Poštnina platana v grttnvtnl Leto LXIII., št. 153 V Ljubljani, sreda 9. julija I930 Cena Din 1,— VENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelj m praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Drn 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petk vrsta D:n 4.—. Popust PO dozovora. Inserafrni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Drn 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon Št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trt 8.-- CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190. NOVOMESTO. Ljubljanska cesta. tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun prt pošt. ček zavodu v Ljubljani št. 10-351 Sklicanje konference o osnovanju podunavskega agrarnega bloka Konferenca se bo vršila koncem julija v Sinaji — Udeležile se je bodo Jugoslavija, češkoslovaška, Rumunija in Madžarska Beograd, 9. julija. »Politika « poroča Iz Bukarešte, da se vrše po informacijah rumunskih listov med Beogradom, Budimpešto in Bukarešto pogajanja za sklicanje konference, na kateri naj bi se razpravljalo o osnovanju agrarnega bloka podunavskih držav. Pogajanja so že tako daleč uspela, da bo konferenca najbrž sklicana že koncem julija v Bukarešto. Rumunska delegacija za ta pogajanja je že določena. Konferenci bo prisostvoval tudi zastopnik češkoslovaške, ki pa zaenkrat na osnovanju tega bloka ni direktno zainteresirana. Budimpešta, 9. julija g. V gospodarskih krogih izjavljajo, da se Madžarska ne bo takoj udeležila agrarnih pogajanj v Sinaji glede sodelovanja v agrarnih vprašanjih med Rumunijo in Jugoslavijo. Madžarska delegacija je sicer za odhod v Sina jo pripravljena, vendar pa bo čakala, dokler ne bodo popolnoma razčiščena sporna vprašanja med obema državama. Madžarska vlada bo v Sinaji vztrajala na svojih predlogih glede izvoza in upobare žita. V glavnem gre za točno določitev stališča, ki ga bodo te tri agrarne države zavzele napram industrijskim državam. Beograd, 9. julija. Vesti o skorajšnjem sklicanju konference, na kateri se bo razpravljalo o osnovanju agrarnega bloka, se potrjujejo. Konferenca se bo vršila v Sinaji koncem tega me- Senzacijonalen izum ruskega inženjerja emigranta v Beogradu Izumil je aparat, ki onemogoča vsako trčenje vlakov na odprti progi in na postajah — V kratkem se bodo vršili javni poizkusi na naših železnicah — Epohalna iznajdba vzbuja tudi v inozemstvu veliko zanimanje Beograd, 9. julija, r. Včerajšnja »Politika« poroča: V Hilendarski ulici št. 32 v Beogra* du živi tiho in skromno ruski inženjer* emigrant Andrija Modrah. Ze dve leti se v največji tajnosti bavi s sestavo aparata, ki naj onemogoči železniške nesreče zaradi trčenja vlakov. Kljub temu, da se je moral boriti z velikimi težkočami finančnega zna» čaja, mu je po dveletnem trudu in posku* šanju uspelo sestaviti aparat, ki deluje po* polnoma sigurno in ki predstavlja zaradi tega važno iznajdbo za železniški promet. O sličnih iznajdbah se je že često govorilo in pisalo, toda tokrat so strokovnjaki mne» nja. da je problem preprcčenja trčenja vla» kov skoraj sigurno rešen. Zato vlada za Modrahovo iznajdbo tem večje zanimanje ne samo pri nas. nego tudi v inozemstvu. Dovršivši pred par dnevi svoje aparate in poizkuse, je Modrah včeraj povabil k se* bi več železniških strokovnjakov — inže* njerjev ter zastopnike tiska in jim razlo* žil in predvedel svoj epohalni izum Ves si* stem malega aparata, ki se da brez težkoč montirati na vsako lokomotivo, obstoja v glavnem na prenosu električnega toka na sličen način, kakor pri radio*aparatih Apa* rat sestoja iz treh skupin. Prva je električ« na skupina, ki daje strujo in deluje na me* hanizem aparata. V drugo skupino spada mehanizem, ki zavira vlak in ga ustavi, v tretjo skupino pa spadajo stranski aparati, ki izpopolnjujejo delovanje glavnega apa* rata in raznih kontrolnih naprav. Vse je iz* delano in sestavljeno zelo praktično, a kar je velike važnosti, je to, da so stroški cele aparature minimalni v primeri z važnostio in učinkom. Modrah zatrjuje, da je trčenje vlakov do» cela nemogoče, če so lokomotive opremlje* ne s temi aparati. V oddaljenosti treh ki* lometrov delujejo aparati docela zaneslji* vo rn vlaka, ki vozita po istem tiru, se ustavita v razdalji najmanj enega kilome* tra, tako da je vsaka nesreča izključena. Ves aparat ima obliko radio aparata, ki ga je treba pričvrstiti na lokomotivo. Aparat ima zvezo s tračnicami, ki igrajo pri tem vlogo daljnovoda, odnosno antene. Visoka frekvenca električne struje se proizvaja s pomočjo žarnic kakor pri radio*aparatih. Cim se vlaka približata na razdaljo treh kilometrov, začne aparat funkcijonirati, sproži drugi aparat, ki spoji naprave z moč» nejšim tokom in s pomočjo tega signale na lokomotivi. Pred stojiščem strojevodje se vžge rdeča električna lučka, ki je namešče* na tako, da jo strojevodja mora videti. Istočasno se avtomatično sproži sirena (pi* ščalka) lokomotive, ki deluje tako dolgo, dokler se vlak ne ustavi. Cim strojevodja opazi ta dva signala je dolžan, da vlak ustavi. V primeru pa, da bi strojevodja te* ga iz kateregakoli vzroka ne storil — n. pr. da bi se ponesrečil, da bi mu bilo slabo aR slično — se razširi delovanje aparata na zavore in v oddaljenosti enega kilometra se vlak avtomatično ustavi, ker opravi meha* nizem vse to, kar bi moral sicer strojevod* ja. V svrho kontrole ima aparat še poseb* no plombirano uro, ki avtomatično zabele* ži vse signale in tudi to, kaj je storil stro* jevodja, ko je opazil prvi signal. S tem je dana možnost, da se vse, kar se dogaja na lokomotiv iv primeru nevarnosti, točno kon* trolira. Pa tudi aparat sam ima kontrolni mehanizem. V primeru, da bi se aparat iz kateregakoli vzroka pokvaril, avtomatično deluje mehanizem, ki takoj ustavi vlak ta* ko, da more strojevodja preg'edati apara* turo in popraviti nedostatke. Popolnoma enako deluje aparat tudi v primeru, da so na postaji kretnice postav* Ijene napačno in bi dva vlaka zavozila na isti tir. Tudi v tem primeru se vlak s po* močjo aparata takoj ustavi. Inženjer Modrah je na svojem dvorišču zgradil malo železnico s 60 m dolgim tirom in dvema vagonetoma, ki predstavljata lo* komotivi. Na teh vagonetih sta montirana dva aparata, šestkrat manjša od normalne« ga. Pri praktičnem predvajanju aparata sta se vagoneta avtomatično ustavila v razda* Iji 10 metrov, kar odgovarja normalni raz* dalji enega kilometra- Strokovnjaki, ki so se udeležili tega poskusa, so izrazili prepri* čanje, da je to najboljši izum na tem polju ter so svoje mnenje sporočili tudi promet* nemu ministrstvu, ki je naročilo, da se iz* vedejo v kratkem praktični poizkusi na eni najopasnejših naših železniških prog. V primeru, da se ti poizkusi obnesejo, bodo uvedeni ti aparati na vseh naših lokomo* tivah. Kmečki nemiri na Poljskem Tr adi iztirjevanja davkov so se kmetje začeli upirati — O priliki sejma je prišlo v mestu Prasznyszu do krvavih spopadov, tako da je moralo nastopiti vojaštvo *l orožjem Varšava, 9. julija. Krvavi dogodki v kraju Dempini, kjer je neki veleposestnik pri eksekuciji ustrelil davčnega uradnika, so imeli danes za posledica še težje izgrede v sosednjem mestecu Prasznvszu. Kmetje, ki so bili tamkaj zbrani na letnem sejmu, so napadli poslopje policijskega ip-oelijnika in fe s težavo so preprečili, da niso vdrli v poslopje. Pred poslopjem okrajnega glavarstva se je nato vršilo protestno zborovanje. Domačega prebivalstva se je zaradi nemirov po mestu, polastila panika. Oblasti so bile prisiljene pozvati vojaške oddelke na pomoč. Oddelek konjenikov je napadel demonstrante in jih končno razgnal. Med kmetskim prebivalstvom vlada radi teh dogodkov veliko razburjenje. Novi izgredi v Porenju Trier, 9. julija. Kljub obsežnim varnostnim ukrepom so v Trieru izbruhnili separatistični nemiri. Na petih raznih krajih mesta so se zbrali temni elementi, da bi nasilno nastopili proti bivšim separatistom. Policija je udarila z golim orožjem in gumi- jevkami po njih ter jih razgnala. Pred go stilno >Zepp< se je zbralo več sto ljudi, ki so hoteli napasti lokal, v katerem so se separatisti sestajali s franco-kimi vojak* Kljub policijskemu odporu so napndalci končno vdrli v prostore ter popoluoma razbili opravo. seca. Te dni bo sestavljena naša delegacija. Kakor znano, je zunanji minister dr. Marinkovič po svojem povratku iz Bukarešte izjavil, da se bodo Jugoslavija, Rumunija in Madžarska sporazumele glede skupnega stališča, ki ga bodo zavzele do industrijskih držav. Z naše strani je bil stavljen predlog, da se te tri države odrečejo vsem zaščitnim carinam na uvoz industrijskih izdelkov, če se industrijske države obvežejo, da bodo s svoje strani ukinile uvozne carine na agrarne pridelke, uvožene iz teh držav. To bi na obeh straneh znatno omililo vladajočo gospodarsko krizo in pocenilo življenski standard. Ljapčev v Budimpešti Praga, 9. julija, h. Bolgarski ministrski predsednik Ljapčev je pred odhodom iz Pra^e sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo, v kateri je izrazil posebno zadoščenje zaradi ureditve manjšinskega vprašanja na Češkoslovaškem Ljapčev je sinoči odpotoval v Budimpešto, kjer so ga sprejeli državni upravitelj Horthv in ministrski predsednik grof Bethlen ter zunanji minister Valko. Drevi bo Ljapčev potoval dalje v Sofijo. Prijateljska pegodba med Avstrijo m Madžarsko Budimpešta, 9. julija. AA. Uradni komunike o razgovorih med avstrijskim kance-Iarjem dr. Schobrom in predsednikom madžarske vlade grofom Bethlenom ugotavlja, da so se odnošaji prijateljstva med Avstrijo in Madžarske konsolidirali in da bo v kratkem razširjena sedanja arbitražna pogodba s pogodbo o prijateljstvu in o sodelovanju 3500 milijonov za pospeševanje gospodarstva v Franciji Pariz, 9. julija. AA. V poslanski zbornici je minister vojske predložil nov zakonski načrt o narodni obrambi in o. naknadnih kreditih v znesku 650 milijonov frankov. Zbornica je pričela proučevati predlog vlade o pospeševanju gospodarstva, za kar je predvidenih v prihodnjih petih letih po 35O0 milijonov frankov. Konferenca interparlamentarne unije London, 9. julija. A A. Od 16. do 22. julija bo zasedala v Londonu medpartamentar-na unija. Delegacije že prihajajo. Konferenca se bo udeležilo 27 narodov. Delegacij.-štejejo od enega do 50 Članov. Po dosedanjih prijavah se bo udeležilo konference 500 delegatov. Obsojeni bolgarski komunisti Sofija, 9. julija. A A. Sofijsko okrožno sodišče je obsodilo urednika >Robotni«tke de-lo< Krsto Krsteva in Krsto Laševskega, ki je v tem listu napisal članek vsakega na pet let ječe. Laševski je v svojem članku zahteval, da se naj v Bolgariji izvršijo radikalne spremembe režima. Ko je sodišče izreklo sodbo, sta oba klicala »Živela komunistična vlada. Doli fašistični režim !< Sofija, 9. julija. AA. Policija je zabranila delavski kongres, ki je bil sklican 12 julija v Sofijo. Motivirala je to prepoved s po trebo, da se vzdrži red in mir v Sofiji, ker sč vrši istočasno zlet >Junakac Delavci so sklenili, da bodo demonstrirali proti »Junaku <. Kardinal Vannutelli na smrtni postelji Vatikan, 9. julija. AA. Zdravstveno stanje kardinala Vannutellija se je poslabšalo. Sv. oče je opetovano prejel poročila o poteku bolezni in poslal bolniku posebne blagoslove. Od snoči leži kardinal v agoniji in vsak hip pričakujejo nastop smrti. Gradnja motornih ladij London, 9. julija. AA. Po podatkih za prvih šest mesecev tega leta se je gradnja motornih ladij zelo razvila. Od 105 motor* nih ladij so zgradile Zedinjene države 40 ladij, ki štejejo skupno 2.03^.000 ton. V splošnem je gradnja motornih ladij zelo napredovala. Odgovor Male antante na Briandovo spomenico Odgovor je sestavljen po dogovoru na zadnji konferenci Male antante ter bo Se ta teden izročen francoski vladi in nato objavljen Pariz, 9. julija. AA. Novoimenovani rumunski poslanik v Parizu Dinu Ce-zanu bo takoj po svojem prihodu v Pa- riz predal predsedniku francoske republike svoja akreditivna pisma, obenem pa bo predal francoski vladi tudi odgovor rumunske vlade na Briandov memorandum o Panevropi. Odgovor je sestavil rumunski zunanji minister Mi-ronescu. V odgovoru je rumunska vlada izrazila pripravljenost, da v načelu pristopi k evropski federaciji. Odgovor je sestavljen v istem duhu, kakor sta stavljeni češkoslovaška in iu^osloven- ska nota in po dogovoru na poslednji konferenci držav Male antante. Note bodo izročene francoski vladi še v teku tega tedna, nakar bodo objavljene. Verjetno je. da bo rumunski zunanji minister Mironescu stopil za časa bi-vania v Parizu v stik s francoskim zunanjim ministrom Briandom ter z njim razpravljal o podrobnih načrtih evropske federacije. Beograd, 9. julija, n. Bivši rumunski minister Duca je podal novinarjem izjavo o balkanski uniji. Med drugim je dejal: Sem pristaš Balkanske Unije, ker sem pristaš Panevrope. Zedinjene evropske države se mi zdi neobhodna potreba, duge rešitve politične in go* spodarske krize ne vidim. Glede nato je treba vse, kar more pripraviti javno mnenje že tako koristnemu sklepu, podpreti. Balkanska Unija, ki bo pri* pravila teren v pogledu državniške zveze, bo dobrodošla. Jasno je, da bo* do vlade pri njenem ustvarjanju nale« tele na mnoge težkoče, toda prepričan sem, da jih bodo obvladali. Slično izjavo je podal bivši zunanji minister Mitilineu, ki je dejal, da je pristaš Balkanske Unije še rz časa, V tem kritičnem času indijske zgodovine, ko so misli vseh, ki ljubijo to državo, osredotočene na konstruktivne napore za polaganje temelja bodočnosti Indije, smatram za srečen znak, da smo mogli otvoriti poslopje, ki pomenja konec enega razdobja in palače v Londonu — Kralj izraza v Tndilo mir in red začetek novega. V palači vidim emblema ver indijskih držav in pokrajin. Palača, ki ima te znake, dokazuje enotnost Indije. Položaj indijske palače, ki je v središču moj« prestolice, simbolizira enotnost britskega imperija. Zadnje mesece sem z veliko skrbjo zasledoval nemirne dogodke. Zaupajoč v božjo pomoč pričakujem z zaupanjem dneva, ko se povrne v Indijo mir in sporazum met vsemi plemeni in verami.< Pobegli moskovski funkcijonarji napovedujejo $enzaciionalna razkritja Šef GPU Agabebov bo izdal knjigo o organizaciji moskovske špijo-nažne službe — Tudi predsednik trgovinske misije v Parizu se je izneveril Moskvi Pariz, 9. julija, r. Nedavno pobegli šef GPU na bližnjem vzhodu Agabebov je dal novinarjem značilne izjave o akciji komunistov v Indiji in Egiptu. V svoji izjavi, ki je vzbudila ogromno senzacijo, pravi med drugim: Glavno akcijo v Indiji in v Egiptu vodi kominterna. V zadnjih letih smo mi redno dobivali v prepisu vsa tajna poročila britskega visokega komisarja londonskemu zunanjemu ministru in prepis korsspondence med Londonom in vrhovnim komisarjem Ker smo imeli na razpolago tudi še razno druge vire za naše informacije, smo bili o položaju v kolonijah točnejše obveščeni kakor London. Moja knjiga o načinu in organizaciji informacijske službe GPU, ki bo izšla v kratkem, bo vsebovala za London zelo neprijetna odkritja in velika presenečenja. O načinu sovjetske špijonaže v raznih evropskih in drugih centrih je Agabebov pojasnil novinarjem, da nastopajo moskovski agenti običajno kot Moskvi sovražni, premožni trgovci. Agabebov sam je bil celo član turške trgovske zbornice v Carigradu. Francoski konzulat mu je kot uglednemu trgovcu brez nadaljnjega izdal dovoljenje za dvomesečno bivanje v Franciji. Tekom svoje večletne službe v GPU je več ko 25-krat spremenil svoje ime tako, da ni nihče niti sumil, da bi mogel biti sovjetski zaupnik. Vsaka država je naklonjena bogatim tujcem, ki prinašajo denar in zato so se tudi sovjetskim agentom pod krinko trgovcev povsod na stežaj odpirala vrata. Moskva j^e skrbela, da jim denar nikdar ni pošel. Poročila pošiljajo sovjetski agenti službeno potom sovjetskih konzulatov in poslaništev, tako da ne vzbujajo nikakega suma. Osebno agenti ne smejo biti v stikih z ofi-cijelnimi sovjetskimi predstavniki. Zvezo vzdržujejo običajno ženske. Podrobno bo opisal cel organizacijski sistem v svoji knjigi, ki bo izšla v par mesecih in o kateri pravi, da bo vzbudila ogromno senzacijo. Pariz, 9. julija, r. Pobegi sevjetskih di* plomatov in visokih funkcijonarjev se pojavljajo v zadnjem času naravnost epide-mično. Za Besedovskim, glavnim voditeljem komunistične akcije v zapadni Evropi, je pobegnila sedaj iz sovjetske službe že cela "vrsta sovjetskih diplomatov in visokih funkcijonarjev. Odkritja Agabebova, nedavno pobeglega voditelja GPU, so predmet živahnih komentarjev v mednarodnem političnem svetu, a sedaj se je doznalo še za nov škandal. Včeraj je pobegnil predsednik sovjetske trgovske misije v Parizu, stari komunist Sosenko. Tudi on je padel pri moskovskih mogotcih v nemilost ter je dobil povelje, naj se takoj vrne v Moskvo. Vedoč, I da značljo taka povelja skoro sigurno smrtno obsodbo, jo je Sosenko raje pobrisal ter se pridružil Besedovskemu, ki ima vedno več pristašev ter predstavlja za Moskvo tem večjo opasnost, ker se zbirajo okrog njega večinoma bivši visoki funkcijonarji, ki so jim načrti Moskve dobro znani. Sosenko je vodil vse trgovinske posle Moskve z zapad-nimi državami ter je razpolagal z milijonskimi sredstvi ne samo za trgovinske posle, marveč tudi za komunistično propagando. Pričakuje se, da bo prišlo sedaj do razkritij, ki bodo Moskvi zelo neprijetna. Krvavi nemiri v Egiptu Kairo, 9. julija. Včeraj popoldne so nastali v Mansurahu ob priliki poeeta bivšega ministrskega predsednika Nanaša paše krvavi nemiri. Razjarjena množica je metala na vojaštvo kamenje in opeko in ranila več vojakov. Vojaštvo je bilo prisiljeno streljati v množico, število žrtev nI znano, a je nedvomno znatno. Dva angleška letalca pogrešajo London, 9. julija. AA V letalskih krogih se boje za življenje in usodo letalcev Hook in Matews, ki sta prejšnji teden od* letela iz Anglije, da postavita nov rekord poleta do Avstralije. Letalca pogrešajo na progi, ki je vodila ob obali Indijskega oce» ana. Konj! morajo v LonJ...a izginiti London, 9. julija. Zaradi vse bolj nara« šcajočega avtomobilskega prometa se bavi prometno ministrstvo z načrtom odprave prometa s konjskimi vpregami v najbolj prometnih londonskih ulicah. 20.000 novih stanovanj v Parizu Pariz, 9. julija, AA. Občinski svet je sprejel načrt za najetje novega posojila v svrho zgraditve 30.000 stanovanj. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam, 32.695. — Berlin 13.445 — 13.475 (13.46). — Bruselj 7.8871. — Budimpešta 9.885. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). _ Dunaj 796.44 — 798.44 (796.94). — London 374.14 — 374.94 (37434). — Newyork 56.315. — Pariz 321.95. — Praga 167.40. — Trst 294-57 — 296-57 (395.57), Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. julija 1930 Stev. 153 Ples invalidov s protezami Pod novim odborom ]e začel krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Ljubljani agilno delovati Ljubljana, 9. julija. Odkar je bil meseca januarja izvoljeli nov odbor s predsednikom dr. Kodre-t o m, podpredsednikom S a 11 e r j e m, tajnikom Hrovitom, blagaj. Ž1 e n -d e r j e m in ko sta meseca marca odstopila predsednik in tajnik ter je predsed-ništvo prevzel znani naš koroški invalid Tone S a 111 f, tajništvo pa Z r i m š e k, Je krajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Ljubljani začel delovati z nenavadno agilnostjo. Novi odbor je naroČil pri Luju M a -f o 1 i č u tri alegorične slike, ki jih naši invalidi poklonijo kralju, predsedniku vlade generalu Žtvkoviću in komisarju invalidskega udruženja. Še prej bodo pa te slike reproducirali in jih založili kot razglednice. Kralju namenjena slika je razstavljena v izložbenem Okrtu »tlite« v Prešernovi ulici, kjer vzbuja splošno pozornost. Presenetila bo pa javnost novica, da prirede invalidi dne 3. avgusta, torej pred gasilskim kongresom, velik ples vojnih invalidov pod protektoratom kralja Aleksandra v vseh prostorih Tabora. Pleš bodo otvorili in tudi nadalje plesali sami invalidi s protezami, da pokažejo, kako izvrstne proteze izdeluje invalidska protez- na delavnica v Ljubljani. Na ples povabijo invalidi vlado ter sploh vse civilne m vojaške oblasti, mestnega župana in tuđi vse župane iz okolice. Omenjamo, da bo ta ples prvi v državi, kjer bodo plesali invalidi in da tudi z zalaganjem razglednic še ni pričel noben drug krajevni odbor. Kralju, predsedniku vlade in komisarju udruženja ponese slike v Beograd posebna deputacija, ki bo sprejeta v avdijenci. Čeprav nadvse požrtvovalni predsednik ne more hoditi, se je vendar Odločil za težko potovanje in ljubljanski invalidi bodo svojega predsednika morali po Beogradu nositi, kar bo gotovo vzbudilo splošno sočutje z žrtvijo bojev za slovensko Koroško. Ob tej priliki naprosijo invalidi kralja tudi, da prevzame protektorat nad njihovim plesom, zlasti pa za zboljšanje invalidskega zakona, da se vsem invalidom državnim uslužbencem šteje 10 let v polno službeno dobo za penzijo. Da ublaže slabo finančno stanje krajev, nega odbora, prirede razen plesa invalidi 3. oktobra v veliki dvorani Uniona velik koncert š sodelovanjem naših najboljših pevcev in glasbenikov, feazen tega pa več manjših prireditev v raznih delih mesta. Delu novega odbori želimo čim več" uspehov. Sličice izpred sodišča Za kapitalnega konja samo dva meseca, za kravico pa kar pol leta — Mat! Barba zaradi krive prisege - Zločini, nesreče in samomori Ljubljana, 8. julija. France iz Izlak, mlad fant a črnimi ko« drestimi lasmi, brez vzgoje m brez do* odi, Omejen in plah, samosvoj in tih, boji se ljudi, pije vse, kar dobi... Kaj je, ga nikdo še ni vprašal. Naravno, tudi — kar dobi. In predsednik senata čita mehanično dalje: Zanemarjena sirota, le hlev in kozo* lec sta mu domovanje... Kakopak neza* konski. Tega bi niti povedati ne bilo tre* ha, saj kak poznamo naše verno ljudstvo in njegovo krščansko ljubezen do bliž* njega. Konja je zmanjkalo na veliko soboto zvečer, pa so ga takoj našli v temi blizu hiše. Brez uzde je skakal okrog, za vrat se ga je pa oklepa! preplašeni France. Bal se jih je da so ga morali odtrgati od ko* nja in milb jih je prosil, ko so ga prete* pali. Ne ve, zakaj je konja odpeljal in ka* ko saj ni imel niti vrvi niti šibe in tudi ni vedel kara naj z njimi, čez dan je pil. Do šilčka natanko ni v aktih, pač pa večkrat, da ni normalen. Prosil je odpuščanja in po* nuja! odškodnino. Zagovornik dr. Janže Novak, ex offo seveda, skoro sramežljivo pravi, da je zbegani France morda imel halucinacije. Kako neki, halucinacije imajo te boljši, gosposki ljudje. Torej 2 meseca strogega zapora in 1 le« tO izgube častnih pravic. Cemu ta prista* vek, saj jih vendar nikdar ni imel. sirota. Menda še nikdo ni tako sočutno in pri* javno govoril z njim, kakor gospodje sod* niki pa po vprašan glede sprejema kazni, zaupljivo pravi, da bi par dni že vzel, da bi za drugič vedel. Denarja za takso seve* da tudi nima, pa prosi, naj mu kazen od* lože. da bo zaslužil. V Moravčah dela pri zidarjih in novo obleko si je že zaslužil. Radi so mu dejali, naj pride šele jeseni. Kakor nerad gre od prijaznih gospodov, pleh, tih in — sam ... * Zalega mesarja so imeli na Javorniku. da so gospodinje in dekleta kar drle v mesnico, fckoda. da je Že oženjen in ima že tudi dva mala. Presneto, katera bi se branila tega rdečega korenjaka s koketno na stran vrženimi plavimi kodri! Doli od Kranja je doma, šele 27 let star, pa že moj* ster. vedno zgovoren in kako podjeten! Ni čuda da je delal imenitno, Janez janezasti. Na Javorniku in blizu okoli ni bilo več repa. pa je mahnil čez Savo na eno stran v Gorje po kupčiji. Tudi tu nikjer nič. Srečal je gorjanskega mesarja, svojega znanca, in ga pobaral. Na cesti se vendar ne bosta menila mesarja, kakor babe, in sta stopila k »mačku«. Tudi tod okoli ni živine, pa je treba mimo premisliti. In sta premišljeval pri »mačku« in vrgla marijaž, da jima pride dobra misel. Zasedli so se možakarji, saj je bil ponedeljek, in storila se je noč. Ob eni po pOlnoči je oče Jalen v Spod* njih Gorah nekaj slišal in je stopil pbgle* dat pred štalo. Na dvorišču ga je neumno gledala krava. Čudno, brez verige okrog vratu. Pognal jo je v hlev, da jO priklene. Križ božji, cike nikjer in ne verige! Pa še kakšna lepa rdeča cika. Sele 4 le* ta stara in že v 4. mesecu breja. Po teletu je imela 10 litrov mleka, rejena plemenska krava, da bi je ne dal za noben denar in tudi ža 4 jurje ne! Veriga je pa tudi 3 ko* vi če vredna. Svetili so okoli hiše in iskali okrog so* sedov, ampak eike nikjer. Doli na poti je bila sled. Gez Dobravo je šel oče Jalen za njo, čez most čez Savo, skozi Jesenice in vso Savo prav na Javornik. V hlevu pri mesarju Janezu so v gnoju pod konjem našli kri, pod sodom na dvorišču parklje, v greznici čreva in nedo* nošenega telička, v senu na skednju pa ko* to. Nobene druge kakor cikino, Itepo belo m rdeče pisano. Naprej doli na oštari j i je bilo pa meso v ledenici. Ampak vjBiglici m grdo izdelano, da so ga morah* dati pod ceno. Kdo bi bil mislil na Janeza, zalega me* šarja! Šam ne ve, zakaj m kako. fcrrri jurje je imel pri sebi. pa jih je gotovo izgubil ali kaj. ftjih je bil tudi. Kravo je pa moral imeti, moral, da ne bi bilo sfamotitL Sitno je Janezu in tudi zagovorniku, da ne more reči drugega kakor da so kravo cenili veliko previsoko in da še treh tisoč ni bilo vredna. Pod tremi tavzenti je drug paragraf, veste. Prav nič se ni moglo sto* riti in čeprav je škoda menda poravnana — 4146 Din je zneslo z verigo in s poti — sO sodniki dali mesarskemu mojstru Janezu za kravo 6 mesecev strogega zapo* ra s pri sodniji običajno priklado. Je čudna sodnija: Farncetu z Izlak so dali za kapitalnega konja samo 2 meseca, podjetni Janez je pa za ubogo kravico do* bil kar pol leta. Ne gre skupaj Janezu, pa si je izgovoril tri dni premisleka. Z možem sta imela v šmarci branje-rijo in oštarijco. Saj veste, kako je, če je človek predober in daie na up. Garala sta in garala in Še mož si je zlomil nogo, nesreča je prišla za nesrečo in nazadnje so se morali še tožariti z upniki, da sta ob vse. Pri sodniji v Kamniku je Barba vse po pravici in natanko povedala, kako je Br-davov Jernej jemal na upanje pijačo in jed in tobak, da se je od leta 1919. — že Čez deset let je tega. da se človek ne spomni več vsega natanko — in tako naprej skozi leta nabralo čez 16 tisoč kron in so ga tožili za 4111 Din. Barba je zapisovala na listke bloka, mož je pa prepisoval v bukve. Videla ga pa ni nikoli pisati. Ampak se je mož zmotil, pa je zapisoval frakeljne tudi tistega pol leta. ko je bila gostilna zaprta. Tudi sta se z Jernejem enkrat pobotala, ker mu je delal, da sta bila »glin za slih-, in Jernej trdi, da je pozneje vse sproti plačeval, mati pa pravijo, da ni, in tudi sosed Jeran, ki se je z birtom tudi poglihal z delom, fižolom in korenjem, misli, da je Jernej lahko kai pozabil, ker ga rad cukne. Iz tistih birto-vih bukev so pri sodniji konstatirali, da je bil Jernej vsako leto, posebno takole po novem letu, žejen, potem pa ne več. Čudna zadeva! Drugače je bilo pa v Šmarci prav lušt-no. Ongava, ki je pod kura telo zaradi pijače, je fantom dala za vino* in pečenko, da je birt zapisal naenkrat kar 900 kron. Tudi soseda in druge gospodinje so izpile kak četrt skupaj, pa so pozneje kako-pa vse poravnale. Jerneju so postavili frakelj kar na okno, da ni bilo treba buditi, kadar je šel zgodaj zjutraj kosit Prazen vendar ne more na travnik — ampak ga rhu je požrl falot, da je Jernej naše? prazen frakelj na oknu. Lepe muštace ima Jernej in zastaven možakar je, čeprav jih ima že (56 na grbi-Tudi nikoli ni bil kaznovan, prav nikoli, samo malo zaradi tepeža, ko je bil še fant, da ni spomina vredno. Mirno in košato ie sedel na klopi, saj je pokazal babnici, kako se rajtenge delajo in kako se prisega. Potem, ko so izprašali še J era na. je pa prišla na vrsto prisega ln Jernej Je stopil pred križ. Sveče so že prižigali, ko mu ie naenkrat še nekaj padlo v glavo: No, da je sedel pol leta. Težka ječa zaradi nekega dogovarjanja . Srtepli so se fantje pred 36 leti in so se malo zmenili zaradi pričevanja. Potem so pa gospodje rekli Jerneju sesti, stopili za'vrata in mu vzeli prisego. Pa vendar so Barbi dali zaradi slabega spomina šest tednov, ampak ženica je reva in ji ne bo treba sedeti, če se bo — dve leti dobro držala. Glavo stavim, da jo nikoli ne bo več videla sodnija, saj ima mater Barbo vsa soseska za pošteno ženo. Madžarski plavačf v Ljubljani Plavalna tekma bo ob pol 5. ob vsakem vremenu. Madžarski plava r i so prispeli danes opoldne s tržaškim vlakom v Ljubljano. Popoldne ob pol 5. nastopijo proti plavečem Ilirije. Program plavanje je zelo obširen, vršile se bodo tudi vaterpolo tekme. Občinstvo opozarjamo, da je danes dostop v kopališče dovoljen tudi v obleki in da se bo ža tekmo pobirala vstopnina. Tekme obetstfo prav zanimiv sport, vrtile se bodo on vsakem vremenu. Ljubljana, 9. julija. Zdi se. da je nastopila sezona zločinov, samomorov in nesreč. Zadnji teden so m o* rali prepreljati v bolnico več žrtev divja* ških pretepov in pobojev. Samomori in po* skušeni samomori to na dnevnem redu m tudi nesreče se neverjetno množe. Zagoneten zločin v Pr&protaem pri Radečah V idiličnem Praprotnem pri Radečah pri Zidanem mostu je bil včeraj dopoldne odkrit zagoneten zločin ki je vzbudil med prebivalstvom veliko razburjenje. V Savi sO našli utopljenega in s težkimi telesnimi poškodbami 30 letnega železniškega usluž* berica Franceta Mavca iz Praprbtnega. Ozadje zločina še ni znano, vendar se zdi. da je v zvezi z nekaterimi dogodki prejšnjih dni. V nedeljo zvečer so se nam« reč na Vrhovem pri Radečah v neki go* stilni stepli fantje. France Msvc je z ftožera sunil Franceta Sufiina v Obraz in ga tež* ko poškodoval. Zadal rhu je 12 manjših ran. skupil pa jo je Sušina tudi z litrom po glavi. Včeraj zjutraj pa šo našli Franceta Mavca mrtvega v Savi. Prerezane je imel žile na rokah, na glavi so se mu poznali sledovi udarcev s steklenico. Č> zločinu so bili obveščeni orožniki v Radečah, ki so takoj uvedli preiskavo. Da* ne« popoldne bodo truplo nesrečnega Mav* ca obducirali. Kdo je zločinec, še ni mano. Dve smrtni nesreči Včeraj sta se pripetili tudi dve smrtni nesreči. 6 eni smo kratko že poročali. Gre za posestnika Matevža Ulčarja. gostilničar* ja na Bledu, katerega so našli včeraj zjutraj na podbreškem klancu nezavestnega, kraj njega pa je ležalo njegovo kolo. Pre* peljali so ga takoj v ljubljansko bolnico, kjer je pa včeraj ob 14. umrl, ne da bi se zavedel. Posestnik L>lčar je bil oženjen. Će se je sam ponesrečil, ali če ga je povozil brezobziren avtomobilist in ga pustil tam ležati, dosedaj še ni znano. Orožniki na Brezjah so uvedli preiskavo. Druga smrtna nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Zagorju. 30 letni delavee Ivan Turek, doma iz Zlatarja na Hr^at* skem, je zašel med delom med odbijače dveh vagončkov. ki sta ga tako stisnila čez trebuh, da so nastale notranje ki^a* vitve, katerim je Turek včeraj okoli 15. podlegel. Pokojni je bil oženjen in oče več otrok. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sočutje. Neurje v Štepanjl vasi Sooči Okoli pol 9. je v Štepanji vasi divjala huda nevihta med katero je več* krat treščilo. Strela je najpreje udarila v gasilni dom, na stolpu katerega je bil baš posestnikov sin Janez Bajda. ki je poaprav* ljal cevi. Strela ga je omamila in padel je s stolpa približno 8 m globoko ter neza« vesten obležal. Morali so ga prepeljati v bolnico. Druga žrtev strele je bil mesir Novljan. Strela ie udarila pred Kregarjevo gostilno, kjer je vedril z vozom in konji. Vrglo ga je z voza in je nezavesten ob* ležal. Novljan se pol ure ni zavedel, ker k sreči ni zadobil težkih poškodb, je sam nadaljeval pot. Strela je tudi premak* nila konja in voz. Treščilo je tudi v hišo pri Bajdovcu, kjer je strela razklala prag. večje škode pa ni povzročila. Dve nesreči Davi so morali v bolnico prepeljati 15* letnega vajenca Štefana Anderlina. zapo* slenega v tovarni Guzelj ra izdelovanje peči v Jernejevi ulici, katerega je med de* lom zagrabila cirkularka in mu odtrgala dva prsta desne roke. Druga žrtev nesreče je postal Stanko Knavs iz St. rtuperta na Dolenjskem, ki je v Smartnem pri Litiji kopal jamo za vodnjak. Nanj je padlo ve* dro, s katerim so spuščali kamenje v fa* rao. Zadobil je precej težke poškodbe to so ga morali prepeljati v bolnico. r - :>mor in poskusen samomor Pod mostom preko Išče na Ižanski ce* sti so našli včeraj zjutraj obešenega 75« letnega užitkarja Janeza Topolavška. sM' nujočega na Galjevici. Mož je bil zadnje čase potrt in se je zelo čudno vede!. De* janje je najbrž izvršil v duševni zmedeno* sti. — Snoči se je v stranišču v Zvezdi za* strupila z lizolom 24 letna Frančiška Z., katero so prepeljali v bolnico. Tam so ji izprali želodec in je danes /e zapust;la za* vod. Konec suše Ljubljana, 9. julua. Se včeraj do večera je kazalo, da se bo nebo po nevihti zjasnilo in da s težko pričakovanim dežjem ne bo nič. Kmetje so že žalostno majali z glavami in ugibali, kako dolgo bo še pritiskala suša in jim pokonča, vala sadove težkega dela. Zvečer se je pa nebo nenadoma močno pooblačilo in od severovzhoda se je pripodila nevihta, med katero je lilo tako, da so bile mahoma vse ulice poplavljene. Ljudje so bežali v veže in čakali, da ie nehalo liti. Naliv ni trajal dolgo, pač pa mu je sledil pohleven dež, ki je trajal s kratkimi presledki vso noč. Davi je bilo še močno oblačno, toda barometer je stal že zelo visoko in najbrž se bo vreme polagoma zopet zboljšalo. Snočnji naliv in vso noč trajajoči dež je zemljo tako namočil, da je suše za letos najbrž konec. Tudi ozračje se je znatno ohladilo. Deževalo je čez noč skoro po vseh krajih naše države tako, da je bilo kmetovalcem povsod ustreženo. Ker je kazala letina že itak dobro in ker se bodo sedaj po izdatnem dežju opomogli tudi oni poljski pridelki, katere bi bila suša uničila, bomo lahko z letošnjo letino .zadovoljni. Noč pod Nadižo Pod to devizo je priredil agilni Smuški klub Ljubljana v planinskem zavetišču pri Tamarju v Planici dobro organizirano veselico, katere se je udeležilo okoli 150 Ljubljančanov, večinoma članov SK Ljubljane, mnogo pa je bilo tudi domačinov. Priprave za to lepo prireditev v prosti naravi so bile v rokah predsednika Ljubljane, neumornega Ante Gnidovca, teF ožjega pripravljalnega odbora. Smučarji so na-job v Ljubljani velik tovorni avto, ki jim ga je dal ride volje na razpolago ljubljanski mesar in prekajevalec g. Jarc. Naložili so na avto vso svojo robo, spotoma pa so j>o trkali na vrata raznih lesnih trgovcev, tako v Kranju, Belci in drugod, da so dobili deske za mize in klopi. Tovorni avlo je pripeljal prav do Tamarja okoli 2500 k? desk in za veselico potrebne robe. Za avtomobil go morali smučarji in izletniki pot na rouogib krajih izsekati. Ud kolodvora do Tamarja je bila vsa pot v lampijončkib tako, da je bila Planica ponoči podobna Benetkam. Pri Tamarju so smučarji okrasili vse z zelenjem in priredili gostom ter prijateljem smučar©tva prav prijVlen večer. Na sporedu je bila »ugest: ja, avtosugestija, biromantija, hipuoza itd. Vse to je preskrbel slavni indijski fakir Jurgo Miasimbej. po domače pa Bogdan Zupan, znani humorist. Zupan res pozna nekatere fakirske trike in coprnije, hipnotiziral je tega in onega, spravil samega ?«*be v kataleptično stanje, iskal in našel potom dobrega medija >morilea< ter ukradene stvari in bil deležen za svoje fakfrske one-gavščine splošno priznanje. Kot ribniški župan ga je pihnil Lojze Smuč, ki je vso noč skrbel sa zabavo iu razvedrilo, pripovedoval je šega ve dovtipe in čudovite zprodbe, tako da se je v** družba imenitno zabavala. Na sporedu je bilo tudi prem»Šljt vanje, če je sraka tič, česar pa menda nihče ni pogruntal. Pač — nekdo je meniL da ni tič in da bi kazalo ta izraz sploh črtati iz slovenščine, ker pomeni v bratski ruščini nekaj grdega. Volitev iniss Planica je izostala, pač pa se je razvila ob zvokin harmonike, katero je vso noč pridno vlekel Bucik, animirana zabava s plesom. O rolno?i so Nadižo bengalično razsvetlili, visoko pod Poncem so pa na prodišfj zazarele v noč inicijalke SKL. V nedeljo je bil v Planici slavnostni p:k-uik, udeleženci prireditve so se *k.-iajpaU< v Kadili« nekateri so jo pa mahnili na Jalovec, Vršič, Sleme, Ponco in drug*, vrhove. Zvefvr se je večina izletnikov z avtomobili in vlaki vrnila v Ljubljano. Smučarski klub Liubliana zasluži vso p*-hvalo, zlasti pa je treba pozdraviti njegovo prizadevanje in propagando za prelepo letovišče Planico, ki je bila doslej le malo znana. ne dneve, med katere se štejejo prehodne prekinitve dela radi vremenskih neprilik ln praznikov. Le za nedelje se ne računa noben prispevek, ako delavci ne delajo redno tudi ob nedeljah. Drugačni dogovori med delodajalcem in nameščencem o plačevanju prispevkov so neveljavni. Most fe gorel Vnedeljo po kosilu se je v Litiji na mostu čez Savo začelo močno kaditi in ljudje to opazili, da so je vnelo suho iver je med tnostnicami, ki so ga naglo pogasili. Zaradi silne vročine se je pa suhi drobiž vnema* tudi še pozneje, da je po 2. uri zaplapolal iz mostu visok plamen in dim. Gospa županja je iz vode opazila nevarnost ter stekla na vrt po škropilnico, da pogasi ogenj. Medtem so prihiteli tudi gasilci in orožniki, a ljudje niso mogli z vodo iz škafov pogasiti naglo naraščajočega plamena. Gasilci so morali v shrambo po ročno brizgalno in šele po večjem trudu se je posrečilo pogasit, ogenj, ki se je zanetil na več mestih razsu-šenega mostu. Zaradi nevarnosti pred tlečimi cigaretnimi ogorki so morali gasilci ostati na mostu, dokler ni ponehal promet, ki je bil zaradi proslave 401etnice >Zvona< * Smartnem nenavadno živahen. Most je treba očistiti nesnage in ga redno pometati, kadilci naj pa čike roeČ>jo v Savo. da zopet ne zaŽgo mostu. Delavski prispevki za bolniško zavarovanje Na okrožni urad za zavarovanje delavcev prihajajo vprašanja in pritožbe gledo odtegljajev za zavarovalne prispevke, ki jih smejo odtegniti delodajalci od delavskih mezd. V tem pogledu se po jasnu je, da sme delodajalec po $-u 35. ZZD odtegniti svojim nameščencem za bolniško zavarovanje in za borzo dela polovico prispevka ter celotni prispevek za delavsko zbornico. Za vss te prispevke sme delodajalec skupno odtegniti od delavske mezde za en teden sledeča prispevke: Pri tedenski plači dO 4&— Din skupaj 1.38 Din; pri tedenski plači od Din 4Š — do Din 57.60 skupaj Din l.«6; pri tedenski plači od Din 57.60 do Din 68.60 skupaj Din 2.— ; pri ledenski plači od Din «9.60 do Din S3.— skupaj Din 2.41: pri tedenski jla-či od Din 84.— do Din 100.80 skupaj Din 2.90; pri tedenski plači od Din 10O.8O do Din 120.— skupaj Din 3.48; pri tedenski plači od Diu 120.— do Din 144.— skupaj Din 4.14; pri tedenski plači od Din 144.— do Din 172.80 skupaj Din 4.97; pri tedenski plači od Din 172.80 do Din 204.— skupaj Din 5.97; pri tedenski plači od Din 204.— do Din 240.— skupaj Din 7-04: pri tedenski plaši od Din 340.— do Din 288,— skupaj Din S.28; pri tedenski plači od Din 288.— dalje skupaj Din 9.^4. Prispevki se predpisujejo za vse delov- in. Policija je uvedla preiskavo. Vse kaže, da ima obe tatvini na vesti en tat. Neki mesarski mojster je na policiji prijavil, da je že del j Časa opažal, da mu iz predala na stojnici izginja drobiž. Osu* mil je svojega pomočnika, kateremu p« ni mogel dokazati tatvine. Zato je nosil ae* nar domov in ga zaklepal v predal. Kmalu je pa opazil, da mu izginja denar tudi do* ma in sicer ne samo drobiž, temveč tudi kovači. Zatekel se je na policijo, ki mu je svetovala naj kovače zaznamuje. To je tudi storil m tako so priSK tatu na sled. Bil je to res mesarski pomočnik L. J., ki je oflcodoval mesarja za 5000 Din TzročfH so ga sodišču. Na kmetih. — Ah, ta božji mir! To je nekaj dtvnega. — Ali so oni tudi oženjeni? Praktičen berač. Gospa beraču: Nimam ničesar pri rokah, kar bi vam dala, pač pa imam manjše delo. katero bi dobili pri« memo nagrado. Nanosite nai is kleti premoga. — Oprostite, milostiv*, jaz iščem dela samo za želodec- Stev 153 »SLOVENSKI N A K O D«,, dne 9. julija 1500 Stran 3 Dnevne vesti — Razpis natečaja za osnutke pohištva za letoviške sobe in restavracije. V svrho pospeševanja tujskega prometa, zlasti v pogledu udobnega bivanja tujcev in leto-viSČarjev v naših krajih, razpisuje kraljevska banska uprava dravske banovine natečaj za načrte pohištva: 1.) za letoviške *6be, bodisi v hotelih, gostilnah ali zasebnih, stanovanjih in sicer tri tipe: priprosto in ceno, boljšo in udobnejšo ter zelo udobno. 2.) Za Opremo jedilnice v boljših gostilnah, kjer se prehranjujejo tujci in letoviščarji. Najboljši osnutki dobe nagrado in sicer 3000, 3000 in 1000 Din. Poleg tega se bo skrbelo, da osnutke odkupijo dobre mizarske firme, ki bodo izdelovale pohištvo. Pri podeljevanju novih gostilniških koncesij se bo gledalo, da se sobe in jedilnice opremijo s takim pohištvom Rok za vložitev načrtov ie dO \S. septembra 1930 pri podpisani banski upravi. Pri tem natečaju tekmuje lahko vsakdo, tudi mizarji. Poslednji tudi lahko z izdelanim pohištvom, ki ga bodo eventualno razstavili na jesenskem velesejmu v Ljubljani. — Izpit na slikarski akademiji v Pragi je z izvrstnim uspehom napravil med Štirimi Slovenci edini Pavle Bozovičar, absolvent Tehniške srednje šole, ki ga te kot najboljšega risarja lani odlikovalo »Jutro* s cekinom, in ie sprejet s 15 kolegi, ki jih je akademija izbrala izmed 42 kandidatov. Čestitamo 1 — Ljubljanski srednjeSolei v Brou. V nedeljo opoldne je prispelo v Brno 36 srednješolcev iz Ljubljane s tremi profesorji. Ekskurzijo vodi prof. ing. Premelč. Na kolodvoru šo pozdravili naše dijake v imenu me sta ing. Burek, v imenu Češkoslovaške-ju-goeloveneke lige prof. Filkuka, v imenu akademskega društva >Jugoelavija< pa g. Vlado Svetliči?. V ponedeljek so si ogledali gostje mesto in zloglasno kaznilnico, včeraj so pa odpotovali v Zlin. — Razpust društva. Društvo >Podpor-no društvo ubožnicac v Horjulu je razpušce-no, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Glasilo zveze naših srednješolcev. Na kongresu Zveze srednješolcev Jugoslavije je bilo sklenjeno ustanoviti glasilo, ki se bo imenovalo >Obzor«. Urejeval ga bo dosedanji urednik ^Preporoda« Miloje Ristič. — Nazadovanje tujskega prometa na Jadranu. Oddelek za turizem v trgovinskem ministrstvu poroča, da je število stalnih gostov na naši rivijeri letos znatno manjše, kakor lani. šele v tekočem mesecu pričakujejo več tujcev in v avgustu bo tujski promet najbrž na višku. Posebno iz Poljske tn Češkoslovaške je prijavljenih mnogo letovt-ščarjev. — Letošnja letina bo rekordna. Iz poročila poljedelskega ministrstva je razvidno, da bo letošnja letina rekordna. Po vseh krajih države že žanjejo in že po dosedanjih ugotovitvah bo letos žita za 25% več. kakor lani. Tudi koruze bodo pridelab* kmetje mnojto. — Nove vozne olajšave na paruikib Jadranske plovidbe. Da omogoči našim državljanom kratko bivanje na Jadranu, je Jadranska plovidba sklenila, da bodo plačeva-b izletniki v bodoče na parnikib proi^e 4., ki odhajajo s Sušak* vsako soboto ob 1:3 in se vračajo na Sušak vsak torek ob 6 zjutraj povgalno za I. razred 800, za IT. pa 600 Din. S tem je plačana hrana m postelja ined vožnjo. — Kongres čebelarjev. Z letošnjim vele-sejmom v Osijeku od 23. do 25. avgusta bo združen letošnji kongres udruženja čebelarjev kraljevine Jugoslavije. To priliko porabi hrvatsko-slavonsko čebelarsko društvo kot najstarejša čebelarska organizacija v državi, da proslavi svojo 501etnico. — Kongres železničarjev. 12. in 13. t e bo imelo udruženje jugosiovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev v Sarajevu kongres, ki bo obenem velika nacionalna manifestacija. Med železničarji vlada za kongres splošno zanimanje, ker se bo razpravljalo o važnih stanovskih 2-adeva.h. železničarji bodo na^congresu manifestirali svojo slogo in ljubezen do stanovske organizacije, naroda m države. Doslej so se prijavili udeleženci iz Beograda, Niša. Skoplja. Zagreba, Ljubljane, Maribora, Subotice, Velikega Bečkereka itd. Oblastna uprava udruženja v Sarajevu bo poskrbela, da bo kongres dobro organiziran. Na kongres odpotuje tudi pevsko društvo >Drava« iz Maribora in >Sloga« iz Ljubljane. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno z manjšimi padavinami. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu, drugod pa oblačno in večinoma tudi deževub. Največ dežja smo imeli v Ljubljani, kjer so znašale padavine do davi do 7 zjutraj 34.1 mm. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 34, v Skoplju 32, v Sarajevu 31, v Beogradu 30, v Mariboru in Zagrebu 27, ▼ Ljubljani 26 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7®-3 mm, temperatura je znašala 16.8. — Težka avtomobilska nesreča- V nedeljo se le pri Begeču pripetila ^ežka avtomobilska nesreča. Bartol Simnnovič iz Petrovaradina se je hotel poročiti s Heleno Išpanovičevo iz Novega Sada. Najel je v Petrovaradmu avtomobil in se pel tal po nevesto v Bačko Palanko. Z neveste in njenim očetom so se odpeljali v Novi Sad. Avtomobil ie vozil s hitrostjo 60 do 70 km na uro. Ko je privozil v vaš Begeč, je šofer Ferdo Kovačić nenadoma opazil pred seboj na cesti jate gosi, ki jih je gonila priletna ženica. Da prepreči nesrečo, je šofer naglo okrenil, zavozfl pa je v obcestni drog. Avtomobil se le popolnoma razbil, ženica pa je prišla pod voz ter je obležala na mestu mrtva. TežSo je bila poškodovana tudi nevesta, ki se je pobila na glavi, d oči m sta bila šofer in nevestin oče samo lažje ranjena. Nesrečo je baje zakrivila ženica sama, ker je pred avtomobilom begala semtertja in s tem zmešala šoferja — Mlada vlomilska tolpa v So m boru. V zadnjem času je bilo v Somboru izvršenih okoli 30 drznih vlomOv v lokale in stanovanja, toda policija vlomilcem ni mogla do živega. V ponedeljek zvečer se Je vračal trgovec Emerik Šijaški iz gostilne. Ko je stopil v hišo, je presenečen opazit, da je nekdo skočil iz prekajevalnice in pobegnil. Istočasno je slišal sumljiv ropot v prekajevalnici. Potegnil je iz žepa samokres in ustrelil v lokal, da bi ustrašil vlomilca. Potem je profil mimoidočega meščana, naj pazi pred hišo, sam je pa stekel na policijo. Policija je vlomilca zalotila še v lokalu in ga aretirala. Gre za nekega lčletnega brezposelnega mizarskega vajenca, ki je priznal, da je s tovariši v zadnjem času izvršil več vlomov v Somboru in okolici. — Strela ubila posestnika. V nedeljo zvečer ie divjala nad subotiško okolico silna nevihta. Posestnik Ivan Kovač je Šel med nevihto v Žednik. Bežal je pred nevihto in vedri! pod drevesom. Nenadoma ie treščilo v drevo in strela je Kovača ubila. Nesrečnež je zapustil pet nepreskrbljenih otrok. — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. ZA.IČĆ, optik, Ljubljana, Stari trg 0. 13 NAJNIŽJE CENE in največjo 2alog0 razne kuhinjske posode emajlirane ln aluminijaste priporoča tvrdka z železnino STANKO FLORJANČIČ LJubljana Sv. Petra čeata 35. Iz Ljubljane —Ij Poljski profesor)! v Ljubljani. Srio-Či je prispelo na turneji po Jugoslaviji v Ljubljano 60 poljskih profesorjev iri članov njihovih rodbin. Na kolodvoru so jih pozdravili mnogi naši profesorji, člani ljubiteljev poljskega jezika in številno občinstvo. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva srednješolskih profesorjev g. Je ran a so spremili naši profesorji poljske tovariše v akademski kolegij, kjer so nastanjeni. Zvečer jim je priredilo profesorsko društvo v Unionu banket Danes so se odpeljali na Bled, drevi pa odpotujejo v Zagreb. Želimo dragim gostom, da bi jim bilo kratko bivanje med nami čim prijetnejše. —Ij Odlikovanje. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je odlikoval upravnika skladišča oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani g. Antona Jagodica povodom njegovega tridesetletnega nesebičnega in požrtvovalnega delovanja pri Rdečem križu s srebrno medaljo. Kot vnet delavec na Človekoljubnem polju je zbral g. Jagodic po prevratu po raznih zavodih razstreseni sanitetni materijal Rdečega križa ter z njim opremil obširno skladišče na Ljubljanskem polju. Skladišče je vzorno urejeno in je prava dobrota ob velikih elementarnih in epidemičnih nezgodah. Navdušenemu in vztrajnemu humanitarnemu delavcu g Jagodicu čestitamo! —Ij Javna seja občinske uprave. V petek 11. t. m. ob 17. se bo vršila v mestni dvorani redna javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, odobrenje zapisnika zadnje seje, poročila personalno-pravnega odseka, finančnega odseka, gradbenega odseka, odseka za upravo mestnih hiš in elektrifikaeij-skega odseka. Javni bo sledila tajna seja, na kateri se bo razpravljalo o poročilu per-sonalno-pravnega odseka. —Ij Današnji živilski trg. Današnjemu živilskemu trgu se je precej poznalo sad« nje deževje. Dovoz na trg je bil znatno manjši, zlasti pa je primanjkovalo jagod, pa tudi češenj ni bilo mnogo. Razmeroma mnogo je bilo salate in drugega sočivja. Cene so ostale v splošnem neizpremenjene, zlasti pri sadju, dočim se je sočivje celo nekoliko pocenilo. Prodajali so zelje in ohrovt po 6 Din kg, krompir po 2 Din, f:* žol v stročju od 5 do 10 Din kg, kumare po 2 do 4 Din komad, solato pa po 2 do 3 glavice za 1 Din. Češnje so prodajali od 4 do 7 Din kg, borovnice pa po 3 in celo po 4 Din liter. Kljub temu so bile že okoli 10 ure razprodane. Jabolka so bila po 6, hruške po 5, marelice po 10 do 12, ribezen po 10, kosmulje (agras) po 10, višnje po 16, breskve po 10 Din kg. Kupčija na trgu je bila zelo živahna. —Ij Društvo Skrb za mladino v LJubljani naznanja svojemu članstvu, da je umrl veliki dobrotnik in podpornih dfu-Štva g. Piotrovvski Kari, bandagist v Ljubljani. Ker se je pokojnik pri oporoki znatno spomnil našega društva, je dolžnost nas vseh, da ga spremimo na njegovi zadnji poti. Pogreb bo danes ob pol 16. popoldne iz hiše žalosti, Prečna ulica 3. Celokupni odbor in članstvo poživljamo, da se pogreba sigurno udeleži. Zbirališče pred hišo žalosti v Prečni ulici. — Odbor. —Ij Ustanovni občni zbor Sokolskega društva Ljubljana m. se bo vršil dne 16. t. m. ob 8. url zvečer v salonu restavracije g. EI1 Žagar (Fortuna), Vodovodna cesta 2a Bežigradom. OTROŠKE rtOCAVtCt 'ŽIGOM —Ij Odbor za olepianje oken in balkonov ima v petek 11. t m. ob IS. v prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu 3-L sejo zaradi priprav za ogled okrašenih cken; določitve nagrad in priznanj, volitve razsodišča, določitve dneva za ogled in drugih važnih vprašanj. —Ij Pozor na priobčevanje vojnega razporeda, ki se prične jutri, v četrtek v mestnem vojaškem uradu na Ambro/oem trgu št 7-1., sOba 4. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki ie nabit pO mestu. Iz Celja —c Tujski promet in cesta v mestnem parku. Sprehajalci in stalni obiskovalci mestnega parka se Že dolgo pritožujejo, da mestna občina kljub ponovnim prošnjam noče odrediti, da bi mestni škropilni avtomobil poškropil vsaj enkrat dnevno prav temeljito vozno cesto, ki vodi s Kapucinskega mostu skozi ves park k mestnim kopališčem ob Savinji in dalje v Lisce. Park jč v poletnem času, zlasti zdaj, ko se je Že pričela živahnejša tujsko -prometna sezona, vedno poln občinstva, ki se želi med cvetjem in bujnim zelenjem v miru in na svežem zraku odpočiti od mestnega vrveža, ropota ii prahu. Pa se zgodi večkrat dnevno, da se pripodi skozi park po vozni cesti kak voznik, avtomo-bilišt ali motociklišt, ki dvigne s svojim dirjajočim vozilom cele oblake prahu, ki sprehajalcem in poČivajOčim tujcem gotovo niso v veselje ih užitek. Zato prosimo mestno občind, naj odredi, da bo škropilni avtomobil vsaj enkrat dnevno temeljito poškropil cesto skozi mestni park. —c Nova trgovska obrata. Za odobrenje novih obrtnih lokalov za trgovino z mešanim blagom sta zaprosila pri celjskem sreskerh načelstvn Julija Lubejeva v Grajski vasi in trgovec Josip Lorbek v Zgornjih Grušovljah, občina Sv. Peter v Savinjski dolini. —c Kopanje v SavinjL Kopanje v Savinji je v polnem razmahu. Ljudje se večinoma poslužujejo moškega in ženskega kopališča pri Gozdni restavraciji, ker prihaja iz Voglajne v Savinjo pod prvim železniškim mOstom še vedno skrajno smrdeča in okužena voda in kopanje zaradi tega' pod mostom ni preveč varno. Na bregovih viije nad mestom so še pojavile strupene kače. Nekemu kopalcu pri Liscah je zlezel predvčerajšnjim popoldne v rokav suknjiča velik gad, ki so ga kopalci ubili zvitega v svitek kar v obleki. Istočasno so v bližini ubili še 2 manjša gada. Zato bi kopalcem v gornjem toku Savinje priporočali, naj bodo oprezni. —c Štorklja v vlaka. Predvčerajšnjim se je peljala z osebnim vlakom v Celje v bolnico Julijana Gobceva, ki pa je med vožnjo pred Celjem v vagonu porodila zdravega dečka. Takoj po prihodu v Celje so jo prepeljali v javno bolnico, kjer je ostala v zdravniški Oskrbi. Mati in otrok sta zdrava. Knjige je moral pojesti V neki reviji čitamo zanimivo poročilo 6 tem, kako so služile turškim tiranom knjige kot kazen. Tiran Ti-mur-Lenk je zvedel, da je njegov namestnik v Akšehiru zelo bogat. Sklenil je zapleniti njegovo imetje pod pretvezo, da poneverja državni denar. Namestnika so privedli pred tirana, kateremu je hotel pokazati knjige, da bi se prepričal, da so vsi računi v redu. Timur-Lenk pa ni hotel ničesar slišati o knjigah in zapovedal je namestniku, naj jih vpričo njega poje. Nesrečnega namestnika so res prisilili, da je pojedel knjige, tiran je pa zaplenil njegovo imetje. Za novega namestnika je bil imenovan Nasredin hodža. Čez nekaj časa je poklical tiran novega namestnika k sebi m zahteval od njega račune. Lahko ši pa mislimo, kako se je tiran začudil, ko mu je prinesel namestnik namesto knjig vrečico prepečencev. Bal sem se, je dejal vladarju, da bi moral tudi jaz pojesti svoje račune in ker imam slab želodec, sem pisal račune na tenke koščke posušenega kruha. Največji meteor V Fieldov prirodoslovni muzej v Chicagu so pripeljali te dni največji meteor, katerega svetlo, žareč o pot so opazovali med padcem mnogi ljudje. Ta svetlobni sel nebes je dosegel našo zemljo 17. februarja ob 4.05. Med padcem je žarel tako, da se je videla njegova pot več sto kilometrov daleč. Meteor je padel v Paragouldu v ameriški državi Arkansas na farmo Joe Fletschera. Tehta 820 funtov in v zemljo se je zaril skoro 3 metre globoko. Dosedanji največji meteor je shranjen v prirodoslovnem muzeju na Dunaju. Ta je padel na zemljo 9. junija 1869 na Madžarskem. Baje je padel ogromen meteor tudi v Sibiriji, toda tega nihče ni našel. Velik je bil baje tako, da bi pokril vso Belgijo. Novi ameriški meteor je dobil ime po farmi, na katero je padel. . Kratko rečeno. V vlaku: Kako ae vam sedi pri od* prtem oknu, gospodična? — Dobro. — Ali vam vleče? — Ne. — Ali vam ni hladno? — Ne. — Torej mi morda dovolite prisesti. — Ne. Mlada gospođini*. — Marinčka, to rfbo odnesfte tak>J nazaj. — Zakaj pa, milostiva? Pravite, da je sveža, pa je ie mrzla. Lidia VVisiakova doma Vrne se kmalu v Pariz, kjer bo zopet angažirana mojster v Chateletu — Vlček baletni Ljubljana, 9. julija. Pretekli teden je prispela naša :>lavna plesalka gdč. Lidija VVisiakova v Ljubljano na kratek oddih. V* Ljubljani ostane samo do 18. L m-, potem se pa vrne v Pariz, kjer sodeluje pri letnem gledališču Tur-quet Paris-Plage. O velikih uspehih Lidije VVisiakove in Vaelava Vl?ka pri operi Comique ter o nje- ni ubpešni turnejj UD Belgiji smo poročali ž> lani. Gdč. Lidija je bila tako ljubezniva, da je našemu uredniku rade volje povedala, kako je bilo v pretekli sezoni in kakšne načrte ima za bodočnost Kakor znano, sta nastopila VVisiakova m Vlček angažma pri operi Comique lani 1. oktobra. Ob tem času se namreč prične v Parizu sezona. Od 1. oktobra do konca junija sta bila člana opere. Lidija je bila prima balerina. Vlček je pa prevzel mesto prvega plesalca odnosno baletnega mojstra. Prva Slovenka in njen partner Čeh Vlček sta postala člana slovite pariške opere, druge največje v Parizu. Njun program v pretekli ^»oni je bil bogat in pester. Glavna atrakcija je bil ae-veaa nastop v >Prodani nevest, velik utpeb sta pa dosegla tudi v operah >Mi-gnon<, »Lakme«, >Manon< in >£volutioni. Vsi pariški listi so priobčili o njunih nastopih obzirne in zelo laskave kritike. Pov-darjali so Lidijin prirojeni talent za ples, Vlčkovo sposobnost za plesne aranžmaje iti. i Plesalca pa nista sodelovala samo v open, temveč sta plesala tudi na raznih soarejaU iu drugih prireditvah, tako v Cerde lnte-ralier, dvakrat v Theatre Cnamps El\ see*, v Salle Hoche, v Salle Hutetia itd. Vlcek je nastopil tudi s slovito plesalko Argentino, ki je v Parizu enako priljubljena in popularna kakor Karsavina ali Pavlova. Nastopila sta v Saruour sorsiere in sicer z Vlčkovo plesno studijo >Le fou de la Dame< (Kraljičin tekač). To je bil edea najuspešnejših Vlčkovih nastopov. Vsa kritika ga je hvalila kot najboljšega koreografa, vsi listi so priobčili obširna poročila o prireditvi sami, posebej pa se o Vlčku. Uspešni nastopi v operi Comique in na številnih eoarejah, vedno večji napredek Lidije, zlasti v klasičnih plesih, so v Parizu in Franciji sploh še bolj utrdili sloves odlične plesne dvojice. Zato ni Čuda. da ie dobil Vaclav Vlček ob koncu sezone več laskavih ponudb. Vlček je sprejel ponudbo za baletnega mojstra v Chatelet in sicer po-godbeno na leto dni. Uprava ga je sicer hotela pridobiti kar za tri leta, toda Vlček te ponudbe ni hotel sprejeti. Lidija Wisiakova se vrne kot rečeno IS. t. m. v Pariz, kjer bo sodelovala pri Tur-quet Paris-Plage od 26. julija do 7. septembra, 8. septembra pa se prične že sezona v operi Comique. Plesalki, ki je dosegla 9 tujini tako velike uspehe žalimo prijetno bivanje v domovini, v novi sezoni pa obilo novih lovorik. Iz zgodovine damskega klobuka Ženski klobuki so se pojavili šele vale svojo mo Moški so nosili klobuke mnogo prej, nego ženske. Skozi ves stari vek m se nekaj stoletij v srednjem veku so pokrivale ženske glave samo z mrežica* mL čepicami ali rutami, ki so imele edino praktično nalogo varovati pn* češko Seveda so bila ženska pokrivala že v najstarejših časih na različne na. čine okrašena tako. da že lahko govo* rimo o modi. Prastari okrasek ženske glave je bilo ptičje perje, katero so si vpletale ženske v lase. To velja zlasti za rimske dame in v 18. stoletju za vse boljše Francozinje. Najbolj priljubljen no je bilo nojevo in pavje perje, v no-vejšem času je bila pa zelo v modi tu* di rajčica. Ženski klobuki v pravem pomenu besede so se pojavili šele v 13. stoletju in so polagoma izpodrinili rute, mre* žice in čepice. V tem času je uvedla Johanna Flanderska visok, stožcu podoben klobuk, katerega papirnato ali žično ogrodje je bilo prevlečeno s stik* nom, ob straneh pa okrašeno s čipka, mi žametom ali biseri. Vrh klobuka je bil pritrjen širok in bogato naguban pajčolan, ki je segal dami do gleznjev. Trajalo je pa celih 50 let, preden je prišla ta moda v Francijo, Ttalijo m Nemčijo. Potem se ie pa razširila tako močno, da so morale nastopiti oblasti proti nji. Vendar se je pa ohranila tja do 15. stoletja, ko jo je izpodrinila druga moda. Namesto visokih klobukov v obliki stožca so začele nositi ženske klobučke, ki so komaj pokn* vali glavo. Črn žalni pajčolan si je pripela prva Ana Bretagneska 1. 1498., ko Ji je umrl mož, francoski kralj Karel VIII. Od takrat ie črna barva v Evropi zal* na barva. Po smrti Henrika IV. leta 1610 so se začele oblačiti dame kakor mladoletni kralj Ludvik XTII.. nastala je otroška moda v oblekah tn priče* skah in ker je hodil mali kralj golo* glav, so odložile klobuke tudi da* me. Šele čez več desetletij se je poja. vda nova oblika klobuka in sicer po vzorcu lepe vojvodinje de Fontagne, ljubice Ludvika XIV. Ta je nekoč iz* gubila na lovu klobuček ter si pritrdi* U lase ž listi in trakovi, katerih konci so vihrali po zraku. Kralju je ta okras glave tako ugajal, da je prosil vojvo-dinjo, naj ima glavo vedno tako origi* nalno okrašeno. 2e naslednjega dne so si okrasile tako glave vse dvorne dame in čez nekaj let se je razširila ta moda po Evropi. Prvotno, priprosto obliko, kakršno je uvedla lepa vojvo* dinja, so dame znatno izpremenile po svojem okusu in fantaziji in damsko pokrivalo, znano pod imenom fontag* ne, je imelo žično, do 1 m visoko Ogrodje, na katerem so visele školjke, svileni trakovi in čipke, zlasti okraski in dragulji, tako da so zlobni jeziki govorili, da je dama težja od klobuka. Ta prismuknjena moda se je ohra. nila in raaairila tako jelo, da so morale v Nemčiji zopet nastopiti proti nji oblasti, kar pa ni nič zaleglo. L. 1714 sta prišli na francoski dvor dve odlič* ni Angležinji, Id sta se po svojih niz* v 13. stoletju — Dame so uravna-do po kraljih kih klobučkih močno razlikovali od drugih dvornih dam. Ludvik XVI. je iz* razil željo, naj francoske dame odlože svoja smešna pokrivala in ta želja je vplivala bolj nego vse prejšnje prepo* vedi in satire. Kmalu so se razširili po Franciji, pozneje pa tudi v Evropi okrogli beli klobučki s trakovi. Kraljica Marija Antoinetta je uvedla klobuke in pričeske, polne nojevih peres. Pričeske so bile zopet do 1 me* tra visoke, iz česar je razvidno, da so hrepenele dame vedno više in da konč* no same niso vedele, kaj bi še storile, da obrnejo nase pozornost. V drugi polovici 18. stoletja so prišli v modo trdi, okrogli slamniki s ploščatim dnom. katere so izdelovali v Italiji in Švici in ki so polagoma izpodrinili prejšnjo ekscentrično modo. šele od 1784 se da govoriti o modnem dam* skem klobuku, ki se nosi splošno, to* da oblika se je v dveh sledečih letin 17 krat izpremenila. preden je obvelja* ia splošno. Tik pred francosko revolucijo se je pojavil ženski klobuk, ki se je zadaj tesno oprijemal glave, spredaj je bil pa razširjen in je obdajal vse obličje v obliki strešice. Ta oblika klobuka se je ohranila več desetletij. Začetkom preteklega stoletja so začele dame no« siti klobuke v obliki turških rurbanov, čelad ter šrudentovskih in jokevskih čepic. Za časa Napoleona 111. je bil ves damski klobuk bogato okrašen s perjem, po 1. 1870. se je pa pojavljalo ptičje perje na damskih klobukih ved* no redkeje. Poln želodec naredna vrenja v debelem črevesu, odebelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Frana Jo-sefovo« vodo. »Franz Joseiova^ grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — »Triglavski Pododbor«. Propagandna kolesarska dirka se vr§i v nedeljo 13. julija t. 1. na progi Ljubljana - Jesenice km 60. Start pri mitnici na državni ceatt v Zgornji Šiški in sicer za »seniorje« vseh klubov ob 6.40, za »juniorje« vseh klubov ob 7. in za vse »prvorazredne« točno ob 7.10. — Dirka je otvorjena za vse dirkače klubov, ki so včlanjeni v Koturaškem savezu kraljevine Jugoslavije. Točni razpored je prejel vsak klub pravočasno. — Motokolesarski klub Ilirija opozarja člane motosekcije na udeležbo pri Zvezdni vožnji v Rogatec, katero razpisuje savez Motoklubov kraljevine Jugoslavije na nedeljo 13. t m. — Sestanek v Rogatcu ob 10. dopoldne v hotelu Po&Ul. Drevi ob 2°. obvezni klubski sestanek zaradi dogovora nedeljskih prireditev v klubskih prostorih »Novi svet« Stran 4 Avgustus Muir; »SLOVENSKI NARODc, dne 9. julija 1930 Stev. 153 41 Krog zločinov Ro man — Ste videli Sternholda? — George je izgovoril to vprašanje nestrpno in srdito. Pritlikavčevo ime je bilo kakor odmev v mislih Mollv Lani^tonove, ki «e je nehote zdrznila. George je vsral. Nagla kretnja in njegov? roke so počivale na dekličinih ramah. — Je vas nadlegoval? Odkimala je in prebledela. — Toda nekaj ni v redu.. Kaj je? — Nič ni — nič posebnega. — Glas se ji je. tresel in umolknila je. Bala se je pogledati mu v oči. — Bil je tu in nadlegoval je vas. Saj se vam pozna na obrazu. — Ne — verjemite mi, da ni bilo nič hudega. Bil je samo... Znova je umolknila in ga prijela za roko. — Ne smete mu povedati, da sva govo* rila o tem! Ne smete! George je težko sopel. — Če je položil le prst — da, prst na vas, Molly, ubijem tega psa! V njegovem glasu je bil čuden ton brez srda tako, da so bile njegove besede še bolj grozeče. Govoril je trezno kot mož, ki je trdno sklenil storiti, kar je obljubil. — Kaj se je zgodilo? Vedeti hočem. Molly je komaj zadrževala solze. Groza se je zdaj polastila njenega srca. George je enkrat že pretepel Marca Sternholda zato, ker je mučil njegovega psa — premikastil ga je bil neusmiljeno. Toda navzlic temu, da je premagal grbastega pritlikavca s fizično silo, bi utegnil biti izid drugega spopada drugačen. Poleg tega, če Sternhold ve, da se skriva Molly pred policijo, se ne bo prav nič obotavljal osvetiti se ji in izdati jo. Tako ali tako je Mollv spoznala, da ne sme Geor-gu črhniti niti besedice o grožnjah in vsiljivosti prvega profesorjevega asistenta. Molly si je globoko oddahnila, ko je zapel zvonček na kaminu. — To bo profesor Caspian, takoj moram k njemu. — Pobrala je z mize svoj notez in hitela iz sobe. Globoko zamišljen je George zopet sedel in njegovi prsti so se nervozno igrali z valjarjem diktafona, stoječega pred njim. Sklenil je počakati, da se Mollv vrne od profesorja Caspiana, da bi zvedel, zakaj se je tako razburila, Čim je nanesel pogovor na Sternholda. pred katerim se je vsa tresla. Nekaj se ji je bilo pripetilo, sicer bi se ne bala tako. Besedi »sublimacija premoga«, napisani na škatlici, v kateri je bil spravljen diktafon, sta speljali njegove misli na drugo pot, toda Marcus Sternhold je še vedno zavzemal v njegovi glavi prvo mesto. Na škatlici z valjarji je bilo napisano iznova izgladiti«. George jo je odprl iz radovednosti in potisnil en valjar v aparat. Vzel je slušalki in že je pazljivo poslušal. Sternholdov glas mu je zazvenel v ušesih. Prvi asistent je počasi narekoval izid nekega poskusa. George se je spominjal tega poskusa. Slišal je Sternholda, ko je pozneje poročal o njem profesorju Caspianu. Poskus je bil kritičen člen v verigi novih izumov. Po kratki pavzi se je znova začul Sternholdov glas. To pot je zvenel srdito. »Nadaljujte! Vi edini veste___« In kar je začel glas govoriti zelo počasi in utrujeno, vendar pa docela razločno. Prve besede, prvi stavki so zadostovali. Odkritje, o katerem se je tu govorilo, je bilo staro Štirinajst dni. George sam je bil o tem prepričan. In vendar je bil glas, katerega je slišal zdaj, glas njegovega mrtvega očeta. »Dorasli so vam« Prejšnjega večera se je bila vrnila Julija Farrova v svoje stanovanje v Arnesby Court Mansions dobre pol ure pozneje, nego je pričakovala. Ko ji je sluga odprl v prvem nadstropju vratca dvigala, ga je vprašala, če jo je kdo iskal. — Da, gospodična, neka mlada dama. Odprl sem ji vaše stanovanje, kakor ste mi bili naročili. — Nihče drugi ni vprašal po meni? — Ne vem točno, gospodična. Klicali so me k telefonu zadnjih dvajset minut najmanj šestkrat — bilo je nekakšno naročilo, toda tako zmedeno, da ne vem, kaj je prav za prav pomenilo. Sluga pri dvigalu, ki je bil obenem vratar, je bil menda ogorčen in je z veseljem potožil, kaj ga tare. — Nekdo se je menda hotel norčevati iz mene. — je zamrmral in stopil v stran, da bi mogla Julija Farrova mimo. Dočim se je dvigalo vračalo, je odprla svoje stanovanje in vstopila. V štirioglati predsobi je bila tema. To se ji je zdelo čudno, zlasti po vratarje-vem zatrdilu, da je spustil v njeno stanovanje damo, katero je pričakovala. — Mollv! — je zaklicala in odprla vrata v veliko sobo. Tudi tu jo je presenetila tema. Zdelo se ji je. da je slišala korake in njena roka se je kar sama iztegnila k stikalu. Prižgala je luč. Soba je bila prazna. Julija Farrova se je presenečeno ozrla. Stopila je proti oknu, kjer je veter majal zastor. Šele tedaj je pogledala na tla, kjer je ležalo truplo Viktorja Hallama. Med njenimi intimnimi prijatelji se je večkrat v šali govorilo o tem, da ima Julija Farrova namestu živcev jeklene žice. Toda tudi jeklene žice morajo reagirati na udarec. Če je dovolj hud. A najti v lastnem stanovanju mrtvega moža, s katerim si preživel velik del prejšnjega dne, je pač udarec, da si hujšega ni mogoče misliti. Zato ni čuda, da je bila Farrova vsa iz sebe od groze. Nekaj časa je stala nepremično in zrla na Hallamovo truplo. Njen pogled je znova zablodil k oknu. Zastor se ni več majal na prepihu. Julija Farrova je stopila k oknu in ga odgrnila. Njene oči so se široko odprle. Okno je bilo zdaj zaprto. Nekdo ga je moral tiho zapreti v hipu, ko je stopila v sobo. Zadostna kazen. Fant, kandidat sedmega zakona, gre s spovedi, pa ne dobi nobene po* kore. Opozori na to spovednika, toda duhovni oče mu pravi mirno: — Kaj mi niste pravkar dejali, da se nameravati oženiti? Preveč naenkrat. — Kaj se ti je zgodilo, prijatelj, da si tako bled? Pa vendar nisi bolan? — Kaj še! Včeraj sem bil na plesu, pa sem se do ušes zaljubil, potem sem pa prvič v življenju pokadil celo vir-žinko. Letalski rekord rodbine Hunte* Rudarja brata Hunter sta zaslužila men novega V soboto smo poročali o novem letalskem rekordu, katerega sta dosegla ameriška letalca brata Hunter. Njuno letalo »City of Chicago« se je spustilo v petek ob 23.20 greemviehkega časa na letališče pri Chicagu. Brata Hunter sta letala nepretrgoma 553 ur 40 minut, torej nad 23 dni Spustiti sta se morala zaradi pomanjkanja olja, ki sta ga sicer imela v letalu, pa se je dovodna cev pokvari'a. Zanimivo je, da sta bila brata Hunter še nedavno navadna rudarja, zda i sta pa milijonarja in sicer v dolarjih. Američana Jackson in O' Brien sta letala lani nepretrgoma 420 ur 21 minut. Drugo letalo je skrbelo, da sta imela vedno dovolj bencina, olja, jedi in pijače. Ta rekordni polet je pokazal veliko preciznost motorja in v letalskih krogih so bili prepričani, da je odvisen nov rekord samo od fizičnega in dušenega ustroja pilotov. Tu prihajajo bolj kakor kjerkoli v poštev zdravi živci. Pred dobrimi tremi tedni sta se pojavila nenadoma brata Hunter, ki sta sklenila prekositi Jacksonov in O' Brie-nov rekord. Nihče ni mislil, da se pripravljata resno na nov vztrajnostni rekord in da ga bosta tudi odnesla. Dva brata. John in Kenncth, sta sedla v rekordno limuzino, druga dva brata sta prevzela nalogo zalagati ju iz drugega letala z bencinom, oljem in hrano, njihova sestra se je pa nastanila na letališču in je skrbela, da brata v zraku nista bila lačna. Šlo je torej za rekord Hunterove rodbine. Brata v zraku sta se sporazumevala z bratoma in sestro na zemlji z »nemo abecedo« in s pismi, ki sta jih metala iz evro-plana. Fn brat je sedel pri krmilu, drugi je pa počival. Samo kadar sta popolnjevala zaloge bencina in olja, sta bila pri krmilu oba. Z bedenjem v zraku sta bila y splošnem zadovoljna, bodrila ju je pa tudi zavest. v 23 dneh milijone — Velik po-rekorda da ju čaka slava in bogata nagrada. Seveda sta bila Oba že močno izčrpana, kajti v zraku sta stanovala cele tri tedne. Krepčala sta se s črno kavo in zdi se, da bi bila še letala, da jim ni bilo treba računati tudi s konstrukcijo letala in motorja. Nedvomno sta dala s svojim rekordnim poletom inženjerjem dragoceno gradivo za študije, kajti še nikoli ni bil motor podvržen tako dolgi praktični preizkušnji. Letalca sta sama in na svoj riziko preizkušala letalo, kajti noben inženjer jima ni mogel jamčiti, da se ne bo pripetila nesreča. Kakor zaslužita na eni strani občudovanje in priznanje letalca, tako je treba občudovati tudi konstrukcijo in materijal aeroplana, ki je tako dolgo vzdržal v zraku. Na podlagi rekordnega poleta bratov Hunter se bodo dali napraviti mnogi teoretični zaključki. Ker je bil dosežen rekord v Ameriki, lahko pričakujemo, cla se bo teorija kmalu uveljavila v praksi. Zato lahko rečemo, da je rekord bratov Hunter najbolj praktična športna pridobitev. Zlasti za prekooceanske in sploh za daljše zračne polete je pridobilo letalstvo mnogo novih spoznanj, kajti brata Hunter sta dosegla poleg tajnostnega rekorda tudi neoficiieini rekord poleta na daljavo. Preletela sta namreč zračno progo, ki je enaka skoro dvakratnemu obsegu naše zemlje na ekvatorju, če računamo, da sta letala s povprečno hitrostjo 150 km na uro. Zakonca med seboj. Grof de Gaylus se je tako zanimal za knjige, da za ženo ni imel časa. Nekoč je žena potožila, da bi bila rada knjiga, ker bi se mož potem bolj zanimal zanjo. — V tem primeru bi želel, da se iz-premeniš v almanah, ki je vsako leto nov. — je odgovoril mož. Jeklene knjige in novine Crna umetnost požira cele gozdove. Poedine ameriške novine, ki izidejo večkrat na 300 straneh, požro vsako leto dokaj velik gozd. In takih novin je mnogo ne samo v Ameriki, temveč tudi v Angliji in v Nemčiji. Niso pa samo novine, za katere se rabi papir, temveč tudi knjige, revije, plakati, pro* spekti, ceniki itd. In poleg tega les ne gre samo za izdelovanje papirja, tem* več ga rabi človek tudi v razne druge svrhe. Strokovnjaki so že začeli resno razmišljati, kaj bo, ko bo lesa na sve* tu primanjkovalo tako, da papirja ne bodo smeli izdelovati iz njega vsaj v tako velikih množinah ne, kakor zdaj. Predlagajo razne izhode iz te zaga» te. Delali in delajo se še poskusi z go» vorečimi novinami — radiofonija i*AŠ€*1i oglasi* Vsaka beseda 50 par. Plaća me lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I •■ Na vprašanja brez znamke ne .- —.^T. ^rfcrnmrifimn Najmanjši n£ln* Din 5*—* " ™ Občina Ljubljana Mestni pojrrebni zavod Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Valentin Sitar užitninski paznik v pok. dne 8. t. m. po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 70. letu starosti mirno preminul. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 10. julija 1930, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 8. julija 1930. Rodbine: dr. Offner, baron Lazzarmi, Owens, Bogataj, Sitar. Gramofonske plošče dobro ohranjene, takoj naprodaj. Komad od 10—20 Din. — ! Ogleda se v upravi »Slov. j Naroda«. 2015 Smrekovo lubje v vsaki količini kupuje stalno tvrdka škrbec Bartol, Ljublja-| na, Miklošičeva cesta 6. Telefon 2595. 1974 Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar. Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Posečajte hotel-restavracijo »Mariborski dvor« Oset Prenočišča, garaže, kopalnice, avto 50t Novost gospodje, dame! VVallet Expres. Ljubljana Stari trg 19 je vpeljal poleg strokovnjaške likalnice in čistilnice tudi specialno delavnico za popravljanje tn likanje klobukov. — Cene konkurenčne. 2013 Pekarna v Zagrebu radi odjpotovanja v Ameriko \ naprodaj. Dober prostor in iz-I borno vpeljana. Milan Vdovic, I Vlaška ulica št. 129. 2011 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank v Sloveniji. V poštev pridejo v prvi vrsti vpokojeni železničarji. Dnevni zaslužek 200—300 Din. _ Mramorna industrija, Rog. Slatina 2010 Vsa pleskarska in ličarska dela izvršuje točno, solidno in po kon-korenČTifb cenah pod earancijo J. HLEBŠ pleskarstvo in ličarstvo Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. .nnnnnnnnnnnnnnnnnnnn MODROCE la afrtk močno 5tago Din 240.—. spodnje modroce. mreže, posteljne odeie na]cet>ejše kupite prt RUDOLF SEVER Manilo trg 2 Zahtevajte vzorce! 2°/T i innmn innnnnnnnnn Pozor vpokojenci! Oddam stanovanje s 1. sept ali po dogovoru v sredini trga Rajhenburga brez prahu in ropota voz, in sicer: ena soba, kuhinja, klet, vrt, elektrika; vse za 200.— Din. Več pove Štefan Išek, Videm-Krško. 1922 i V novem hotelu Miklič je v podpritličju pripravljena lepa velika dvorana, društvom in klubom za zborovanja, seje in prireditve na razpolago brezplačno. Refiektanti naj se izvolijo pravočasno priglasiti — telefon 2737. Do zime bo urejena še druga dvorana za strelske klube. OROŽJE Lovske puške, browning pištole, samokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje itd. sprejema v popravilo F. K. KAISKK, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo. Izdelujejo se najnovejši angleški modeli OTROŠKIH VOZIČKOV jd pripre*tega do najfinejšega tipa. Ceniki franko. Prodaja na obroke. Tribuna F.B.L tovarna dvokoles ln ofcro-vih vozičkov, Ljubljana, KarlovAka cesta 4» KRALJEVICA Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, penzioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in o so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Carovo«. Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge nanjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Putnika«. 52/1 Ufctafe Josip ZmpkmOB* — Za »Narodno tiskamo«; Fran Jeoer&ek - Za opravo m i 2T *5 9* !T z . 1 del lisca: Oton CarimoL - Vsi v LJubljana