starejšo gospo. “Potem ne bi zdaj potrebovali tako močnih.” Gospa je odgovorila: “Ker sem šele sedaj prišla do tiste starosti, ko je radovednost večja od neimeirnosti.”
Kdor ne uboga, ga tepe nadloga!
Ko sem se spomladi peljal skozi vasico, je pri zadnji hiši ob cesti stala tabla, kjer je bilo z nerodnimi črkami zapisano “Vozi počasi - naj večja hitrost 40 km”.
Za tablo se nisem preveč zmenil in sem precej hitro vozil naprej. Čez sto metrov sem z avtom padel v precejšnjo luknjo na cesti! Mislil sem, da se bo zlomila os ali pa da bo avto kar prelomilo. Komaj sem se spet ujel na cesti, ko sem zagledal drugo tablo, na kateri je bilo brati le kratko besedo: „No?“
Vsak drugače gleda
Pri neki sodnijski razpravi na Dunaju je obtoženec skušal po svoje opisati, zakaj je prišlo do prometne nesreče. V najlepših barvah je slikal, da je pravzaprav nedolžen, le tisto drevo ...
Ali ste vedeli?
Kateri predeli Sveta nam dajo največ dragih kamnov?
Največje množine diamantov dobimo iz Golconde v Ameriki, iz vzhodne Indije in iz Brazilije. Ležišča smaragda so v Sibiriji in na Cey-lonu. Safir dobimo s Ceylo-na, iz Kašmira v Himalaji, nekaj pa tudi iz Severne Amerike.
Bogati ležišči rubina sta v Indiji in Siamu. Največ tirkiza je v Egiptu in v Perziji. Bisere dobimo iz Rdečega morja, iz Arabije, iz Indijskega oceana in Japonske. Topaz dobimo iz Brazilije in Japonske. Ametist pa iz Sibirije, Urugvaja v Južni Ameriki in iz južne Francije.
Sodnik pa ga je prekinil: “Če vas prav razumem, se je tisto drevo, kateremu ste se bližali, naenkrat umaknilo, oziroma zavozilo na desno, ne da bi dalo smerni kazalec.”
Profesor pri predavanju
“Za nas geologe je tisoč let malenkost!” - Poslušalec svojemu sosedu: “Joj meni, in jaz sem
posodil temu človeku s tako čudnimi časovnimi nazori tisoč šilingov.”
Oče vzdihuje
Zaskrbljeni oče vzihne: “Tri stvari so, ki jih nikakor ne morem razumeti - elektrike, Svetega Duha in svojega mladoletnega sina Jozeja....”
Ali ste vedeli? April
5.4.1894 rojen v Dolah, občina Brdo, narodopisec in politik Vinko Möderndorfer 11.4.1912 umrl v Celovcu pisec Miklove Zale dr. Jakob Šket
11.4.1744 rojen pisatelj Jurij Japelj
14./15.4.1942 nasilna izselitev slovenskih koroških družin
24.4.1961 umrl v Prevaljah publicist dr. Josip Šašel 29.4.1943 obglavljenih 14 na smrt obsojenih koroških Slovencev, žrtev fašističnega terorja.
Maj
I.	5.1827 umrl v Celovcu pesnik Franc Grundtner 2.5.1852 rojen v Mestinju pisatelj povesti “Miklova Zala” dr. Jakob Šket 3.5.1881 umrl pisatelj Josip Jurčič
8.5.1945 kapitulacija Hitlerjeve Nemčije
10.5.1876 rojen pisatelj Ivan Cankar
II.	6.1784 rojen na Potočah v Ziljski dolini pesnik in jezikoslovec Urban Jarnik 15.5.1955 podpisana na Dunaju Avstrijska državna pogodba
17.5.1478	večji	upor
slovenskih	kmetov na
Koroškem
27.5.1821 umrl na Bistrici pri Št. Jakobu v Rožu ljudski pesnik in tkalec Miha An-dreaš
Junij
8.6.1508 rojen pisatelj Primož Trubar
9.6.1856 rojen pesnik Anton Aškerc
11.6.1844 umrl v Blatogradu pesnik in jezikoslovec Urban Jarnik
11.6.1949 umrl pesnik Oton Župančič
21.6.1891 rojen v Ljubljani glasbenik in pisec priredb koroških narodnih pesmi France Marolt
23.6.1859 rojen v Šmihelu na Dolenjskem organizator planinstva na Koroškem, Alojzij Knafelc 28.6.1919 sklenjen Versajski mir
30.6.1858 umrl v Celovcu šolski pisatelj Simon Rud-maš
Na velikočno soboto, zgodaj jutraj, bodo spet po starem običaju, po vseh naših tarah blagoslovili ogenj, s katerim se skuhajo praznična jedila. (na sliki vidite blagoslov v Šmihelu)	Foto: Opetnik
Reportaža
Na Obirskem čedalje več dela, a vse manj ljudi
Varhov Honz 80-letnik
Iz življenja osemdesetletnika, ki je bil
med zadnjo vojno vpoklican med severne Nemce, nemško pa znal le toliko, da je vedel, kako se reče kruh. Po sili razmer ga je zaneslo v Rusijo, Afriko, Ameriko, na koncu pa se je srečno vrnil v domači kraj.
.[(j Piše Ludvik Karničar
Najbrž ste se tudi vi že čudili, kako so lahko osemdesetletniki še pri telesnih in umskih močeh, polni dobre volje, starčevske modrosti, veselja, bajž, in prepričanja, da v življenju nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še boljše. Če pa ima tak optimist ob vsem tem še dve desni roki, da zna prijeti za vsako delo in priskočiti na pomoč sosedu, je preprosto nepogrešljiv član vsake družbe, še posebej naše v gorah, kjer je vedno več dela, a čedalje manj ljudi. To velja tudi za našega slavljenca Janeza Malovršnika z Obirskega, ki bo letos aprila praznoval osemdesetletnico. Skrivnost njegove vedrosti in svežine pa je verjetno v naravnem, skromnem in zmernem življenju.
Rodil se je pri Šoštarju, v Rtačevi kajži, delati pa je začel kot hlapec pri Štruglu. Bil je med drugim gozdni delavec in tesar, ..cimprman“. Da ne bi govorili le o starih časih - tudi danes je dokaj pripraven in rad naredi ali popravi kakšno hišno orodje, nasadi sekiro, motiko, naperi grablje, sklepa koso, nabrusi nože, posta-vi otrokom kožnarico v gozdu ali jim izreže piščalko. Česa vsega ljudje nekoč na kmetih niso bili vešči! Iz potrebe so si morali pomagati, kakor so vedeli in znali. Kdo pa bi se bil vozil v Kaplo 10 km daleč kovat konje ali popravljat ojnice, oprego, oplene in oje-sa, da naštejem le nekaj besed na „o“, če ni bilo ravno nujno potrebno? Tako sta bila z Vestrom Karničarjem (1906-1987) prava umetnika. Še pred nekaj leti sta dala prestaviti stari mlin od potoka na skedenj, vodo pa nadomestiti z električnim tokom. In mlin je
mlel in mlel vse do letos, ko je s hlevom vred zgorel v plamenih.
Poln vsakršnih norčij.
Znano je, da se je Honz vsakega dela lotil z veliko natančnostjo in potrpežljivostjo, zaradi česar je bil iskan in zaželen tudi kot mesar. Da pa se družba ni preveč dolgočasila, je, poln vsakršnih norčij, imel zmeraj tudi katero za ušesih; saj od godcev drugega ni pričakovati, kakor da so za bajže. Bil je tudi nad stokrat za pogrebca, kar pa je že bolj resna zadeva. Ob nedeljah in za kratek čas je rad vzel v roke „lajne“, harmoniko, zdaj pa z ženo Katro rajši prebirata knjige in gledata televizijo. Na veliko noč in ob osebnih praznikih je po stari navadi prižgal kakšen „movžar", da je bilo bolj slavno in je malek šel iz Osence v Sončno, Šajdo in nazaj.
Čebelam se je že nekdaj rad posvečal, tako danes slovi kot eden najbolj uglednih čebelarjev našega kraja. Muha ne da kruha, pravi, pa tudi strdi sam ne pokusi, dobro pa je le, če imaš pri hiši kaj „vzetljivega“, to se pravi kaj takega, kar se rado v roke vzame in zato hitro zmanjka, ker je pač „vželčno“. Včasih, ko je bila trda za živež, je vzel v roke tudi puški-co, pa kaj boš, ko so zajci in poki pomalali glave skozi kuhinjsko okno, ga moraš spraviti raz ta svet, s polenom ni zagotovila, da
bi bil pisker poln. Toda to je bilo še v tistih časih, ko smo mi mlajši za Obirjem oglje grizli.
Si sants an aršloh. v nje
govo delavsko življenje se je močno zarezala druga svetovna vojna, ki si jo je moral po sili razmer ogledati od blizu. Čudili se boste, kam vse ga je zaneslo. K vojakom je bil vpoklican daleč na sever, v Stralsund, na morje, med trde Nemce, pri čemer je nemško znal le toliko, da je vedel, kako se reče kruh in podobno, drugega pa ne. Ker ni bil najbolj pripraven za ekserciranje, ga je feldbebel nekoč nahrulil: „Si sants an aršloh“. Honz pa mu je, kakor bi
Ob nedeljah in za kratek čas je rad vzel v roke „lajne“, harmoniko, zdaj pa z ženo Katro rajši prebirata knjige in gledata televizijo.
strelil, pokorno javil: „Javol, her aršloh!“ Tedaj so ga, pravi, tako mučili, da je izgledal, kot bi v grdem hlevu praseta lovil. Še aržet je bil moker, tako se je potil. Kar se zasmili nekemu Nemcu, ki napiše zanj oprostilno prošnjo, da naj mu ne zamerijo, ko pa ne zna nemško. Uvideli so in pozneje je smel celo čistiti feldbeblovo sobo. Pravi, da se je tako svetila, da bi lahko v beli srajci po stropu letal, pa ne bi bila črna.
Da bi laže razumeli po sili vojaka, poštenega in malega človeka, naj navedem nekaj postaj njegovega križevega pota, saj gre bolj ali manj za skupno usodo vojakov, od katerih so se nekateri vrnili, drugi pa postali žrtve nemškega napuha.
Honza so dodelili k protiletalski obrambi, na ladjo. Pa se je zgodilo, da so ladjo bombardirali Angleži. Bil je slučajno zadaj na krmi pri kanonih in moral doživljati grozljive trenutke, ko je bomba
Dalje na strani 14
14
Na Obirskem čedalje več dela...
Nadaljevanje s 13. strani
letela naravnost na ladjo. Pokrižal se je in obračunal, nakar je treščilo. Bomba je zadela nos ladje, ki se je v najkrajšem času postavila na glavo in izginila v vodi in dimu. Imel je še srečo, da je bil na zadnjem delu in da ga je tovariš, ki je znal plavati, rešil. S Frizijskih otokov so ga poslali nekaj tednov v Rusijo, od tod pa v Afriko. Ko so se umikali iz Tunizije, so vojake natlačili v letala in jih premestili na Sicilijo. To je bil njegov prvi in zadnji polet - ob žvižganju krogel. V Kalabriji mu je bunker zasula bomba, a so ga težko poškodovanega še pravi čas izkopali. Iz Italije je prišel na Francosko, tam pa so ga z drugimi vred ujeli Američani. Ko so jih peljali sestradane in ujete skozi neko obmejno mestece, so Francozi z vseh strani pljuvali nanje, da ni ostal suh noben rokav, in jim kazali, kako jim bodo rezali jezike. Američani so jih nato odpeljali za nekaj tednov v ujetništvo blizu New Yorka, od tod pa vrnili Francozom v delovno taborišče. Tam se je zanj vse skupaj končalo. Kaj naj rečemo? Najmanj to, da je imel Honz dobrega angela varuha.
Vigredi 1945 nov začetek. Spomladi 1945 se je vrnil domov na Obirsko in si ustvaril družino, in tu še zdaj obdeluje svoj vrtiček. Naj omenim, da je moralo mnogo Obirčanov na fronto, nekaj pa jih je šlo v partizane, v enem primeru kar iz iste družine, tako da sta bila oče in sin vsak na svoji strani. Pa sta prej naredila zaobljubo, da bosta v zahvalo dala postaviti kapelico, „križ“, če se bosta vrnila živa domov - in ta križ še danes stoji. Sploh po vojni nihče nikomur ničesar ni očital ali oponašal, nikogar sovražil. Preživeta vojna, ta očitna posledica izvirnega greha, ko se človek proti boljšemu spoznanju zavestno odloči za zlo in smrt, pa čeprav dobro ve, da ravna napak, preživeta strah in groza, spričo katerih so vse naše težave le težavice, nazadnje pa po dolgem času domača tla pod nogami - vse to je tiste pomladne dni krepilo upanje na nov začetek in boljši jutri.
Tako je tudi jubilant in godovnik Janez Malovršnik spoznal na svoji koži smisel in nesmisel bivanja na zemlji, pri tem pa kljub vsemu ostal dobre volje in nasmejanega obraza. No, da bi bilo tako še v prihodnje in da bi še na mnoga leta užival zdrav in vesel, mu želi tudi pisec teh vrstic!
... jU&m#, buUcev ...
P.n.
Naš tednik
10. Oktoberstt. 25/111
9020 Celovec
Narekoval je Beograd
(H komentarju „Doslej je ostalo le pri upanju“ — NT 12)
V	komentarju z naslovom „Doslej je ostalo samo pri upanju“ (Nt. štev. 12/1993) nakaže J. Kul-mesch tudi vprašanje razdvojenosti v naši narodni skupnosti, in tudi, kdo nosi za to krivdo. Ugotavlja, da je bivša jugoslovanska republika Slovenija skušala uveljaviti „napredno“ oziroma komu-nistično-socialistično politiko, njeni koroškoslovenski sodelavci pa naj bi bili primorani izvajati, kar da so jim diktirali v Ljubljani.
Pri obravnavanju tega vprašanja pa se pisec dokoplje le do prve stopnje, to je, le do političnih struktur v Sloveniji, v takratni Jugoslaviji. Dejansko pa je Slovenija izvajala le tisto, kar ji je narekoval Beograd.
Od razdvojenosti Slovencev v zamejstvu sama Slovenija oz. Ljubljana ni imela nobene koristi. Razdvojenost je bila v interesu Beograda, ki je manevriral postopno zatrt j e Slovencev, najprej v zamejstvu in zatem tudi v sami Sloveniji. Izginotje Slovencev v zamejstvu bi slovenski živelj omejilo samo na Jugoslavijo, jugoslovanski Slovenci bi bili pred vsem svetom samo "Jugoslovani in njihovo notranje izničenje zgolj jugoslovanska notranja zadeva.
V	okviru takšne srednjeročno načrtovane politike je bilo seveda poskrbljeno, da se je slovenska javnost čutila nenehno ogroženo, še zlasti pred nemštvom. Tisti, ki so dogodkom pozorno sledili, vsled tega ne bi bili prav nič presenečeni, če bi avstrijska stran nekoč objavila dokaze, da so bile razstrelitve spomenikov padlim v Žrelcu, v Velikovcu in še kje, pravzaprav delo jugoslovanske tajne službe, ki je po drugi strani poskrbela tudi za vzbujanje strahu pri nemško govorečih, da bi se čutili ogrožene od domnevno „slovenskih" skrajnežev. V tem pogledu je bila bomba, ki je predčasno počila v brambovskem muzeju v Velikovcu, v rokah jugoslovanskega agenta, le preveč zgovoren manever.
Kmalu zatem sta avstrijska in jugoslovanska stran neljubi pripetljaj zatuširali s tem, da so omenjenega jugoslovanskega atentatorja in njegovo spremljevalko zamenjali za avstrijsko dvojico, ki je bila v Sloveniji prijeta zaradi domnevnega vohunjenja.
Danes bi bil najbrž že čas, da bi slovenski notranji minister Bizjak razkril, kaj se je dogajalo na
glavah slovenskih ljudi v zamejstvu in v sami Sloveniji, če že njegov predhodnik Bavčar tega ni zmogel ali ni „smel“. Slovenska javnost ima nedvomno vso pravico izvedeti, kako so v preteklosti manipulirali z njenim mišljenjem. V nasprotnem primeru mora upravičeno domnevati, da manipulirajo z njo na takšen ali drugačen način tudi danes.
Jože Sch.
(Naslov in ime uredništvu znana.)
Spoštovano uredništvo!
V oceni „Egipt — projektno delo 5. A razreda“ (Mladi NT, 2. IV. 1993, str. 3) vprašuje ocenjevalka Mojca Uršič, kdo so mentorji tega v brošuri objavljenega projektnega dela. Ker sem kot vodja šole soodgovoren tudi za publikacije, ki jih izdaja Slovenska gimnazija (ali kaka gimnazijska skupina), bi rad naslednje pripomnil:
Tudi mene močno motijo jezikovne napake v omenjeni publikaciji, rad pa bi vendarle poudaril, da ustreza povsem načelom sodobne pedagogike, če ustvarja mladina čimbolj samoiniciativno in za ustvarjeno tudi sama odgovarja. Pri tem je treba vzeti v zakup tudi napake. Saj se vsi tudi iz napak učimo. Slučajno nekoliko pobliže poznam nastanek te brošure in vem, kako so se dijaki dejansko potrudili. Spraviti na svetlo 34 strani obsežno in razmeroma bogato dokumentirano publikacijo niso mačje solze. Vse to se je zgodilo skoraj izključno v prostem času in ob požrtvovalni podpori profesorja geografije. Dejansko bi zaslužil, da ga impresum — žal takega impresuma ni — navede kot mentorja revije.
Nekoliko pikolovska se mi zdi pripomba, da so dijaki med grafikoni, diagrami in tematskimi kartami objavili tudi nekaj nemškega gradiva. Dejansko sta od 14 ilustracij na 10 straneh le dve delno nemški (poldruga stran). Nič za to: po izkušeni pedagoški zasnovi Slovenske gimnazije naj ima državni jezik pomembno mesto. Učbeniki geografije so
nemško-avstrijski, terminologijo morajo učenci obvladati v obeh jezikih.
In še to: kdor je jezikovno strog z drugimi, naj daje dober zgled. Izrazu „nahajati se“, kakor ga uporablja avtorica v 8. vrstici svoje ocene, odrekajo vsi pomembni raziskovalci, ki jim je lepa slovenščina pri srcu (npr. Janez Gradišnik, Boris Urbančič in drugi) ustreznost in pravilnost. Namesto „nahajati se“ zapišemo enostavno „biti“. In tudi izraza „prostituizirali“, ki sem ga prebral v avtoričini gledališki oceni Cankarjevih „Hlapcev“ (v isti številki NT, str. 10) nisem zasledil ne v Slovenskem pravopisu ne v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. A tudi sicer je NT (ki ga ne piše neizkušena šolska mladina, marveč odrasli poklicni pisci), kar zabasan z napakami. Kot primer navajam besedo „obstoja“ (pravilno: obstaja) na strani 3 pod naslovom „Dvojezična TAK korigira FPÖ“.
Sicer bi se pa rad ob tej priložnosti uredništvu Našega tednika prisrčno zahvalil za publicistično pozornost, ki je je bila deležna na 1. strani omenjene številke Magdalena Kulnik s svojim 6.A razredom in z likovno vzgojiteljico mag. Zorko Lois-kandl-Weiß ob podelitvi nagrade; le-to je Magdalena prejela za izdelan emblem, ki naj odslej služi PUAK kot spoznavni znak.
Dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Slov. gimnazije
Zahvala
Gledališče ob Dravi in vodja predstave Walter Juvan se prisrčno zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli k uspešni uprizoritvi „Hlapcev“.
Posebno se zahvaljujemo društvu „Kulturni dom Danica“, ki nam je svoje prostore dalo na razpolago za vaje in prireditve.
Nadalje se zahvaljujemo Aniti in Jošku Hudi za požrtvovalno delo, ki sta ga opravila poleg igranih vlog. Naša zahvala velja tudi KKZ, SPZ ter podjetjem, ki so s finančno podporo sdomo-gočili gledališko predstavo.
Walter Juvan
15
Velikonočna voščila
HDD!
Troclten/Suho/Secco
Vsem prijateljem, znancem in odjemalcem vesele velikonočne praznike.
DRUŽINA MIKL
Dipl-Ing. Hanzi Miki vlg-Zp-cL Game A-9587 Hart/Ločilo A
Stidkarnten/Južna Koroška Austria
Vsem gostom, prijateljem in znancem želimo vesele velikonočne praznike	Vesele velikonočne praznike želi
GOSTIŠČE-RESTAVRACIJA KEGLJIŠČE IN BILJARD JUENNA Čepiče pri Globasnici, tel. (04230) 271	ZIMMEREI KULMESCH ŽAGA IN SKOBLJARNA VOGRČE 80, 9150 PLIBERK tel.: (0 42 35) 32 14
Vedno več zanimanja je za zdravo in raznovrstno prehrano. Zato Vam priporočamo SPECIALITETE Z JAGNJETOVIM MESOM	Vsem učenkam in učencem vesele velikonočne praznike
Z jagnjetovim mesom nas oskrbuje znan kmet Edej Goltnik iz Podkraja pri Pliberku	■\®3anezCVELF Fahrsch ull ehr er Telefon: 0663/ 84 45,32
	
Vesele
velikonočne
praznike
želita
Vsem poslovnim partnerjem želimo vesele velikonočne praznike
INSTALLATEUR - INŠTALATER
OKKsia (MO®®
BLEIBURG/PLIBERK Tel. 0 42 35 / 21 82
PREDSEDNIK NSKS
dr. Matevž Grilc
in
dr. Roland Grilc
ODVETNIKA
Celovec
Karfreitstraße 14/111
TISKOVIN IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH T1SKOVI IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH TISKOjf IN IZDEWDV VSAKOVRSTNI Ig g'iffi OVIN IZDEI,0'|| UM Ä; SNOV TISKOVIN IZim##JSJE VSAKOVRS^mJLiI^IVI
^ISKC

JU
rov KS.
TISKOV'
izdelI/AP? vsako;
VSAKOVRSTNIH. TISKOVIN 1ZDE IZDELOVANJE VfVKOVRS VSAKOVRSTNI TrriSKQV
IN IZDEi
["M [V
»KOV pfri TISKOV! jviNIZDELOV ifANJE VSAKOV
Sninraizi» )vi
VlRjlBlFlRjlQ] OV
lov
A-9020 KLAGENFURT/CELOVEC - LINSENGASSE 59 45 0 463 / 55 2 65-0*
16
Velikonočna voščila
GRADBENOPODJETJEZAVISOKE, NIZKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE
Ing. Johann
Palmisano
9184 Šentjakob v Rožu
TELEFON: (0 42 53) 335
Vesele velikonočne
praznike želi	FHvS
Vese/e velikonočne praznike vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem
ODVETNIK/RECHTSANWALT
dr. Janko Tischler ml.
Hihej ANTONIČ
HOTEL „BOŽANSKI DVOR“
9020 Celovec / Klagenfurt Dr.-A.-Lemisch-Platz 4/III/8
Reka pri Šentjakobu v Rožu
/
Vesele
velikonočne praznike želi
Apple Computer
ELAN SKI
Vaš Apple-partner na Koroškem
Družba z o. j. za proizvodnje in trgovine športnih izdelkov
9586 Brnca Kärntner Straße 48
Telefon (042 57) 2315 Telex: 45 741
Visionen bringen Fortschritt.
C4 EDV Lösungen H.GmbH A-9020 Klagenfurt / Celovec, St.-Veiter-Straße 4 Telefon 0 46 3 / 54 1 22 - 0 Telefax 0 46 3 / 54 1 22 -13
Velikonočna voščila
17
IPH-HOLZINDUSTRIE
SITTERSDORF / ŽITARA VAS MÖBELERZEUGUNG & Co. KG
ŽITA'RA VAS 42, 9133 MIKLAVČEVO Tel.: (04237) 25 25 *, TX: 422833

Se priporočamo in Vam želimo vesele velikonočne praznike.
POHIŠTVO PO MERI
Vrhunska kvaliteta v vseh vrstah lesa
Proizvajamo:
•	spalnice
•	kuhinje
•	otroške sobe
•	predsobe
Opremljamo:
•	lokale
•	hotele
•	restavracije
Priporočamo Vam tudi obisk v naši blagovnici —
IPH-Center v Ljubljani
na Dunajski 22.
Vesele velikonočne praznike Vam želi Vaš strokovnjak za
URE IN NAKIT
X ERICH
LETSCHNIG
9150 BLEIBURG, Hauptplatz 5 Telefon O 42 35 / 26 10
Vesele velikonočne praznike Vam želi

MIZARSTVO
Kimovec
Dvor pri Dobrli vasi
Tel. (O 42 36) 20 30
Glede na Vaše želje pri oblikovanju stanovanjskih prostorov Vam svetujemo in za Vas načrtujemo
LIESNIG
Hoch- und Tiefbau Ges.m.b.H
9150 BLEIBURG / PLIBERK
Tel. (0 42 35) 20 59
Vsem gostom, odjemalcem, znancem, sorodnikom in prijateljem želi vesele velikonočne praznike
SPAR-TRGOVINA
GOSTILNA
Smrečnik-
Šoštar
GLOBASNICA
Vesele velikonočne praznike želi vsem poslovnim prijateljem in znancem
DRUŽINA
Werner Findenig
Mittlern. A-9125 Kühnsdorf Telefon (0 42 32) 62 22
Planung, Beratung, Ausführung, Verkauf
Stanovanjska oprema Tapezierermeister
Hanzej WUZELLA
9184 Št. Jakob v Rožu / St. Jakob im Rosental Telefon (04253) 85 13
Vesele velikonočne praznike želi
SPORT - RESTAURANT - MOTEL DRUŽINA
ŠKERJANEC
Kožentavra 42, A-9162 STRAU, tel. (04227) 2981
18
Radio / TV / Prireditve
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PETEK, 16. april
Zvočno pismo.
SOBOTA, 17. april
Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 18. april
6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (prav. Tonček Zajc). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
PONED., 19. april
Mladi iz Spittala ob Dravi spoznavajo koroške Slovence.
TOREK, 20. april
Partnerski magazin.
SREDA, 21. april
Glasbena sreda.
Večerna: Glasbeni stiki med Slovenijo in Avstrijo (Igor Dekleva).
ČETRTEK, 22. april
Rož — Podjuna — Zilja.
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 11. aprila, ob 13. uri v TV 2
Poned., 12. aprila, ob 17. uri v TV SLO/2
predvidoma s sledečimi prispevki
Elena in Zora iz Celovca sta si za vigredni sprehod izbrali posebne spremljevalce — „velikonočne zajčke"
Ana Wieser, gospodinja iz Čahorč bo skuhala praznično kosilo po starem receptu
Slovenska gledališka ustvarjalnost je z Dantejevo trilogijo o „Božanski komediji“ na Mariborskem gledališču dosegla nov višek
Ob prazniku vstajenja — duhovna misel dr. Repa Marketza
Velikonočna Aleluja iz Ropitzevih večernic „Reke mojega življenja"
POZOR!
Oddaja je tokrat samo 20-minutna!
Sele
KOMEDIJA OD ZGUBLENIGA SINA Andrej Šuster-Drabosnjak
Čas: na velikonočni ponedeljek, 12. aprila, ob 15. uri Kraj: v farnem domu v Selah Nastopajo: igralci in godci iz Roža Prireditelj: KPD „Planina"
Režija: Franci Končan
Pliberk
CONCERT NEW TIMES BIG-BAND DGNP Šmihel
Čas: v soboto, 17. aprila, ob 20. uri Kraj: v dvorani gostilne SCHWARZE v Pliberku
Radiše
VELIKONOČNA BAKLADA
Čas: v soboto, 10. 4., ob 21. uri Kraj: v Spodnjih Rutah Zberemo se pri Poderšniku Prireditelj: SPD „Radiše"
Dobrla vas
„DEŽELA OB DRAVI“
Čas: v četrtek, 22. 4., ob 20.30 Kraj: v avli Glavne šole v Dobri! vasi Sodelujejo: MePZ „Srce" Dobrla vas, MGV Eberndorf, Vokalna skupina „Lipa” Velikovec, Obirski ženski oktet
Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi
Šmihel
Predavanje:	KAJ Ml POMENI
MATERINŠČINA Predava: mag. Miha Vrbinc Čas: v petek, 16. 4., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prireditelj:	Katoliško prosvetno
društvo „Šmihel"
—	razmišljanje o pomenu jezika za posameznika
—	jezik kot sredstvo sporazumevanja
—	jezik kot slika narodove kulture
—	jezik — narodnost — identiteta
Celovec
IZREDNI OBČNI ZBOR Kulturnega društva Pri Joklnu
Čas: v sredo, 14. 4., ob 20. uri Kraj: Pri Joklnu
ODPRTJE RAZSTAVE „FOTOKROŽKA“
Koroške dijaške zveze
(vodi Miha Dolinšek)
Čas: v ponedeljek, 26. 4., ob 20. uri Kraj: v Mohorjevi knjigarni v Celovcu
Globasnica
VELIKONOČNI PLES
Čas: na velikonočno nedeljo, 11.
aprila, ob 20. uri
Kraj: pri Šoštarju v Globasnici
Vabi: Globaški časopis
Igra: vrhunski ansambel „VESELI
ZASAVCI" iz Slovenije (prvič na
Koroškem)
Showtime z Alenko Godec — najbolj uspešna pevka Slovenije
SREČANJE
MLADINSKIH ZBOROV
Čas: v soboto, 24. 4., ob 15. uri Kraj: v ljudski šoli v Globasnici Prireditelj: Kršč. kulturna zveza Nastopajo: otroške in mladinske skupine iz Podjune in Roža
Velikonočni ples
________________*___
na velikonočni ponedeljek, 12. aprila 1993, ob 20. uri v gostilni KOVAČ na Obirskem Igra: Ansambel Trio Pavlič
Zapel bo tudi moški pevski zbor SRD „Valentin Polanšek“
JEZIKOVNE POČITNICE 1993
ponudba za otroke od 10. do 16. leta
Novo mesto od 18. julija do 7. avgusta 1993
„Jezikovne počitnice", ki stanejo za tritedensko bivanje v Novem mestu šil. 4500,— nudijo:
•	tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo)
•	skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok
•	namestitev pri vestno izbrani družini z otroki iste starosti
•	ves čas tečaja skrb in pomoč našega spremljevalca
•	spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih
•	možnost za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi ljudmi
Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza 10.-Oktober-Str. 25/III, 9020 Celovec/Klagenfurt Tel. 04 63 / 51 62 43, Fax 04 63 / 50 23 79
Dom v Tinjah
Od torka, 13. aprila, ob 9. uri do sobote, 17. aprila, ob 17. uri Intenzivni jezikovni tečaj: NEMŠČINA ZA SLOVENCE Jezikovni tečaj je namenjen predvsem interesentom iz Slovenije, ki iz poklicnih ali osebnih razlogov želijo izboljšati svoje znanje nemškega jezika.
Voditeljici: dr. Kristl Titze in Jutta Suppan
v sredo, 14. aprila, ob 19. uri JEZIKOVNI POGOVORI V jezikovnih pogovorih se bomo seznanili z ustreznimi pravili in se zavestno trudili za izboljšanje jezikovnega znanja in tako za lepšo slovenščino, ki naj bo dokaz naše kulturne stopnje.
Pogovore vodi: dr. France Vrbinc, S rej e
(Nadaljnji termini: 21., 28. aprila in
5., 12. maja 1993
Prijave: do 12. aprila 1993)
v petek, 23. aprila, ob 19.30
Predavanje — človečanske pravice, pravice žena: ŽENE NA FILIPINIH — NJIHOVA BORBA ZA DOSTOJANSTVO, nem.
Predavateljica: s. Mary John Ma-nanzan, predsednica nadorganizaci-je filipinskih ženskih gibanj
v soboto, 24. aprila, od 14.30 do 18.30
Dvojno predavanje: KUMRANSKI TEKSTI IN NJIHOV POMEN ZA ZGODNJE KRŠČANSTVO, nem. Predavatelj: univ. prof. ddr. Kurt Schubert
Dia-predavanje:	ZGODNJA JU-
DOVSKA UMETNOST V SINAGOGAH, nem.
Predavateljica: ddr. Ursula Schubert
od nedelje, 25. aprila, ob 18. uri do sobote, 30. aprila, ob 13. uri
Ob 40-letnici smrti poslanca Janeza Starca:
IZ ČASOV, KO SMO KOROŠKI SLOVENCI IMEL! DVA MANDATA V DEŽELNEM ZBORU
Iz delovanja slovenskih poslancev Starca in Petka
Predavatelj: univ. prof. dr. Stanko Hafner, zgodovinar in slavist, G raz
ROMARSKA IN IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA:
od sobote, 24. aprila, do torka, 4. maja 1993
POTOVANJE V GRČIJO — premiera na Jonskih otokih
Ekumensko srečanje na Kefaloniji. Potovanje z ladjo in avtobusom Duhovno vodstvo: prof. dr. Bogdan Dolenc, Ljubljana Cena: šil. 6480,—
Detajlirani spored lahko dobite v Domu v Tinjah
od 21. maja do 29. maja 1993
ROMARSKO POTOVANJE V EINSIEDELN, NEVERS, LURD, MARSEILLE in PADOVO
Vodi: žpk. Valentin Gotthardt, Galicija
Cena: šil. 6850,—
Vozi: avtobusno podjetje Sienčnik Prijave: do 20. aprila 1993 Detajlirani spored lahko dobite v Domu v Tinjah.
19
Prireditve
KULTURNI TEDEN KOROŠKIH SLOVENCEV
od 19. do 23. aprila 1993
GRAD PORCIA SPITTAL/DRAU
Prireditelja:
Urad koroške deželne vlade v sodelovanju s Kulturnim uradom mesta Spittal/Drau
PONEDELJEK, 19. 4. 1993, ob 14.30 uri:
ahnensaal
Otvoritev
Zvezni predsednik dr. Thomas Klestil; koncert okteta „Suha"
PORCIA-ZIMMER Vernisaža likovnih umetnikov:
Jožeta BOSCHITZA,
Gustava JANUŠA,
Karla VOUKA in
Zorke WEISS-LOISKANDL
MUZEJ
Odprtje razstave .Arhitektura in etnografija na Južnem Koroškem“
torek, 20. 4.1993, ob 19.30 uri:
musiksaal
Predavanje:
»Nemško-slovenski jezikovni kontakti" (v nemščini),
univ. prof. dr. Heinz-Dieter POHL
SREDA, 21. 4.1993, ob 19.30 uri:
WAPPENSAAL Literarno branje.
Berejo koroški avtorji:
Fabjan HAFNER, Gustav JANUŠ, Andrej KOKOT in Florjan LIPUŠ sodeluje: Slovenska glasbena šola
ČETRTEK, 22. 4. 1993, ob 19.30 uri:
WAPPENSAAL Predstavitev knjig: dr. Pavle ZABLATNIK:
-Šege in navade koroških Slovencev“ univ. prof. dr. Peter FISTER: ..Doživeta arhitektura na južnem Koroškem“
Mirko BOGATAJ:
..Die Kärntner Slowenen“ predstavitev delovanja KKZ in SPZ glasbeni okvir: „Tercet Rož“ iz Roža
PETEK, 23. 4.1993, ob 19.30 uri: AHNENSAAL
Zaključni koncert z zboroma:
..Valentin Polanšek“ in „Jakob Petelin-Gallus"
Ustanovitev prijateljskih povezav med kulturnimi društvi
Razstavi sta odprti ves teden ob običajnem času.
Franc Gregorič - Franc Pristovnik - Florijan Kelih - Urh Kelih -Jurij Pasterk - Franc Weinzierl - Ivan Dovjak -Tomaž Olip - Micka Olip - Jakob Oraže -Jernej Oraže - Janez Oraže -Miha Župane -
ZA ČASOM
RAZPADA
STRAH
v nedeljo, 25. aprila 1993, ob 10. uri
Sv. maša v farni cerkvi v Selah.
Pri slovesni maši bo Mešani pevski zbor Sele pel Haydnovo mašo „Missa brevis St. Joannis de Deo“ ob spremljavi članov orkestra Slovenske filharmonije.
Solistka: Gabriela Vranceanu Orgle: Bruno Petrischek Zborovodja: Roman Verdel
Molitev za obglavljene in polaganje vencev na pokopališču.
Kulturni spored v farni dvorani.
Spominsko proslavo oblikujejo:
Slavnostni govornik: dr. Tone Jelen, Dunaj Mešani pevski zbor Sele Eda in Silvija Velik, Se le-Kot MoZ SPD „Valentin Polanšek“, Obirsko MePZ SPD Zarja, Železna Kapla Moški zbor SPD Borovlje Ženski zbor SPD Borovlje Otroški zbor, Sele
Recitatorji
Prireditelji:
KPD „Planina“ Sele Pevsko društvo Sele SPD „Herman Velik“
SPD „Valentin Polanšek“
SPD „Zarja“
SPD Borovlje
SELE
NARAVNO VRTNARJENJE
•	Bistvo naravnega vrta in urejanje
•	Pomen komposta in kompostiranje odpadkov
•	Medsebojni vplivi rastlin
•	Dobri sosedski odnosi med rastlinami
Referentka: Dl Tatjana Angerer (biologinja), Kot m ara vas Čas: v petek, 16. aprila, ob 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah Soprireditelj: KPD „Planina" v Selah
SELE
KOROŠKI PROGRAM O KULTURNI KRAJINI
•	Kulturna krajina je naš življenjski prostor
•	Kulturno krajino ohraniti — kdo? za kaj?
•	Kaj bo pospeševalno?
•	Kako preživijo gorski kmetje v ES?
Referent:	dr. Ortner Heinz,
Koroška deželna vlada
Čas: petek, 23. april, ob 14. uri
Kraj: gostilna Malle, Sele
Soprireditelj:	Društvo pašnih
upravičencev v Selah
ŠT. PETER PRI ŠT. JAKOBU Ekskurzija: Ogled toplarne na bio-maso (kurjava na lesne sekance — „Hackschnitzelheizung") pri družini Sticker v Št. Petru pri Št. Jakobu Čas: sobota, 1. maj 1993 Pot:
8.00	Zadruga Pliberk
8.15 gostilna Juenna, Čepiče
8.30	Sienčnik, Dobrla vas 8.40 Haus der Heimat,
Miklavčevo
9.00	gost. Jessernig, Galicija
9.30	glavna avtobusna postaja, Borovlje
10.00 Št. Peter, druž. Sticker Prijave: najkasneje do 26. aprila 1993 telefonsko na
1.	KIS-tel. 0463/382438
2.	SK Podjuna-tel. 04230/692 Prispevek: 100,— šil.
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sad jak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sad jak (oglasni oddelek). Tisk: Tiskarna Mohorjeve družbe, 9020 Celovec, Vik-tringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22.
20
Sport
PODLIGA VZHOD
žitara vas - Bilčovs 1:1 (1:0)
BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 4, Partl 4, Schlemitz 3, Durnik 3, Paulitsch 3, Hobel 3 (55. Ramusch 4), Weicjboth 4, Quantschnig 4, Mitterbacher 4, Fischer 4;
Žitara vas, 150 gledalcev Sodnik: Fredi Wieser (povprečen)
Strelec: Quantschnig (76.)
ASK - Železna Kapla 0:0
ŽELEZNA KAPLA: Rus 4, Baloh 4, Kukoviča 4, Köck 4, Wichet 4, Nerz 3, Grubelnik 3, Germadnik 4, Wichet 3 (75. Sporn 0), Kuchar 3, Ramšak 3;
Igrišče ASK, 250 gledalcev Sodnik: Joas (povprečen)
»RAZRED D
Šmihel - Galicija 1:2 (1:0)
ŠMIHEL: Kolenik 2, Krewalder 2 (59. B. Figo 0), Ließnig 0 (28. W. Berchtold 2), Holler 3, Lutnik 4, Schein 4, Juvan 2, Klančnik 3, Motschilnik 4, Schwe-gel 3, Ch. Figo 3 Šmihel, 100 gledalcev Sodnik: Schatz (slab)
Strelec: Motschilnik (30.)
Grebinj - Globasnica 1:1 (0:1)
GLOBASNICA: Preitenegger 3, S. Sadjak 4, Fera 4, Tratar 4, P. Sadjak 4, Ch. Micheu 3, Hren 4, Kert 5, Silan 3, Pleschgatternig 2, Pasterk 2 (70. Gregorič 0); Grebinj, 100 gledalcev Sodnik: Jäger (slab)
Strelec: Kert (17.)
Ruda - Dobrla vas 2:2 (2:0) DOBRLA VAS: Novak 3, Opietnik 4, Velik 4, Sirnik 3, Mandl 3, Kollienz 3 (70. Prosen 0), Grubelnik 3, Ku-privec 5, Knees 3 (59. Dollindger 3), Marin 4, Appe 4; Ruda, 600 gledalcev Sodnik: Gajšek (povprečen)
Strelca: Velik (48711-m.), Kuprivec (87.)
Labot - Sele	0:1 (0:0)
SELE: E. Oraže 3, Radosavljevič 4, S. Užnik 5, Fl. Draže 4, K. Hribernik 5, Kordesch 2 (72. D. Oraže 0), Travnik 2, Z. Oraže 3, M. Oraže 3, A. Oraže 3;
Labot, 100 gledalcev Sodnik: Jantschgy (dober)
Strelec: Z. Oraže (73.)
Podliga vzhod:
1. Borovlje	17	9 6	2	27:12	24
2. Vetrinj	17	7 7	3	22:15	21
3. Pokrče	17	6 8	3	22:13	20
4. Bilčovs	17	5 10	2	29:22	20
5. Klopinj	17	7 6	4	24:19	20
6. Mostič	17	8 4	5	26:22	20
7. Šmihel/L.	17	5 10	2	15:11	20
8. Žitara vas	17	5 6	6	19:18	16
9. Žrelec	17	5 6	6	23:23	16
10. Št. Lenart	17	4 6	7	18:22	14
11. ASK	17	4 6	7	16:20	14
12. Št. Andraž	17	4 4	9	14:23	12
13. ASV	17	5 210		21:33	12
14. Železna K.	17	2 510		19:42	9
18. kolo: 10711. aprila; Železna Kapla - Št. Aodraž, ASV - Borovlje, Zrelec - Pokrče, Klopinj -.Št. Lenart, Mostič - Žitara vas, Bilčovs - Vetrinj, Smihel/L. - ASK
1. razred D:
1. Dobrla vas	17	13	2	2	56:25	28
2. Ruda	17	12	4	1	42:15	28
3. Šmarjeta	17	10	2	5	22:14	22
4. Grebinj	17	7	5	5	34:32	19
5. Metlova	17	7	4	6	34:31	18
6. Galicija	17	9	0	8	29:29	18
7. Št. Pavel	17	6	5	6	32:32	17
8. Eitweg	17	7	1	9	32:31	15
9. Globasnica	17	4	7	6	17:23	15
10. Šmihel	17	6	2	9	28:45	14
11. Sele	17	5	3	9	19:29	13
12. Šteben	17	4	4	9	24:31	12
13. Frantschach	17	6	210		21:32	12
14. Labot	17	3	1 13		19:40	7
18. kolo: 10711. aprila: Metloya - Grebinj, Dobrla vas - Labot, Št. Pavel - Šmihel, Eityreg -Frantschach, Globasnica - Ruda, Sele - Šmar-jeta, Galicija - Sieben
Prvič brez praznih rok iz Žitare vasi
Žitara vas - Bilčovs 1:1 -
Prva točka Bilčovščanov v Žitari vasi. Možni bi bili celo dve, če ne bi ob začetku igrali izredno strahopetno. Trener Hobel: „Tako strahopetnega začetka še nisem doživel!“ Domačini so že v 15. minuti povedli z 1:0, edino priložnost Bilčovščanov v 1. polčasu pa je preprečil domači vratar, saj je ubranil Mitterbacherjev siloviti strel. V 76. minuti pa je Bilčovščanom le še uspelo izenačiti (Quantschnig), tako da so zasluženo odnesli prvo točko iz Žitare vasi.
Ali bo proti Vetrinju igral Kuess?
V nedeljo, ob 16.30, bo nasprotnik Bilčovščanov Vetrinj. Trener Hobel upa, da bo najnevarnejši strelec ekipe W. Kuess lahko zopet igral. Hobel: „Z njim bomo zmagali!“ Hobel sam se je na zadnji tekmi poškodoval (križ), tako da ne bo igral.
Proti Št. Andražu vredna samo zmaga
Kot Železna Kapla tudi Št. Andraž sodi med ogrožene ekipe, zato je potrebno polno točkovati. Le v primeru zmage obstaja še upanje za naprej. Trener Woschitz je prepričan, da je dobra tekma proti ASK ekipo zopet opogumila.
ASK - Železna Kapla 0:0 -
Kaplčani so tokrat presenetili. Sicer so odnesli le točko iz Celovca, vendar zaslužili bi si nedvomno obe. Tako je imela obramba miren popoldan, saj so domačini le redkokdaj ogrožili kaplška vrata. Na drugi strani pa je imel napadalec Kuchar dvakrat priložnost za zmagoviti gol, vendar brez uspeha. V boju za obstoj pa bi bilo življenjsko potrebno take priložnosti izkoristiti, kajti vsaka točka več pomeni igralcem dodatno moč. Zaostanek na tabeli znaša že 3 točke.
2:2 - boj za prvo mesto je ostal napet
Šmihel - Galicija 1:2 - Grebinj - Globasnica Ruda - Dobrla vas 2:2 Labot - Sele 0:1 - Sela-
Zgodilo se je to, česar se je trener Gostenčnik najbolj bal; ekipa je namreč zaigrala v primerjavi z zadnjo tekmo bistveno slabše. Po poškodbi li-bera Ließniga (28.) so igrali Šmihelčani še bolj živčno, nakar so gostje po hudi napaki vratarja prevzeli vodstvo, ki ga do konca niso dali iz rok.
1:1 - Dva različna polčasa, A. Kert in sodnik Jäger so bili značilni za to tekmo. V 15. minuti je A. Kert zadel z glavo izredno lep gol, katerega so domačini izenačili šele s pomočjo sodnika. Ta namreč ni videl prekrška v kazenskem prostoru, temveč ga je le „slišal“, je dejal sam (!)...
- Trda in borbena tekma v boju za 1. mesto. V 1. polčasu so domačini vodili že z 2:0, vendar so Dobrolčani v 2. polčasu presenetili z izrednim nogometom. 3 minut pred koncem so zasluženo rezultat izenačili (Kuprivec), tako da ostane dvoboj za 1. mesto še naprej napet.
ni so bili nasprotniku na vseh pozicijah v premoči, vendar gola do 73. minute niso zadeli. Takrat je namreč Z. Oraže prelisičil domačo obrambo ter hladnokrvno zadel v gol. Že prej pa so Selani velikodušno zapravljali najlepše priložnosti. Rezultat bi se moral glasiti najmanj 4:0.
Ali bodo Globašani pomagali Dobrli vasi? že
jeseni so Globašani Rudi odvzeli točko (0:0); najmanj to želijo ponoviti tudi tokrat. Na tihem celo upajo na pravo presenečenje.
Dobrla vas igra pravtako v soboto proti Labotu, kjer bo vse drugo kot visoka zmaga prese-nečenje._
Proti Št. Pavlu so pričakovanja Šmihelčanov skromna, saj je še negotovo, če bo legionar Klančnik sploh lahko igral. Na zadnji tekmi si je namreč poškodoval ahilovo peto.
Derbi Sele - Šmarjeta (jeseni 1:0) obeta borbenost do zadnje minute.


Janez CVELF
Fahrschullehrer Telefon: 0663/ 84*5 32
Žaba ima novo vozilo - Audi 80 IDI
Smučarska sezona se bliža koncu
Sele: Društveno prvenstvo v smučanju
Ob lepem vremenu se je na Pušelčevi domačiji zbralo okoli 100 aktivnih smučarjev, ki so se pomerili v 19 starostnih skupinah. Proga ni bila zahtevna, ker je že primanjkovalo snega. Društveno prvenstvo je bil zaključek zelo u-spešne smušarske sezone, v kateri je selsko društvo pokazalo, da ima zelo perspektiven naraščaj.
Naslov društvenega prvaka je osvojil Edi Oraže, pri ženskah pa je postala prvakinja njegova sestra Lidija.
mini deklice: 1. Olip Monika, 2. Dovjak Sara, 3. Mautz Michaela; mini fantje: 1. Roblek Bernhard, 2. Kelih Martin; otroci I dekleta: 1. Ogris Annemarie, 2, Jug Martina; otroci I fantje: 1. Oraže Peter, 2, Mautz Josef, 3. Oraže Armin; otroci II dekleta: 1. Olip Milena, 2. Roblek Marija, 3, Roblek Jana; otroci II fantje: 1. Roblek Marko, 2. Mak Friedrich, 3. Oraže Martin; šolarke I: 1. Olip Marija, 2. Oraže Mirja, 3. Wassner Simone; šolarji I: 1. Mak Flori, 2. Wassner Egon; šolarke II:
1.	Roblek Veronika, 2. Dovjak Petra; šolarji II: 1. Mak Niki; mladinke: 1. Korotaj Veronika; mladinci: 1. Ogris Thomas,
2.	Mak Alexander, 3. Roblek Igor; ateji:
1. Olip Marijan, 2. Ogris Hanzi; ženske:
1. Oraže Lidija, 2. Mak Tanja; splošni razred: 1. Oraže Eduard, 2. Oraže Ahim, 3. Dovjak Danijel; starostni razred 1:1. Kelih Franc, 2. Mautz Josef, 3. Oraže Tomi; starostni razred II: 1. Mak Flori, 2. Pristovnik Karl; starostni razred lil: 1, Oraže Max, 2. Oraže Hanzi
VS v Göstling na Nižjem Avstrijskem - Silvana Oraže je z 9. mestom v splošni skupini osvojila odlične točke; enako tudi Birgit Filipič, ki je zasedla 10. mesto.
VS na Štajerskem - Birgit Filipič je zmagala pri mladinkah, 2. mesto Marion Malo-veršnik; pri šolarkah je 4. mesto zasedla Tatjana Zablat-nik.
FIS SG v Ellmau na Tirolskem - Izredna zasedba -in Daniel Užnik je izpeljal najboljši SG v letošnji sezoni. S tem si je sam podaril najlepše darilo za 16. rojstni dan.
FIS VS na Zell am Zillerju - D. Užnik 2. v svojem letniku.
AUTOSERVICE • REIFEN
RUDOLF
Breška vas 28, 9143 Šmihel
Tel. 0 42 30 / 323
21
Sport
TT" Inoš tednik		M
POSOJILNICA PLIBERK		
DieKärntrrer
5parka>ie
Erzeugung, Engros + Detailverkauf A-9020 Klagenfurt, FinkstraBe 57
I Dachdeckerei-Spenglerei
Idorfer
Zadaj (z leve): trener ASV Hannes Schweitzer, Josef Loibnegger, predsednik ASV Rudi Stadlober, trener SAK U10 Silvo Kumer; 2. vrsta: Mathias Visotschnig, Daniel Waldhauser, Marko Prušnik, Marko Loibnegger, Christian Rrawda, Fabian Meklin, Anzej Nachbar, Roldej Kramar; spredaj: Ivo Müller, Šuršej Nachbar, Michael Pirker, Thomas Koch, Michael Dörfer, Marko Kordesch, Saša Kuežnik; vratarja Daniel Welser in Michael Zidej.
5 dni v domovino nogometa
12 najmlajših nogometašev SAK in 6 nogometašev ASV je včeraj zjutraj odletelo v Anglijo, kjer bodo igrali na največjem turnirju na Britanskem otočju. Višek potovanja: tekma proti sovrstnikom Norwich Cityja.
Klagenfurt • Ehrenhausener Str. 6
S
POSOJILNICA-BANK CELOVEC KREDITBANK KLAGENFURT
Cbemdort / DobrU v..
»V Jekob R. / št. jakob v Holu
Völkermarkt Z Velikovec Elaenkappel Z Železne Kaple
loibuegger
d r U C k t
Je*fLWu"IK' • Or. p* Uiumetafn
A W1°	. Ludwig,en. 10
^ O*® ' n > M • fn O «M / »J J JJ

Kärntner landei,
I HoTdefcgesuiibk.
PFRIMER & MÖSSLACHER
HEIZUNG • LÜFTUNG • SANITÄR
Sanje mnogih mladih nogometašev so se uresničile najmlajšim nogometašem SAK in ASV. Igrali bodo v Angliji. Na pobudo Seppija Loibneggerja, katerega sin igra v U 10 ekipi ASV/SAK Celovec, so bili vzpostavljeni kontakti z angleškim I. ligašem Norwich Cityjem, ki prireja od 8. do 12. aprila največji nogometni turnir za naraščaj na Britanskih otokih. Celovški ekipi SAK/ASV U 10 se je pridružila tudi U 10 SAK iz Pliberka.
Celovški nogometaši tekmujejo že 3 leta in so bili v skupini U 8 celo koroški prvaki. Pliberčani pa so po prvih 6 mesecih,
SAK z desetimi igralci nadigral Velikovec
Velikovec - SAK 0:3 (0:1)
odkar tekmujejo, na 2. mestu. Skupno ekipo čakata v Norwichu 2 angleška in 2 škotska nasprotnika; na velikonočni ponedeljek pa je na programu tekma proti slavnemu Norwich Cityju. Na to tekmo so se vsi nogometaši pripravljali celo zimo in vigred; ali bo zadoščalo, bomo videli.
Ekipo bodo spremljali trenerji in starši, ki nosijo tudi del stroškov. Največji del pa so prispevali sponzorji, ki jih je cela vrsta. Mnogo denarja so nabrali tudi iz malih podpor. Za enotno obleko je poskrbel Albin Waldhauser, ki je fantom kupil trenirke. Pred odhodom je nogometaše in spremljevalce zjutraj ob 5. uri povabil še na zajtrk v svojo gostilno v Annabichlu Adi Krall; nato so šli z letalom na Dunaj, z airbusom v London ter z avtobusom v
Malermeister
KOPEINIG
K-Fr.-Gau&.straße 50.9020 Klagenfurt, Tel. 43 406
9020 KLAGENFURT PINTERGASSE 2 TEL: 0 46 3/41 4 44
iSGüSTHAUS^
Bu!
INTBKAMHO WtMlZmi
tvEcmsm
GESELLSCHAFT mbH
OBST + GEMÜSE SÄÄ*“
"vwcrtungs Gen.m.b.H. ZUZZ1 Klagenfurt	Fmchtgroßhandel
0**Umh«rrnonle Ohne Worte 1?
enk*rito'enstr,Be 33 - 9020 HWgwitur! t&UfißäXr'
SAK: Preschern 5, Savič 5, F. Sadjak 5, Kreutz 5, A. Sadjak 4, M. Sadjak 5, Wölbl 5, (80. Šmid 0), Blajs 5, Gross 4, Lippusch 4, Hober 4 (70. Galo 0)
Velikovec, 650 gledalcev Sodnik: Kandolf (korekten)
Strelci: Hober (25.), Blajs (60.), Lippusch (75.)
Gole sta pripravila: Gröss, M. Sadjak Rdeči karton: Gröss (43.)
Tudi z desetimi igralci je SAK kos koroški ligi. V Velikovcu je namreč po rdečem kartonu Grossa (43.) pokazal, kaj res zna. Mnogi strokovnjaki so menili, da bi bilo sploh bolje, če bi SAK igral vso sezono z desetimi igralci. V taki formi je SAK resen kandidat za vstop v drugo zvezno ligo.
Svoje dobro razpoloženje pa je s prvim golom v tej sezoni kronal Tonči Blajs, ki je preigral štiri nasprotne igralce ter hladnokrvno porinil žogo v gol.
Norwich.
1. SAK	19	16	3	0	46: 9	35
2. Pliberk	19	8	6	5	23:18	22
3. Wietersdorf	19	9	4	6	30:26	22
4. VSV	19	8	6	5	24:25	22
5. A. Wolfsberg	19	8	5	6	28:15	21
6. Breze	19	9	3	7	27:22	21
7. Matrei	19	7	7	5	27:22	21
8. WAC	19	6	7	6	25:19	19
9. Lienz	19	8	3	8	24:20	19
10. Wernberg	19	7	5	7	27:32	19
11. Treibach	19	4	9	6	15:16	17
12. Velikovec	19	7	3	9	25:38	17
13. Trg/Feldk.	19	6	3	10	23:22	15
14. A. Celovec	19	5	4	10	17:25	14
15. Št. Vid	19	3	4	12	8:33	10
16. Mölltal	19	2	6	11	13:40	10
5
m
>
Kratek pogovor
Tonči Blajs
igralec SAK
Na tekmi proti Velikovcu si končno na prvenstvu zopet zadel. Kdaj si pred tem zadnjič zadel mrežo za SAK?
Na hitro se ne spomnim, na vsak način pa je že nekaj časa od tega. Spominjam pa se, da sem v Klopinju zadnjič zadel na prvenstvu, toda takrat ne za SAK.
Kje vidiš vzroke, da le redkokdaj zadeneš gol, čeprav imaš na vsaki tekmi vsaj eno ali dve odlični priložnosti?
To drži. Priložnosti sem pogostokrat klavrno zapravljal, tako da včasih v svojo nogometno kakovost nisem več verjel. Toda v zadnjem času smo pri treningu pogosto vadili položaje pred golom, kar se mi očitno obrestuje. Upam, da bom sedaj čimvečkrat popolnoma hladnokrven pred golom.
Ali si po golu čutil osebno olajšanje?
Odtresel sem se tistega osebnega občutka, ko sem bil že sam nase jezen; kajti priti pogosto do velikih priložnosti in jih ne izrabiti, ti zelo zmanjša samozavest. Nogometaš brez samozavesti pa je kot mesar brez noža...
Star si šele 23 let in nogometni strokovnjaki ti pripisujejo veliko nogometno kariero. Kakšni so torej tvoji nadaljnji športni cilji? Trenutno je moj največji športni cilj povzdig s SAK v II. ligo. Seveda pa imam tudi tiho željo, in ta je igrati nekoč v I. zvezni ligi.
Znan si kot mnogostranski nogometaš, ki se na vseh pozicijah znajde. Katera pa je tvoja najljubša?
Moja najljubša pozicija je nedvomno tista, ki jo trenutno igram pri SAK, in ta je v vezni liniji. Tam lahko najbolje izrabim svojo hitrost in moč v preigravanju. Poleg tega mi v vezi koristi tudi kakšen krepak dvoboj.
Hvala za pogovor!
Podgorjanski strelci
V Podgorjah je stara tradicija, katero domačini še danes gojijo z veliko vnemo.
Streljanje ima trenutno na skrbi Joži Ottowitz. Pred veliko nočjo se na vasi zbere denar za municijo.
S streljanjem začnejo domačini na večer velikonočne sobote, med vstajenjem, in tako ustvarjajo praznično razpoloženje.
Svojčas so moški streljali z možnarji, kar pa je danes prepovedano. Tako danes tudi v Podgorjah streljajo za veliko noč s kanoni. Moški ostanejo tri dni na strelišču za cerkvijo, kjer naredijo tudi velik velikonočni kres.
Da pa strelci tam lahko preživijo, zanje z velikonočno šunko in pijačo poskrbijo domačini in gostilničarji.
Joži Ottowitz st. in Fridi Olipitz pri
nabijanju starih možnarjev, ki pa so
danes prepovedani.
□	Klestil in Slovenci gredo v Spittal
Na povabilo Biroja za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade se bodo od 19. do 23. aprila v Spittalu predstavili koroški Slovenci. Cikel prireditev bo v ponedeljek, 19. aprila, odprl zvezni predsednik dr. Thomas Klestil.
□	Srce Karavank
Zeli/Sele - „Herz der Karawanken - Srce Karavank“ se imenuje knjiga, ki opisuje nastanek in življenje v Selah. Knjiga, ki bo izšla v založbi Heyn, obsega 304 strani in ima 80 barvnih slik. Avtor knjige je Hans M. Tuschar. Knjigo je možno naročiti za šil. 380.-
Ime: Mario Podrečnik Starost: še 25 let Poklic: študent Doma: Celovec / Dobrla vas
Znan si kot pevec ansambla Rubin. Katere pesmi poješ najraje?
Operne arije, pop.
Kaj misliš, da imaš Ti, drugi pa ne?
Sex -appeal.
Si eden najbolj zvestih navijačev SAK. Kaj občutiš, če SAK izgubi tekmo?
Najraje bi vse igralce brcnil v r..
Plačuješ vstopnino ali te je SAK angažiral za navijača?
Ali SAK sploh pobira vstopnino?
Zmenil si se z deklico za ran-dez-vous. Nato izveš, da je tekma SAK prav isti čas. Kam greš?
Ogledal bi si prvi polčas tekme, potem pa bi prišel z zamudo na zmenek.
ratewi
Pri lotu zadaneš 10 milijonov. Ali SAK v tem primeru lahko računa z večjo podporo?
Na vsak način. Samo lota ne igram.
Katere lastnosti bi se rad znebil?
Da ne bi toliko spal.
Tvoje trenutno duševno stanje?
Zelo uravnovešeno.
Največje razočaranje?
Ko mi je nekdo prevzel ljubico -vendar danes vem, da to ni bila največja tragika.
Kateri ljudje so Ti najbolj nesimpatični?
Kritiki, ki mislijo - a samo mislijo! - da vse najbolje znajo.
Kaj je zate najlepši kompliment?
Če si v stiski in ti pride prijatelj na pomoč.
Česa nimaš rad?
Če je nekdo netočen, tako kot jaz.


Kaj Te lahko najbolj razjezi?
Če je nekdo v kočljivi situaciji neresen.
V katero gostilno najraje zahajaš?
V gostilno Mežnar v Dobrli vasi, ker je tam „f letna kelnarca“.
Koga najbolj občuduješ in zakaj?
Papeža, ker je človek miru.
Katera zgodovinska osebnost bi hotel biti?
Napoleon Bonaparte - samo, da nikoli ne bi šel v Rusijo.
Ali se Ti ne zdi, da včasih sam sebi ugovarjaš?
Že, ampak tako je pač življenje.
Tvoje življenjsko geslo?
So nekateri trenutki v življenju, za katere se splača živeti in ki odtehtajo za vse drugo, kar morda ni tako v redu.
H. St.
Vesele
VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO
VSEM ROJAKINJAM IN ROJAKOM ŠIROM PO SVETU.
Odborniki in sodelavci Mohorjeve družbe
n
MOHORJEVA DRUŽBA
Celovec - Dunaj - Ljubljana