151. številka Ljubljana, petek 5. julija. XI. iHo, 1878. SLOVENSKI NAROD lz.ti.ii-t vsak dan, livBfliuBi pucoJellko rr dnovo po praznici b, tor vetja po polti projcinan za ivitro-OK«riku d nt nI« t.h colo loto 16 jrld., za pi»l lotu H ff&, %.i ćotrt U ta 4 prid. — Za LJubljano bron pošiljanja na dom M oolo loto 13 KbC, »a eotrt lota 3 tfUl. -'10 kr., za on mesno 1 gld. K) kr. Za pošiljati jo na dom no raoiina 10 kr. sa niraoo, 30 kr, ©otrt lota. — Za tnjo doiulo toliko 7*4, kolikor poštnina imafta. — Za gospodo nfiitoljo na IJnclukili ioHah in M dijake velja znižana cona in sicer Za Llnbljano ma fotrt l< i 2 gld. f>0 kr. po polti proinman ca Četrt lota 3 frld. — Za oznanila so plačuje od 6otn.fliopno potit-vralo 0 kr., it ho oznanilo onkrat tiska, (» kr., 6o so dvakrat in 4 kr. oo so tri- ali večkrat tiHka. Dopini naj se iy.v«»lo frankirnti. Rokopisi ho no vračajo. — Ur«dnllt vo I« v I.iubljani v Franc Kolmaiiovoj hifli ?*. 3 „fclodaliska stolba". O p r a v u i h i v o, ns kaioro naj M blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reci, j« v „Narodni tiskarni" v Kolnianovnj lu .i. Le Slovanom ne pravice! Kaki uo v svojem spridonein srci naši proti vin ki in kam sega nesramnost naših neniškutarjov kaže zopet vzdrževani organ uaših ljubijnnskih in kranjskih nomškuturjuv od srede iu sicer donos enkrat no 8 tom, kar sam pravi in p i iS o, nego „zavoljo izprenicmbe" menila enkrat huče tudi s tem sovraštvo pokazati do našega rodu, kar neću praviti iu kur briše. Poslušajte! Te dni ju bila po vseh večjih evropskih, tudi po skoro vseh po štcuejših avstrijskih nemških uovinah brati sledeča važna novica.: „Stari (i a rib al d i jo pisal o zdanjem Bocijalncm stanji na Nunskem sledeče pismo umskemu časopisu „Cupitulo" : „No še dolgo tega, ko sem nemškega cesarja in ruskega carja hvalil; tega se no kesam. Gotovo imata velike /usluge za n ar od u i napredek, in jako žalil me ju napad na čoHtitoga Vilhelma. V tem slučaji ni j Beru komunard in ker sem »tar, im ju teško svetovati, /daj gre vso na to, da bi so Hocijalizem ukrotil, iu to se lehko dosežu: 1. Naj su stalno vojsku od pravijo, da su bomo ljudju poprijuli polju zioljstva iu bode nehalo siromaštvo. '2. Že-le/o naj su porablja /.a izdelovanju poljedolj-skega orodju, a ne za vojno orožje. 8 Nuj nekateri jedo le za dviuajsturo ljudij, a ne za tisočo 4. Mejnarodno sodišču naj se napravi, ki bodo prepiru mej narodi razsojovalo, a odpravijo naj se mesnicu za ljudi. S tem op o uiinoiu do kongresa pa končujem: ako se Slovanom pravica ne da, O/nanjevuli bodeni o mi revolucijo. Vaš (J. (iaribaldi.-rodpirano in oticijalno glasilo naše k run j «ko tako/.vune „ustavovornu stranke", ali kakor smo mi bolj iu pravilneje vajeni reči, gla silo naših nemškutarjov „Dnibuehor Tagblatt" od srede prinaša v svojem petem članku pod naslovom: ,,Kin neues Manifest" vos ta list (iaribaldijev, — samo konec izpušen, samo zadnji stavek, opomin (larib al dijev na kongres, litij hc SIoi,i......■ pravica v Gundu licu vej ulici. Knjigarno obBtOJe tri, ali na večjo basen nemških rouianopiscuv in žurnahstov, nego na basen domačo literaturo. Kavarn ima Zagreb 10 jako lepih in prostornih, v katerih je dosta novin na razpolaganj« obiskovalcem. Hotelov je D, ki zadostujejo vsakdanjej potrebi, samo ob času kraljevega sejma, po-sehuo če saboruju deželni zbor, prožojo premalo prostora. (hlvetnikov jo 88 in dva kr. bilježnika, zatim ;i ovlašteni javni agenti; vse avstro-ogerske zavarovalnico imajo tukaj svoje zastopnike. Gospodarsko društvo s poddruftnico taistega, odvetniški odbor in trgovinska, zbornica tudi obstoje v Zagrebu, Narodno kazalište ali gledališče stoji neposredno pod upravo vlnde, dobiva od deželo il'2.000 gld. letne podpore iu obstoji iz. dveh društev, dramatičnega in opernega, tako, da se tečajem saisono sko/i S mesecev vsaki dau predstavo vršiti morejo. Od znamenitijih v Zagrebu obstoječih in-dustrijaluih podjetij naj bodo spomen jena sledeča: paromlin, pivarmi, tri parno pile, kožaruica, pliuaruica, tvor uica parket, tvornica To so uvideli tudi drugi narodi, ki so prej živeli pod posebnimi plemenskimi imeni v historiji in literaturi; na pr. Nemci kot Svabi, Saksi, Bavari itd., Italijani kot Piemontezi, Toskanci, Latioci itd. Vsi se zdaj razumevajo pod jednim generalnim imenom: Nemci, Italijani. Ako rečem vsi, tedaj seveda ne mislim vse v materijalnem obziru, nego vse one, ki so narod v duševnem oziru, jaz mislim inteligencijo. Kajti, kdor je imel priložnost potovati po nemških pokrajinah na pr. po Saksonskem ali Bavarskem, on more opaziti, d» samo inteligentni ljudje tam rabijo izraz: mi smo Nemci (Bwir sind Deutsche"), priprosti kmet ali delavec pravi na vprašanje „kdo si?" „Ich bin a Schvvob", — „bin a Sachs" itd. Mej nenaobraženim ljudstvom ne bode se še tako brzo udomačilo vkupno ime. Kako bedasto je torej, ako se mej južnimi Slovani nahajajo nekateri, ki trde: narod govori tako, da smo mi Hrvati, narod govori da je tu srbska zemlja itd. pa zavoljo tega mora to tako biti, kakor puk (ljudstvo) govori To je kriv nazor. Ker ako bi to veljalo, kar ljudstvo (puk) govori, potem bi bil z gledišča turškega ljudstva celi svet turški, z gledišča Starčevičijanskega celo južno Slavjanstvo hrvatsko, a z gledišča veliko-srbskega celo Slavjanstvo srbsko. In z gledišča onega, da se mora to priznati, kar nevedno ljudstvo govori, morali bi vsi verovati na to, da zemlja mirna stoji, pa đa se solnee okolo nje vrtil? „E pour si nuiove!" rekel je slavni Gali-lej, tako tudi jaz nasproti vsem tistem, ki drže, da je v tem obziru ljudstvo merodavno, trdim: mnenje ljudstva v tem slučaji nij merodavno! Naj se govori še toliko, naj se kriči, naj se roti, vse je samo kimera; prej ali slej pokazala se bo stvar kot takošna, ka-koršna je. In res — prikazuje se uže. Vidi se, da posebna imena obče veljavnosti imeti I ne morejo. Prvi so to uvidili Slovenci. Čim bo počeli gojiti literaturo posebno na Kranjskem bili so prepričani, da se ime dežele, v katerej se goji, da narinoti onim ljudem, ki jim jo izvan te dežele pomagajo gojiti tj. na Štajerce, Korošce, Goričane itd. Tu je trebalo ukupnega imena tako silno, kakor treba človeku zraka za dihanje. To se je zgodilo, in jedinstvo bilo je v najlepšem redu gotovo. Kar so je tu dogodilo nen miniatur" to si naj vzamejo zdaj za primer vsi južni Slavja ni ukupno. Naj si dado ime zajedničko, bilo X, ah Y, dobro je došlo. In ker se ravno žigic in erarska tvornica za smotke in duhan. — Za promet skrbi železnica, katero vodi iz Zagreba na štiri strani, in sicer do Zidanega mosta, v Sisek, na Reko in Žakanje; vsaki dan prihaja iu odhaja 9 osobuih vlakov. Nove ulice z narodnimi imeni se odpirajo, in nove hiše Be zidajo naročito v dolnjem gradu po vseh ulicah, ne samo od privatnikov, ampak tudi po kr. zemeljskej vladi in magistratu. Na strošek zemlje zida se v Stenjevcu pri Zagrebu nova ludnica (norišnica), ki bo Btala preko 300.000 gold., v samem Zagrebu pa na Zrinijevem trgu se ravno zdaj zidati dve palači, prva za sudbeni stol za 145.000 gold., druga, katerej je temelj položil biskup J. J. Srossmajer, poklonivši v to svrho 40.000 gold. in vso svojo bogato zbirko slik za na-rodui muzej in galerijo slik, kjer bode tudi jugoslovanska akademija svoj sedež imela, za Bvoto od 280.000 gld. — Vrhu tega se bode zdaj predlaga ime „Slovinac", ter Be Hrvati, kakor glavni znanstveni in beletristički list ,.VIe-iiac** v svojej zadnjej številki (dne 29. lipnja) iz javlja — temu n e protivijo, tedaj še samo od Srbov odvisi, da-li ob jednem s Slovenci to ime poprijeti hočejo. Da so Slovenci iz duše in srca za ukupno ime Slovinac, to mislim, da nij treba posebno naglađovati, nego se razume samo po sebi. Zakaj bi se tudi protivili; Baj ime „Slovenec" ničesar druzega v sebi ne zadržava, nego hoče izraziti pojem jedinstva iu bratstva v prvem redu mej Slav-jani na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem, Koroškem in v Primorji, a v drugem redu naj ista beseda — ako tudi v formi malo pro-menjena — izrazi jedinstvo mej Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Glede tega i (Slovinac) in e (Slovenec) valjda ne bomo toliko prepira vodili, kakor so ga Nemci, da-li bi se imenovali „JDeutschen" ali „Teutschen". Ob jednem predlaga list „Slovinac", da se ima poprijeti hercegovački dialekt, t. j. tisti, ki ga rabe Hrvati in Srbi v svojej literaturi. Slovenci se bodo torej njega poprijeti imeli, to je jasno kot beli dan; a da bodo to radi in precej storili, temu so uže zdaj najbolji znakovi v tem najti, ker se v pismu glavnejih in važnejših literarnih produktov to zleliževanje od dne do dne povečuje, tako da smemo reči: uže b mo na pol po ta, samo še nekoliko korakov, in bomo kot bratje v slogi po duhu in imenu roko podali. U to ime pomozi Bog i sreča junačka! A. B. Učiteljem v razsodbo. (Iz učiteljskih krogov.) (Daljo.) R—i. Naj se oko pedagoga ozre na katerokoli stran šolstva, povsod opazi le velikanski ustroj, ki uporablja vse moči učitelja, vBpeh primerja se pa lehko z vspehom onega, ki vodo z rešetom zajema. V prejšnje j dobi je duhovenstvo šolo večinom vzdržavalo; ako od tega abstrahiram, a stavljam minolo šolsko dobo v razmero s zdanjo, in ako pomislim, da se je šola pred desetimi leti jela temeljito reorganizovati, potem je moja izjava o neumnem ustroji nove šole opravičena; vsaj je bilo treba storiti iz jedne dobe, katero so za slabo (?) izpoznali, v drugo, prvi korak; če se pa želi ugodnih vspehov nadejati za bodočnost, potem se pri reformiranji katere stvari ne sme vse staro zavreči zato, ker je pričela zidati še to leto na savskej cesti ženska kaznilnica za CO 000 gld. na dež. stroške. Na mestne stroške pa se zdaj dela vodovod, kateri bode blizu pol milijona stal, ubožnica v novej vasi, popravlja se župna cerkev sv. Marka, za katero je vpredeljeno 80.000 gld. Pri teh stavbah ima mnogo ljudij posla, in pridne roke najdejo v Zagrebu zaslužka. Še več kakor dozdaj se bo pa delalo za povečanje in olepšanje Zagreba v prihodnjih letih: Gradsko zastopstvo namreč je zaključilo potrošiti dva milijona goldinarjev za Bvoje izvanredne potrebe, kakor: zidanje novega magistrata, treh kasarn, dveh ljudskih šol in uredjenje novih ulic in občega grobja, zemeljska vlada pa je nakazila zidati novo gimnazijo, in s časom tudi novo gledališče v Ilici. Kapitol zagrebški je zaključil podignuti ! drugi stolp na stolnej cerkvi in prema temu staro, nego mej tem je marsikaj dobrega, kar se mora v novo organizovanje sprejeti. Tega se pri naših novih šolskih postavah ne opazi, nego Btorilo se je vse tako, kakor bi do onega časa niti šole ne bilo, ter bi Be moralo do cela nova šola ustvariti. Ločila se je šola od cerkve, in nij se pri tem deloma nepravičnem činu domislilo, kakove slabe posledice bode to imelo. Na kakov način skrbijo zdanje šolske postave za moralno izolikanje mladeži? Ako „stara" doba našega šolstva uže nij imela druzega dobrega in priporočilnega na sebi, skrbela je vsaj za blago moralno vzgojo naše mladine, in za to delavalo je duhovenstvo, in če uže drugače ne (?), pak vsled svojega dostojanstva. Pogreša se zdaj tudi to; kajti ne se čuditi, ako se v zdanjej periodi duhovenstvo drži nekako reservirano T Šolskih zadevah; svetno učiteljstvo pak v zdanjem preobloženji ne more zadostovati vsem zahtevam, najmanje pa zahtevam moralne vzgoje mladeži 1 Smelo morem torej trditi, da nove šolske postave v ozirumoralne vzgoje mladeži nijso reformovale na dobro, nego pokvarile so ono v resnici ugodno, kar je bilo v minolej dobi šolstva. Tu mi pak ne treba očitati reakcij onarja; tako kakor sem zdaj pisal, misli ne malo učiteljev kranjskih in tudi učiteljev druzih kro-novin; vsaj naj učitelj le malo misli, in nehote mora priti do resultata, kojega Bern ravno zdaj navel. Tu ne pomaga nobedno strankar-stvo, naj se le računa in misli, in pritrditi mi bo moral kakov nemški Dittes, ali pak nai n Ar od ni učitelj. Narodna ali ljudska Šola morala bi imeti zadosti važno svrho, da daje nauke mladini, katere bi ta mogla in znala si v bodočnosti upotrebiti za vsakdanje živenje; kaj pak hočejo „nove" Šolske postave? Bog zna kaj! V „starej" šoli učilo se je brati, pisati in raču-niti — z vspehom, ker poznam dosti starih ljudij, ki umevno čitaj o slovenske novine, akopram tedanjega časa o „panslavizmu" T* šolah ne bilo ni duha! In zdaj ? Uči se tudi čitati, pisati in računiti, a poleg tega zahteva se od učitelja, naj tudi predava zgodovino, zemljepisje, fiziko, kemijo, naravoslovje in Bog zna, kakovo „slovje" še; vse to pa upotrebljava celo moč našega pedagoga; žrtvovati mora tem predmetom ves svoj dragi čas, in tudi Bvoje zdravje. A VBpeh? No možanci, izšolani v „starej* dobi šolstva, znado čitati slovensko, in bo to lepo cerkev restavrirati, za kar je vpredeljeno 500.000 gold. Tudi se pripravljajo nekatera društva podignuti si svoje vlastite sgrade, kakor je to storilo nedavno gospodarsko društvo in glasbeni zavod; tako bode činovničko društvo iz rezervnega fonda si sezidalo na gruntu poklo-njenem mu po kardinalu Mihaljevieu, hišo za siromašne činovničke udove, pa tudi pevsko društvo „Kolott nabira prineske za svojo umet-ničko sgrado. Vidi se iz tega kratkega načrta, koliko si Hrvati prizadevajo za razcvet svoje metropolo; I log jim blagoslovi trud! če kdo, imamo posebno mi Slovenci svoj interes, pozorno pratiti razcvet domoljubnega središča jugoslo-vanstva, in se veseliti razvoja glavnega grada kraljevino Hrvatske in Slavonije, ponosnega Zagreba. C—v. -tega ne sram nj o, a učenci zdanje šole naučijo se sicer tudi (?) čitati, preko tem pak tudi toliko druge zmesi, da odrastel nema o no-bednej stvari jasnega pojma. Preko tega se pa svojega vi ustnega jezika sramuje, ko stopi iz šole, in raje v tujem jeziku svoje priproste misli izraža, nego v jeziku domačem. To je dosegla zopet nova doba, „zlata" doba našega šolstva! No, idimo dalje. Na katerej strani pa ima izdanja šola svoje nadtežje, na kaj se najbolj ozira, kaj povdarjajo posamni ukazi in črteži posebno. Laik, prosti narod bi na ta vprašanja ne znal odgovoriti, ali bi je pa moral re žiti našim reformatorjem šolskim nezadovoljivo. Kajti odgovoril bi: čitanje, pisanje, računanje in verski uk. Se ve da se je v tem temeljito zmotil. Vešč človek, strokovnjak tujec bi trdil pravično, da se naša šola ozira najbolj na nje govanje narodnega jezika, ker le na tej podlagi je mogoča vzgoja naroda. E, tudi ta nij prave zadel. Ali ona os, okolo se vse suče, na kar merijo posebno naši učni črteži, ta monstrum vse modrosti, na katerih ne druzega dobrega, nego papir, na katerih so ti-Bkani, — to je gojenje tujega nam jezika, nemškega. To je dokazana stvar, zato o tej stvari ne bodem govoril; a navesti moral sem zato, da slišijo to tudi menj misleči „ reformatorji" naših narodnih šol, da se zopet in zopet konstatira njihova nesmisel, ker hočejo na podlagi tujega jezika šolo reorganizovati. Nemški jezik je glavni predmet v naših šolah, o vi vsi, ki blagoslavljate zdanjo šolsko dobo, a ne naš domač slovenski. V minolej „farškej" dobi imeli smo vsaj na kmetih domače šole, in oni čas ne bil čas .razavitljenja", kakor je tekoči vek, — zdaj tudi teh nemarno! Vzeli so nam iz naših šol vse domače, a postavili so notri tujca, širiko-ustnega. Sad novih šolskih postav je zopet: Mi nemarno domačih šol, te šole so nam tuje, ker iz njih je izpodrineno najsvetejše na svetu, materini jezik. Nove šolske postave same na sebi tega nijso storile; kdo je pak to provzročil? Reformatorji in izvrševalci šolskih postav; zato hočem zdaj malo njihove osobne ozire pojasniti, o katerih sem v prvem članku omenil. (Konec priti,) Politični razgled. Notrtuije dežele. V Ljubljani 4. julija. V notranjej politiki je po odgodbi državnega zbora dunajskega in ogerskega nastala neka tišina. Zatorej bo vsa pozornost obrača na vnanje stvari, zlasti na vprašanje okupacije Bosne. Vn u iiio države. Pravo zmešnjavo in velikansko sitnost nam narede v Mtosni Turki če se bodo ustavljali. Iz Carigrada so v „Pol. Corr." poroča 3. t. m. da Turki le dovolijo Bosno zasesti s temi u vet i, če se pove kako dolgo bodo Avstrijci notri, koliko vojske sme notri iti, in koliko Bosne bodo zaseli, — sicer ne. Pa, ali je mogoče, da si bode dala Avstrija uvete od pol cerknene Turčije predpisavati. S ftongresa BO javlja J Konec kongresa se pričakuje 10. julija. — Srbija obdrži Niš, Pirot, Vranjo, kot zapadno mejo delilo Kopavnik. Zahtevi Črnegore se nijso po vsem izpolnili. — Rumunija bode samostalna le ako judom enake pravice da. Prihodnja seja, najbrž 4. t. m. ima biti grškemu vprašanji namenjena. 4mi'.xk<> ministerstvo je dalo 2. julija kralju odstavko vsled necih imenovanj katere je naredil vojni minister. Kralj te odstavke nij sprejel in je v pismu na Komundurosa naznanil, da zaupa ministerstvu. Misli se, da bode zdaj le vojni minister odpuščen, a drugi ministri ostanejo. Torei v najkritičnejšem času se znajo za osobnosti (ne za principe) ti „Grki" klati mej soboj, za osvobojenje svojih bratov pa nijso znali ničesa storiti. Iz Cnritjffntln se javlja, da vlada v onih krogih Turkov, ki upajo na kak razpor na kongresu, še zmirom vojevit duh, če5. da Turčija more zdaj 250.000 dobrih vajakov na noge postaviti ne raeunivši rodopskih v s t a š e v. Dopisi. K IBrilf* 3. julija [Izv. dop.] Včeraj obiskal je naš okraj deželni predsednik vitez Kalina, in ogledal pri nas različne urade, Rodnijo in davkarijo, in s posebnim zanimanjem šolo, ter ostal v zadnej Črez pol ure, ter izrazil svojo posebno zadovoljnost, da se naši duhovni gospodje z mnogo požrtvovalnostijo in pridnostijo poprijemajo podučevanja, ker pri nas nijmamo učitelja. Tudi naši kmetje pozdravili so slavoloki in strelom deželnega predsednika, in menda nij potrebno omenjati, da je vse to v našem narodnemu okraju veljalo njemu kot cesarjevemu namestniku in možu ki je dejal, da bode vsestransko pravično in objektino vladal. Popo-ludne se je deželni predsednik vrnil zopet v Ljubljano. Denes smo imeli hudo nevihto in točo, ki je kot orehi debela padala in provzročila je mnogo škode. In poleg tega imamo dež in vedno le dež; žito polega in seno gnije po senožetih. Iz 14rope 1. jul. [Izv. dop.] Novo ustanovljeno društvo „Sloga" je imela 29 p. m. svoj prvi občni zbor, katerega so Be udje v ohilem številu udeležili. Gosp, Marko Kovšca kot začasni predsednik, pričel je zborovanje z nagovorom, v katerem je naglašal, da čas zahteva z vso silo od nas vseh, da z njim napredujemo, a da napredovati more le oni, koji si skrbi za pravo potrebno omiko. In ravno naše društvo, kateremu Btavimo denes temeljni kamen, hoče skrbeti v prvej vrsti za pomočke, ki služijo. Geslo naše naj nam bo: Vse za narod, omiko in svobodo! Priporočal je dalje prav živo, da pozabimo, kar se je godilo, in živimo tudi s čitalnico, ki ima isti namen, v miru in slogi. Zapomnimo si prislovico: Sloga jači, nesloga tlači. V slogi moč rodi se prava, v slogi se razvija. Ko so radostni slava i živijo klici na cesarja pojenjali, poročal je gosp. blagajnik, da se je do denes vpisalo GG udov. Račun se je dal v pregled trem izmej udov izvoljenim. Ko so se pravila prečkala, pričela se je volitev. Z veliko večino glasov bil je izvoljen za predsednika gosp. Marko Kovšca. Za odbornike gospodje: Adolf pl. Kapus, Bonj. Šuler stareji, Matej Šolar, Benj. Šuler ml., Valen tin Klinar, Lovro Magušar, Joža Clartner in O. Jelenec. Vrstili so se od zdaj naprej krepki govori, kateri so ude iskreno navduševali, rosebno je vstrezal občinstvu g. A. pl. Kapus, ki jo jedernato razvijal stavek; Da iz malega raste veliko, posebno povdarjaje, da je le složnosti in vstrajnosti treba, da dosežemo cilj svoj. Občno priznanje naj priča bo gospodu govorniku, da so besedo njegove pale na plodno zemljo. Po dokončanem zborovanji so štirji kvarteti „Pevskega društva", katero se je pa zdaj popolnem s „Slogo" spojilo, zapelo „Hej Slovenci naša reč slo- venska", — „Naj viharja moč razsaja" ia veliko druzih. Drugi dan pri odborovej seji sta se izvolila tajnik in blagajnik. Nadalje se je sklenilo, zdaj za enkrat naročiti se na sledeče časopise: „Slovenski Narod", „Slovenca", „Nr> vice", „Brenceljna", „Edinost", „Beseđnik" in „Neue3 AViener Tagblatt". Ti3tim g. udom pa, kateri so obljubili tudi svoje Časnike ▼ Slogi no čitalnico pošiljati izreka odbor najis-krenejšo zahvalo, koristili bodo s tem našemu društvu in bodo ob jednem podpirali narodno reč če ostanejo zvesti naročniki domačih listov. Domače stvari. — (Mobilizacij a.) Veliko pozornost je vzbudila novica v oficijoznej stare} „Pressi" iu druzih dunajskih novinah, da se bodo še tri divizije, mej temi 1 j u b 1 j an s k a in graška, mobilizirale. Potem gredo tudi sloveuski reser-visti. Ker je zdaj na polji toliko dela, zadelo bi to hudo. Ta nova mobilizacija je baje za to, ker se je bati, da Turki ne bodo mirno pustili v Bosno iti. — (Nevihta in toča) v severnej Ijub-Ijanskej okolici in obližnici 3. julija ob sedmih zjutraj, o katerej smo uže včeraj poročali, je segala še dalje, nego smo mislili, ter je tudi več škode nared'la, nego Be je včeraj pravilo. Po nekaterih krajih je pšenico in rež tako temeljito potolkla, da ne bode kaj Žeti, fižol je popolnem uničen, jačmen, kjer nij bil uže požet, omlačen, krompir hudo pokvarjen. Kakor posnemljemo po pismu, ki je nam za dopisom z Brda prišlo, segala je toča in nevihta od tukaj naprej preko Domžal, Doba, Bovca, Brda, Krašnje in Moravč. Škoda je neizmerna. — (Čitalnica v spodnjej Šiški) napravi prihodnjo nedeljo 7. julija ob 4. uri popoludne v prostorih pri „Guziju" s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora ljubljanske čitalnice in slavne vojaške godbe c. kr. 53. pešpolka nadvojvode Leopolda veselico z besedo, loterijo in plesom. Program je: Pozdrav gostov. 2. Koncert, katerega zvršujejo udje pevskega zbora ljublj. čitalnice in si. vojaška godba. 3. Deklamacija. 4. Loterija. 5. Ples. — K tej svečanosti vabi najuljudneje vse narodna društva in njih društvenike kakor sploh vsakega domoljuba in prijatelja narodnega napredka Odbor. — (Sokol) napravi v nedeljo 7. t. m. popoldanski izlet v Šiško, in se udeleži slav-nosti, prve besede tamošnje šišenke čitalnice. — Sokoli se zbero v društvenej telovadnici, ter otidejo o 4. uri v polnej obleki s zastavo, proti „Guziju". Želeti je, da Be mnogo Sokolov v obleki zbere pod svojo zastavo. — (S trela ubila!) Iz Brezovice se nam piše 3. t. m.: Včeraj popoludne okoli 3. ure je kmet Alič, po domače Pusanek spravljal mrvo na svojem travniku „pod pruhom" prav poleg naših notranjih (ioric. Oče je nakladal, lGletni sin je grabil za njim in mati je na vozu mrvo tlačila. Črni oblaki so so drvili po nebu, bliskalo se je in dež je v debelih kapljah naletaval. Sosed pride mimo ter pravi: „Hitite, če ne, vas bo dež!" Mati navozu odgovori: Prej ne gremo, da voz naložimo!" — A komaj jo izgovorila te besedo, kar se za-bliska, in tresi v seneu voz. Žena se zgrudi. Očetu in fantu se pa — čudo! — nič ne rgodi. Ko jih mine prvi strah, pravi oče sinu: Žlezi na voz „mater je najbrž ohlip podrl." Sin zleze na voz in najde mater — mrtvo. Samo lasje so bili nekoliko osmojeni in obraz jo bil očrnel. Mrva na vozu je bila tudi nekoliko ožgana. Takoj pod vozom je Sla strela v zemljo. Ta nesreča je toliko večjega milovanja vredna, ker ji lula ta žena jako pridna gos podinja ter je zapustila — deset otrok, najstarejši ima 16 let, najmlaj-i 3 mesece! — (Človek ne ve k j e g a s m r t č ak a). Pod tem naslovom se nam piše z Brezovice 1. t. m. Vrhniški trgovec je danes peljal voz Z različnimi stvarmi naložen ll Ljubljane. Na Logu začne deževati; mož gre z voza, da bi s storijo stvari pokril, a spodrsne se mu, pade na trdo cesto in se ubije. — (Iz Novega mesta) 3. julija se nam pile: Tre britka izguba jc zadela tukaj Žnjega mestjana in posestnika, g. Antona Vertačica. Nemila smrt mu jo pobrala jedi-nega sina, nailepolnega mladeniča, Alojzija Vertačica, poznanega trgovskega pomočnika v narodnej prodajaluici Bteivveisovih dedičev v Ljubljani. Pokojni je prišel pred dvema tednoma v Toplice pri Novem mestu, Čvrst in zdrav in glej, — obolel jc za pljučnico in v par dneh je moral, previden s sv. zakramenti, komaj 20 let star, ondi umreti. V nedeljo 30. junija popoludne so ga pripeljali iz Toplic v Novo mesto, da bi na tukajšnjem pokopališči počival. Pogreb njegov je bil sijajen, kajti udeležila se ga je mnogobrojna množica ljudstva. Došlo je šest vencev iz raznoterih krajev. Poslednjo čast so mu skazali tudi njegovi tovariši, prišedši nalašč k pogrebu iz Ljubljane. Pred hišo in na pokopališči so mu v slovo zapeli naši gg. pevci pod vodstvom marljivega f. Adolfa Rohrniana prav miloglasne žalostinke. Bodi mu zemljica lahka! — (Toča.) Iz ljutomerske okolice se nam poroča: 2. jul. je razsajal pri nas hud vihar, dež je lil kakor iz škafa — in žalibog je tudi toča v nekaterih občinah napravila precejšnjo škodo, zlasti v Branoslavcih, Vogričevcih, na Gracali, v Sogorovcih in proti sv. Juriju. Natančneje hočem še poročati. — (Strcenje na železnici.) V Ormužu je 2. januarja na postaji osobni vlak trčil v tovorni vlak, hi se je ravno premikal, s tako •ilo, da sta bila dva človeka poškodovana in dva voza strta, ne glede na strah, ki so ga popotniki imeli, videči, da ako bi bilo strčenje le majheno močnejše, šel bi bil cel vlak v Dravo. Zarad tega sta bila pred sodnijo v Ormuž poklicana na odgovor štacijski šef or mužki in mašinist osobnega vlaka a nobednemu se nij mogla krivda dokazati, oba sta bila oproščena. — (Tržaška slovanska „Naša Sloga u) prinaša z več krajev Istre dopise, v katerip isterski S1 o v a n j e, prava in ogromna večina te dežele, protestujejo zoper italijanske izdajniške demonstracije v Pazinu, Kopru in drugod. — Ali „neki" organi podpirajo le italijanski (t. j. protiavstrijski) element ne pa slovanskega. Pa mi — to bi se vsa-cemu inostrancu čuduo zdelo, a istina jo — o tem več ni pisati ne smemo, če ne smo konfiscirani. — (Cecilijno društvo) bode imelo občni zbor v četrtek 25. jul. t. 1. z naslednjimi točkami: 1. ob osmih zjutraj slovesna sv. maša v stolnici; 2. ob desetih društveno zborovanje, ki bode obsegalo: a) Nagovor predsednikov, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo glasbenega vodije, d) poročilo blagajnikovo, e) razne nasvete; 3. ob štirih popoludne ob-iskanje sv. Rešnjega Telesa mej petjem — v Izdatelj in urednik Josip Jurčič. stolnici; 4. ob šestih slovesne večernice v fran-čiškanskej cerkvi. Zvečer zabava. K zborovanju uljudno vabi vse društvenike, k drugim slovesnostim pa sploh vse prijatelje glasbe. — (D u h o v e n s k e p r e m e m b e.) V Ijub-ljanskej škofiji razpisane so duhovuije Kopriv-nik v kočevskej, Knežak v trnovskej, in Nova Oselica v lo>kej dekaniji. — G. dr. J. Ster-beuec jo bil 24, jun. umestjen za farmana v llrenovieah; g. Jernej Kosec dobi faro ško-cijansko pri Turjaku, g. Jožef Belar Iloteder-šico; g. Irance Žagar je postal farni oskrbnik v Javoru, in g. Anton Tramte, kaplan v /uženberku. V ljubi, škofiji sta sprejeta Ferdinand Kogej, nemškega viteškega reda duhovnik, kaplan v metliki, pa g. Jožef Močil-nikar, iz tržaške škofije, za kaplana na Dole. — (Iz Šmdrtina pri Kranji) se piše „S1." 3. julija: Denes v sredo dopoludne ob 8mih jo strela udarila v Stražišče, v leseno so slamo krito hišo, kjer je bilo polno Sitarjev pri svojem delu. Hiša je bila v hipu v ognji, človeka pa, hvala Bogu, nij nobednega poškodovala, da si je švigala okolo statev, pri katerih so tkali sitarji. Ogenj se je s tako naglostjo razširil, da ubogi sitarji se obleke nijso oteli. — Pomoč je bila tako hitra in zdatna, da se prav tik goreče hiše stoječa lesena poslopja nijso vnela. Posebno gre hvala g. Ješetu, tukajšnjemu trgovcu, ki je gasilnico vodil. Sploh pak je bilo slišati: Hvala Bogu, da imamo gasilnico; zdaj spoznamo, kolike je koristi! — (Iz Slavine) se piše 3. julija: Sinoči o Va 8. uri je treščilo tukaj v Slavini hišo, ki stoji pod višim robom in mej visokim drevjem, ter je bila nanagloma s sosednjo vred vsa v ognji. Pogorelo je G gospodarjev z vsemi poslopji. Zavarovani bo bili neki vsi. Črez pol ure so pripeljali gasilnico iz cesar-Bke graščine v Prestraneku, in ker vetra nij bilo, se je moglo ubraniti, da ogenj nij segel dalje po vasi. Pomanjkanje gasilnega orodja se je prav živo pokazalo. Ko bi bili imeli domaČo gasilnico, bi se bil ogenj lehko pri dveh prvih hišah ustavil. — (Učiteljske službe.) Ob obsegu breškega okrajnega glavarstva so razpisane podučiteljske Blužbe: na Bizeljskem (440, 330), na Dobovi (440, 330), v Pišecah 440, 330), na Planini (480, 3G0), v Pil-štajnu (500, 390), v Št. Petru pod gorami (510, 400) do 25. julija na kr. š. sv. Z vsemi je združeno stanovanje. — (Nesreča v menažeriji.) Iz Keke se nam 3. t. m. piše: Tu ima uže kacih štirinajst dnij svoj zverinjak gospod Kntress, kateri kakor njegove vrste umetoljniki, slovi za krotilca divjih zverij. On se res v pričo ljudij kaže, da so mu kot svojemu gospodarju vsakovrstne životinje pokorne. On zahaje mej leve, se druži s tigri in boža medvede — ali to je Bamo njemu dovoljeno. Kajti pred par dnevi je radoveden gledalec po g. Entressa vzgledu hotel pobožati silnega medveda, a ta ga je s taco tako neljuduo prijel, da mu je vso kožo na roci odri. Lastnik zverinjaka je unesrečeneu moral potem plačati nagrado, v kazen, da ga nij za časa posvaril. tiosti gld. 1000, Gospoda, ki sta ti dve srečki kupila, naj mi jih blagovolita poslati, da jima preskrbim dotična dobitka. V Ljubljani, dne 4. julija 1878. Iran Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije". 3. julija: Evropa t Trcano, Reinisch iz Gorico. — Rei-tinger iz Ptuja. Pr. Mlouui Blaž iz Keke. — Svetio iz Zagreba. Hangan iz Trsta. — Iiittor iz Dunaja. — Foerster iz Gradca. Pri NallČls Touiaain iz Trsta. — Signer iz Dunaja. — Frankel iz Kočevja. — Polak iz Gradca. — filichl, Rosonteld iz Dunaja. Pri lm* m »L« n. dvoru: Kmetic iz Kranja. — KlauSer iz Fuato. Dunajska borza l julija. (Izvirno telegrafičnd porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 64 gld. 70 kr. Enotni drž. dolg v erebru . . 66 . 80 Zlata renta........ 75 35 1860 drž. posojilo..... 114 *m — * Akcije narodno banke .... 843 * _ " F-editne akcije...... 2 51 „ PO * London......... 115 _ 65 I Napol.......... 9 I 96 Z 0. kr. oekini....... 5 45 Srebro ......... ICO ^ «0 1 Državne marko...... 57 _ 20 Zahvala. Vaom, kateri so najnemu preljubemu sinu, ranjemu gospodu Alojziju Vertačič-u, trgovskemu pomočniku, umrlemu 28. junija v Toplicah na Dolenjskem, zadnjo čast skazali, sosobno darovalcem krasnih vencev, gg. pevcem, gg. tovarišem pokojnika, ki so iz Ljubljane k njegovemu pogrebu došli, ter vsem, kateri so nama svoja sočutja o tej prebritktd izgubi izjavili, izrekata najtoplejšo zahvalo (205) žalujoča roditelja. V Novem mestu, 3. julija 1878. V prodajaln ic i ffnđči E. Bar h man v titul-niikt'm jtuslajtji je na prodaj velika krasna alika Corinakova: „Ranjeni Crnogorac" v jako lepem okviru. (207) Mej srečkami „češkega narodnega gledališča", katere Bem jaz prodal, zadeli ste pri žrebanji dne 21). pr. m. serija 11. St. 420 in serija 14. St. 420 vsaka po en dobitek v ured Na dvorazrednoj rudarskej šoli v TrUovIjeiu so oddajo nadučiteljska služba z letno plačo 80O gld., prostim stanovanjem, prosto kurjavo, in z remuue-racijo delavnosti primerno. Kdor Želi to službo dobiti, ter jo nemškega in slovenskega jozika v besedi in v pismu zmožen, in muzikaličen, naj uloži prošnjo, opirajočo se na postavno dokazo učiteljsko sposobnosti in dozda-njega službovanja do (20ti) lf>. 11-vtj-11 (-stil t. 1. pri predstojnici ni bratorake družbe irboivijakih jam za kopanje premoija v Trbovljem (na Štajerskem). Amerikansko briljantno gladko likanje (Olana-Bikgelei), poduoujo so na domu ali razven doma v 2—3 urah ; tudi ae perilo za likanje prevzeme, Zdaj na teri&ev-niikem tnjn šter. 2 v I. nadstropji. (204) \Vir ompfolilm als Bestes urni Preisvvi'ruit.s.t s Die Regenmantel, Waffendecken (Plachcn), Brlleinlaeon, Mlslolfr iI«t k. k. pr. Pabrik von M. J. Elsinger & Solino in "\Vien, Neubau, Zollergasse 2, Lieferanten dca k. und k. Kriegsmmistcriums, Sr. Maj. Kriegamarine, vici -i Humanitiitsanstalten etc. etc. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 505