40. stev. Pflšfnlna plains ö goUniini. Celje, s«?bo?a 9« apHIa f927* Le © IX. Uhaja v torek, četrUk in sobcfc« Stane mesečno Din 7' — za inozenistvo Din 20"—. Posametna steviika I Hin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. HHa I ^H ^H ^^B U ^HB ^H ^H I Ucejska kn.ü'/.nioa Uredniätvo i upravsifttvo t Ccfje isrnayerjeva ulica 1 >'-i pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogeasi po tarifu. Telefon int. Štev. 65. Zaščitimo domače vino ! I Yi'liiko ogorc.enjnko Schneider je preiskal vi'no. Ugolorilo .se je, da je. to vino fakififcat in da je raizsirjeno ztaisti po Baički in BanaUi. V Subotici so zaiplen.ili v dveh Večjih trgovinah z vinoni tako ponare- jeno vino. V Becke.re.ku pa so bile tn.M kloli zaraidi točenja tega vim a zaprte. Piekskava. je tudi dognala, da je bi.lo vino pona»rejeno v Ita.li.ii po re- nepiu: 1 hi vina. primenna koliičina vinsike esenee in drugi dodatki dado 10 bil viina. Falzifikat se je d a] mat [ri- sk ill n trgovcem prodajial po 2 Din in se ceneje in. ti dalmatinski trgovci so ga raizpečali potein v dniigih kraijih naše države. Beograjski kiemioni zavod je dognali, da je bilo vino pra;v dobro po- ium-eje.no in da se ga je spravil'o v na'si državi okrog 20.000 lil v proinet. Vi.ns.ki nadzornik Stanko Schfiiei- der je o nispehiih preiskave izarpno po- roca.l minist Kslvu za kmetijistvo in vo- de, ki je odredilo zelo stroge predpise ulede uvoza tega vima. llpali je, da se Y bodocV on-eniiogoci vivoz toffa iiičvved- Tve7AMnento.n, ampnk Je mdi pm-^r«.- cT^Vlko^kodo prod ...contain nna, Potvebno bi bilo, da se taksna pre- iskava i/^i tudL ^1'.1 "aÄ .v SbvenJji, kn jti tudi pi'i nas s0 (lo'DC vina z oznao lJ0(]aInxaii'Jiskiih. ki .s© točijo po nenio- goL-vh cenah. Gene pristnim dalmatin- skim v in om se giiblijejo nfliiiiTec me,d 4.50 do 7 Din liter, ku.pljeno pri pro- duicentn v Dalmaiciji. Ako p»a uvažnje- nio |>revoz. trošarino, dokkdo in reži- jo, je ja.sn0', da eene neka,terili »dafma- timskiih vin« v Sloveniji, niso v skladn z vsonii teoii stroski. Zato naj se taks- ']a iireiskaiva izvrši nenindoma, da se obvaruijßnio niirvrerlmega in skodljiive- ga vina. I Politika 1 i> I'OCJAJAiNJA Z JTA1JJ0. V torek so se torej zaicela direktna poga- jamja in-etl it;iliji'i'iner- nejsa oseLa, ker zctnlene njega vefika, aiko ne celo glaivna krivda, d\ je prišlo do tako astrega spapaida. — Ker je Mnissoliini te tlni okupiran z obi^kom nuadjaTskega ministrskfga predisedni- ka so pogajanja po prvih forinadnih stikiih zaaii.sko intcliMO'ic-o. ki jo od- Icx'-'iu) pToti A/wne.žno, da pride v krat- i kein do odkrite revoliiKMJe proti damaš- j iijt^mfii rez'hiuv. Pcvveljnik žandarmeri- j je ostane v Beogradu, kjer se je zbrala že verja skupiina albanski.li emigran- tov. 1 p .lUCJOSLOVKNI NA AVSTRIJ- SKKM. Vofilna bonba se v visej repai- [ ]>li'ki ra,zvi'jia zelo srdito. V gila.vniem si ' stojita nasproili tabora socijalnili de- ¦ mokratov in. kršea.n.skiili sonjalistov, , kateriim imivzlio velikiim prizadevanjem I ni uspelo strniti weh mescanskih sku- ; pin v enotno fron to. Soe-ijalni demo- kraii \n kršC-ajiski scHMJalci se dobro I /.aved'ajo¦ ponioim sedainjih volkev, od' knlei'ih bo odvisna nada-ijina usoda av- striijske republike. ZMo se olx« stra.nki bolj kakor kedaj lideguje.ta za glaisove ; tei1 pri tern v izredni mer.i posveeata \ pozornoMt tudi narodnim mam jš hi am. j Med koros'khni Slovenci, ki doslej nitso j i-iiioi'i1 nobenega zawtopnika v avstrij- skein lmrlainenlii, so soJanje volitve povzrocile ži.valiiio poliitirno giibanje. Agitaicija se oživlja od, dne do dne. Vse nein^ke strauke, posebno pa socij.alni j demokrvitje i-n krščamski socijalistis j kontkui'ir-ajo v agita-ciipskeni; sn.ubljieaiju | j ter razsipavajo ])ro]>agandni niaterijal [ I ¦/, vseini niogooimi obljubaini. Toda Slovenci bodo s samostojnim na«to- po'ii! p^izkusi'il-i s\-oje moei. VocKstvo slovenske stranko odklanja ponudbe ! nGimškili stramk in pripravlja satiTO- stoj'ne kandidahi-re. Za gotovo je sum- • trati'. da bodo Slovenci obdržaili svoja ' dva1 manda'ta v Koraskem dezel'neiu I zboi'n. za katerega se vr.se volitve isto- | časiio /. drža.vno-zborsikiimd'. Usoda j (neiUuelmeg-a niandata v d'.ii'iictj'Sikem parlanientu i)a je seveda še negotova. J nr,aidi«can.ski. Hrv,atje so sklenili kom- promis s krščanskimi socijalisti, ki kandi'dirajo na siigii'rnem mestu eiwgn zns'topnibi Hrvatov. Na ta »vaci'n bo- | do kršcairfi socij.aJisti prklobiili1 40 } tisor hirva.tskib glasov. p KAT0LIŠKI BLOK? Kakor se | doznarva iz krogov jmgoslovensikeg,a ih>- j sfanskega khrba nameraA'a dr. Koro- i see v kratkem odpotovati v inozemstvo, : kjer se sesita.ne z Tazni'mi inozenskimi J poliiüki. Dr. Korošee sam noce o tern svojem potovainju poda.tii nikakih izjav. Domneva pa se, da je njegovo potova- njie v zvezi z akcijo katoliških st rank v Er\-ropi, ki liočejo potoni «sostankov iiii kouserene .stoju'iIi vodikiih jiolifikov i/sharHi enotno taikfiko. P POGAJANJ MED FHANGIJO IN RÜSIJ0. PogaijaiTija, ki se vr6e m^ed i Francijo in Rusijo, potekajo povoljno j in.sedia.i je že dosežen s^oraziim gledc | priznanja predvojnMi dolfiov. Rtisija je pripravljena obvezati se, da plaea Frainciji 70 milijioniov zlatiib fmnkov, zabteva pa zalo nove kredite. Francija pa je pripravlje.ua dovoliti Rusiji po- sojiilo v zm-esku 1 müijarde frankov, to- cla ]o pod poigojem, da do:bi nionopol in ifcktjueno eksploalacijo |)e(roleJNkib ! vrelcev v Grosniju v Kavkazu. Eksplo- I atcieijo bi pn'evzele Jrancoske delni»ke družbe. Po-gajenja se na,daljuja priirediteljem naraiv- nast onemagoča kalkulacijo. V večjih mes'tili je navada, da občinstvo takoj seže i>o v.sto]jnicah že v predprodaji, veeerna lilagajna pa je v glavnem na- nienjena zuna^ijhn in. shicajniiin obis- kovalcem. Zaskaj bi se ravno Celje mo- ral o pastavljati v vrsto kakega prav zaikofinega kraja? Red je vsaikomur ljub, i)oleg tega pa je za priirediielja zelo važno, da vsaj pri'blizno že pred prii-edi^vijo ve, s kolikim posetom sine računati. ('le bi občinstvo red no kupo- valo vstopnice v ¦predpnxlajii, bi kuia- lu izosta.le vse pritožbe gledie slabe za- seclbe garderobe, gnjere pred vliodom j itd. Za v^iikega obiskovalca bi inoralo bi'ti vel'javno nacelo, da ne otežkoča promela pri priredihah ter si nabav: vstopnict' c'im prej v predprodaji, pa naj' si bo to,za teater, koncert, preda- vanjeali plas ali'karkoli že. ,- JAVNA M.ESTNA KNJIŽNK.A. V inesecti inarcu se je vplsalo 1.20 čla- nov. izposojeniib je bilo 750 knjig. — Kn.jižn.ica je naManjena v pritlicju ina-gistra.ta v prosforiili, ki so Iično in |)raklkvno urejeni. Poslovne ure so ob (VIrtki'h od 18. do 20. in ob nedeljali od 10. do 12. dopoklne. Knjige se izpo- sojiujejo na M dini. Vpi.sni>na z.naša enkrat za vsdej 5 Din, za dij'aike, licen- ce in vajence pa 3 Din. V zadnjem čaisii si je knjiznica' uabaivila zopei vtH'jc stevilo znanslveui,h in leposlov- nih knjig1, kaT ji je bifo omogoceno \sled agj.Inasti kuratoriijia knjižnice, i ki. inui je uspelo ])iridobiti pcxlpore ne- kalerib tukajsnjiili denairnib za.vodov. c omtTNA NADALJEVALNA SOLA V CELJU iina velikoTi.oc.ne po- ciinice od tonka v vielikem tednu (12. j aiprila)\ po konca.nem pofi3okla:n«s!kem paukn do vštetega torka (19. TV.) po veliki Tvoci, kar naj blagovolijo vzeti gg. obrlni mojistri na znanje. - Vod- stvo sole. j i* RAČUNT. Tvirdka Westen de- | nion.tim biivšo Pertmačevo tovarno z.i I posodo na Sp. Lanovžu,, ker boče ma- terijal iiorabUi za gfradbo svoje tvorni- ce za ii.meit.na gnojila. Tvrdika Wosteji S Una sio.er svoje lucune, a ljudje se ; sprašuijejo, čemu .se danes podira novo 1 dobro poslopje, dočim si drugi ljudje Spomini. :- (Spisal MihajJo.) Bod našega časa večinoma ne lju- bi .siponiinov. Prevec hudega je iireti-- pel v vojni, da bi jih še prostovoi'jno vzbuj'al, fcajti nasla.iati se ob njiih itaJs ne moro: na vsej niladosti leži si.va, go- sta meglii in komaj se nkrade semter- tja kak mitijhen solnen.i. žarek skozi njo. Ce pa niso veseli, je bol.je, da jib ni. Torej: Mrtvih ne budi! In vendar spomilni? Da, vendar spomimi. Toda ne i/, vojne. Teh tudi jaz ne ljunbiim. Samo nekaj rominiisceiK: iz one dob(\ ki jf bila predhodnica naši in ki se na.m danes zdi tako malen kostn a, da se ni'ti prav zain-isliti ne moremo v njo. In vendar je raadobje komaj ped široko! Kakor znano je bil prvi slovenski ii«t Bleiweisove »Novice«. Ko s&m se Rri J. Bl'aznika na.slednikih v Ljublja- ^i učil »črne umietnosti«, so »Novice« ?e izhajale. Poklukarjeva rodbina, ki !% taj?crat posed ova l'a to tiskarno, je » OAice« izdadala le še zgiolj iz pietete üo njwi ustanovitelja im radi slovesa iLjrh preteklosti. Stroekov pri maJon- kostni nakladi 400 izvodov list seveda ni mogel kriti.. Urejeval jiih je takrat uredwik »Slovenskega Namxla« Malo- vrh. Ta mož je bis rojen časnikar. Srednje vi^lika nasajena. po.st.ava s šci- palnikom na nosu in malo crno bradi- co je bil Malovrh preoej podoben. veli^- kemiu franooskemu romanopiocu Zoli. Domaco in tujo politico je iimel mož takorekoo v inezincu in njegovo pero je teklo ne sanno gladkoi, aiinpak tudi neznainsko hitro. Politiicne clanke je kar iz rokava stresaill. Ker je bil tako obi'lo zaposlen, ni cm\>;\, da me je 11a- vadno pi'ecej osorno zavrnil, ce sem ga prišel nadJegovat za rok'opis za »Novice«. Resnici na ljubo moram nigotovi^i, da, se z »Novicanui« ni po- •sebno trudil. Kaj je tudi hotel? Saj je vedel, da uinirajocemu ni ponioci in njegove injekcije v obliki rokopL^a so bolniku pae podaljšale življenje za ne- kajj časa, toda katastrofa je biila neiE- ogibna. Za božicno številko — men da. je bik> leta 1901. — jim j,, napisad res gi-nljivo stovo. Njieffov-hn vrsticani se je poznalo, da je bMo v resnici težko to slovo, saj se je z »Novicami«, ki ymv niso rmele vec pogojev za obstanek, za- kljiuciil'a prva doba slovenske literarne vn politične zgodovine. Ko dorastejo ml aid i/, ubi.jejo .starce . . . Malovrh, gotovo eden uajboljših in lmj-i^odovitejlsih sloven skill novi- narjev, je koncal traJgieno v uniobol- nii'ci. Sl'ovenec nima sreoe . . . Pri iiredništvu »Slovenskega Na- rotlu« jo takrat sod el oval lu-di bivsi operni pevec Nolli. Komu v tistem ča- su ni bila znan.a Nollijeva osebnast? V niladosti je bil slavljon operni ixrvec im. kot tak je preiwtoval isirom \so Ev- ropo, pel na Ruskem in v Italiiji. Tudi takrat je v I^subljani se sodetoval" pri gledališču. Bil je zlata diusa, toda v wojem iigralskem teinperanientu se je vcasii tudi silno ra-zburil in takrat so koristi trepetali pod plohio nj-egovih be- sed, ki so padale kot toca, na uboge uinietnike. Še danes ga viditni pred se- boji, njegovo obi 1 no, viisoko posta.vo. pravi tip slavljenega operaiega iievca. Kada.r sem hodil na cenzuro na d'ezelmo vTado, sem vevkrat srecal Ja- koba Alešovca, ki se je tipaje z rokaini plazil ob hiišaih mi Turja«kein trgm. Ta- krat sem bil že čital njegov vS.pis »Ka- ko sem s© jay- liikal« in »Spiise A.n- dreje'kovega J'ozeta«. V tiskarni smo i imeli tudi še nekaj izvodov hiurnori.stič- nega lista »Brenceljnai«, ki ga je Ale- šovec tako dobro uu'ejeval1, da se še do danes zamore prkštevati med najboljše slovenske šaJ,jii\e Itiste. Revež. ki je biT svoj cvus eden prvih kaivaJirjev v Ljub- ljani, duhovit in i^zvrsten druiabnik, je na stara leta popohioma aslepel. Ker je bil tudi brez denarnth su'edMev. ^o ga dali v iiboznieo. kax mm seveda ni posebno prijalo. Podnevu ni mogel strpeti med svojiimii vrstniki, vedno ga je gnalo ven, v zivljien.je. Pozimi in po- letu je hodil, obrečen v svuknjo, ki mu je sega.lia do stopal, po ljuibljanskili ulica.'h in obiskoval svoje mladostne priijiaitelje. Ti so ga veckrat obilno pod- pinali irn Alešovec je te obohi.se nedno nesel k »Fajmoštru«, kjer je v vinski kapljici utopil svoje gorje. Veckrat sem ga pri jet za roko ter ga peljal v Sal en- drovo ulico tja do hiše, kjer je v »Kme- tijski druižbi« uradoval nje ravnateflj Gu.staiv Pirc. Gospodie v Kmetijpki družbi so bednemu sironiaku veckrat priskocili na pomoč z denarnimi zne- ski. Kako so mi je smilil ubogi Aleso- vec, ki je v prejšnjih letih s svojitni spisi Slovence tako kralkocajsil, sedaj pa je, sleps ponižan in razžaljen, bil vsakofinur v napotje! Kako kruto rav- na iLsoda včasi s svoji.mi 1 jubljenci! ' V Blaznikovi tiskaanii je tajkrat mnogo obeeval tuidi pokojni Štefe. Bis je zelo razbor.it in marljiiv človek. ki je svojemu poklicu — casnukarstvu — žrtivoval ^fse ,svoje diuševne moči. Se- dan ji dekam v Krainju Kobler je takrait izdajal >Sloven,ski Isit«, čaisopis, ki se je v prvi vrMi baivil s poliliiko ter vedno zelo ostro pLsal. UrejevaJ gn je Stefe. Seveda je bilo vodno obiJo tožb^i-n to je menda list tudi pokopalo. Štefeta pa je uničila vojna ün v dtLsevnr ra.z- -J?!L2.'H________________________________________ _ • > " v a iu;i]A. btev. 40. s krvavhni zulji grade skronine ii'sicf? za stanovanje. Res jo, da jo t\riclki zgradila že nekaj his za »voje delavce, ! kor jc.i tako kaže, a so lepše bi bilo, ee bi prodelala lo tvornico za stanovanja, ! v katerih bi inoglo najti zatišjo do tri- ( deset s'kroinmih straiik. Tvrdka bi mo- , ralno gotovo več prklobila kakor jej '¦¦ ne«ü sedaj razlilka pri materijaFu in | speku.ki.cija s paircel'iiramjem zeniljišča. V astalern pa bi inogla poslopj>e pozne- ! je nekoč, ko ne bo več za, stanovanja ¦ taiko h-u'doi, itak zopet primerno pora- ! biti. Z ozirodri' na velikost in nioč tvrd- ! ke j-e verj'etno, da bi še rabila i stam.o- \arija i tvornico. c IZ ŽELKZNJOKE SLUŽB.E. S Ptuja jc bil premeščen v Celje kot na- ! m-estnik iiacelniika progovne sekcije g. i iinžener Milan Thaler. G. Thaler je n.a- slednik v MaTitaor k inšpekciji deta prameščene.ga inzenerja g. lva Sorlija. c PREDAVANJE BOLGARA V CELJU. BolgaTski publicist dr. Mlia- den Koslov. ki jie bil v pondeljiok v Ljufoljani govoril pred tisocglavo mno- žico za zbliizamje Bolgarije in Jugasla- vije, bo predavai tudi v Mariiboru. — Pripominjaino, da so dela na to. da bi prisel dr. Kastov tudi v Celje. c UftlTELJIŠČNICE IZ SOMBO- RA PRI NAS. Oetrti l'etnik zeastkega U'citolj'iist'a v Samiborii pride due 25 apriila ob poldeseUh dopoltdne v Celje. Gojonke bodo im-ele 14 dni trajajoč izlet pod vodstvom profesorjev po Ju- goslaviji. Obi ska Ie bodo v Sloveniji Ce- lje, Ptuj, 'Maribor, Rogasko Slatino, Ljaiblja.no in Bled. c SMRTNA KOSA. V sredo je uimrla v Celjiii ga,. Zorko, vdova. po pre- gledniiku fiinaimčne kontrol'e. Dosegla je starost 53 let. Naj v niiru počiva. Rod- bimi naše sozal'je! c t RUDOLF LIBENSKY. V pe- tek dne 8. t. in. so pokopaM na ILaj'di- ni pri Pfcuju br^z obredov g. Rudolf a Liibenskega, tipografa v pokoju. Rajni LLbenisky je sluižboval pred vojno clolga leta v »Zvezni tiskarni« v Gelju ifn je bil tndi dälje casa odgovorni uredniik ta'kr'aifne »Domavine«. Libenskv je bil «leia-ven clan r&zniih rutrodniih druistev Vn ved'no dosleden, trden mož. Dočakal je starost 74 l'ei. Bodi mu ohramjen do- ber sponiin! c P0PÜST DIJAKOM NA ŽELEZ- NIGAH. Prometno minfetrstvo je odo- brilo za ek.skurzije dijakov v wlikih počhnitadi 50% p'opusit na v&eh naši,h železniških progaJi. c LASTÖVKE. Toplo vspotmiladam- sko vreanje je privabilo v deželo prve lastovice. Tudi nad našim nies torn jib j>e bilo to dni nekaj vidieti, a sedaj so se v h'ladu neka,m u.maknile. c 0BČNI ZBOR TAMBURAŠKE- GA DRUŠTVA »DANICA« v Gelju se l))o vršil v soboto, dne 9. t. in. ob sednii'h zvečer v p'osebni sobi gostilno »Jolen«. Dn«vnl red je običajen. — Odbor. c CENE NA TRGU. Celjvski trg pastaja v zadnjein čaisu precej živahen. Dobro je preskrbljen z mesonni, z jirž- dvojenosti si je sain končal življenje. Bil j'e svoj ciis visekakor ma.rkajitna osebnost v slovienskem politicneni živ- Ijenju in iiniel je iizredriie sposobn.osti, nied vojno pa je krenil na napaicno pot in ko j>e prisla osvoboditev, n.i ve- del izhoda .... V LjuJjljani se je v tisteni casn pravkar prioero socij,aliistiično giba.njo. V'odja tega gil>anja je bil pesnik in ]ji- satelj Etbin Kristan. Koliikokrat je ob n edel jab. dopoldne pred Na.rod.ninn do- inom na 'vrtu gavoril innogasteviln.i lriniozici! Velik, črnobradat in z veliko rdečo pentljo okoli vraitu je stal na odru in s temperament mm. gov^orom si je znal osvojiti srca poslußaloov. Etbin Kristan je bil ideafiist kakor jib niorda dances ni več, mmo,go. ¦Kako traglčno je to, da oni, k; ljtubijio in iščejo nesnico vsepovsod, ta- fco žalostno u'mirajo . . . Vsakdo je ta- krat v Ljublja'ni poznal Ivana Želez- nikarja, ki jo iniel svojo krojasko de- lavnico v Selenbii'rgovi ulici.. Bil je svoj cas kot krojaški pomocnik vec. let v Parian,, kjer se je na\zel swijalisti'one- ga du-ha. Ko je prišel doniov, se je osa- mosvojil im živel saimo svojii ideji. So ga vidim, kako koraka po fjubljanskih uJicah, vedno resen, siroki obraz mu ol)kroža rdeča bmda, v a-soj zunanjosti podoben socijalističnemn prvaku iMarksu. Tudi ta mož ni umirl naravne smrii, tudi on si ie saan koiiičal življe- nje. Kdo si upa zlomiti palico nad njimir nkn sadjein in socivjein. (kine so gled,o na prejsnji me sec oktale pnecej ena'ki1.. I : Meso in mast: govedina v inesnicah: i ' I. 15—17, II. 14—16, na tngu: I. 15-- ; j 17, II, 12—10; telethiia: I. 16—18, II. | 15—17; sviniwui I. 25, II. 22,50, sla- iviina 22.50--24, nuaist 26, gnjat 30 do • 32.50. prekaj-eno moso 27.50—30 pin kil'ograni. Perutnii.na: kokoši in pete- | limi 30—35, race 30, ga^i 50. pun-mi 100 Din kg. Ribe: bra pi in äcuike 23 diiiiarjev kilogram. Mlecni proizvodi: inleko 2.50—3, kksla smetaina 10 Din liteir, sirovio maÄ'lo 44, cajiiio 60—68 diiinarjev kilogram. Jajce 1 Din koinad. vSix'cerijisko blago: kava Portoriko 72, Santos 65, Rio 44, sladkoi1 kriwtailni , 15.50, v kockah 17.50, riz 9—12 Dim ! ki'l'ogram, naiinizno olje 22, bucno 17 dinanioA' liter. Mlevski iizdelki: in ok a »00« 5.35, >()« 5.20, »2« 5 in »4« 4.75. tursi'K'iia inoka 2.40. tursčijcni /.arol? 3.20 Din kg. Žito: pšeniica 330—340, rž 250—260, jecmen 250, oves 230, tur- šei-ra 215 — 225, fižoi1 350 — 450 Din ! 100 kg. K-rma: seno 70—90, slama 50 ¦ dina-rjev 100 kg. Zelenjava: italijanxka ! glavnata solata 14, radio 10, kai'fijola , 7—8'. krompir 2.25 Din kiilograni. c PODP01VNO DRUŠTVO ZA REVNE OTROKE V GABERJU priro- di v n edel jo 8. maja 1927 ob 2. uri po- poldne \- ki'nogltidali'scu v Gaberju ja.v- no tombolo s kra.snimi giavnimi dobit- ki in sicer: Šivaini stroj, mosko kolo; otcwiiain. 1 kister, vrečo nioke, voz drv, zlata verižica in dru'go, ter pr,pko 300 lnianj.ših dobitkov. Sl'avno ol>cinistvo bhugovoli vzeti na znanje, dcv je cisti dobi'cok predvidene toinbole nainenjen v hu.ma.niitajrne svrhe diruištva ter vljudno i>ripor>o!ca,mo nakup tombola- kart, katere so dobijo v trgo^nni »Jo- sek« na Gki-vnem trgu. ter pri raznih lirodajalcih sreck. — Odboi. c NEZNANI UZMOVIGL V Gelju so se pojaivili neznani taitovi. Eden j*e ukmdel' x torek i-ovljarskeniu moijistmi Douiiiniiku tlršiiču na Bnegu kolio znain- ke Pucli st. 25.632, vredno 1500 Din. Kol'o je bilo črnopliesikano in brez blat- nikov. —- Drugi je pa odnesel iz zakle- njonega predala omare nata,ka!rici v hiOtehi ^^ipapa 440 Din\, poselsko' knjii- go im nekaj dnigtli listin. Osiunljen Je pi'ilicno 22 let star neznan kmetic. ki je prišel kupit v restavratcijo 2 žeinlji. c MLADA TATIGA. Šele 15 tet stiara Antonija P. iz Gaberja je zelo po- kvarjeno dekle. Dne 3. aprik dopoldne jo izmaknila na Giavfnem trgu Mariji Mlinarjevi iz žepa deiuvrnico z zne- skom 140.50 Dui. Ker so jo videli ho- d(Mi po trgu je padel takoj sum na njio. Ko so jo prijeli m\\ doni'ii, so našli de- nar v nogavici, denaniico pa je bila \ rgla v Koprivinico. Bila je zo parkrat radi ta.tvi.ne na policiji. Dobre lasfnosti finega čistila za cevlje L ']"' '¦¦'}'.'•;¦',¦'¦''¦': Čistilo je mehko in ••"¦'/¦ : ; ;, '\ se dobro razmaže; .'; ' :¦'.', daje čevlju takoj lep, |<- .,;/¦ temen sijaj. '&''< ¦ Usnje ostane vedno N^^^^^Ž^^ Ifltelastnosti ima j Indian pasta.; Že pri uprrabi prve doze se bo- dete o tent prepričalia Kino. KINO GABERJE. Petok 8. in so- boita 9. aprila: »Hanibalov sm«. Veli- j cas'tna drama v 6 dej. V gla\nih vlo- j gab Liane Bald in A! sons Fry land. \ Ufat-filni. — Nedeljia 10. in pondeljek ' 11. aprihi: »Strahovi na fanui«. Veli- ; ka piiistolovska, drama v 6 dej. V plaiv- j ni vlogi Hoot Gibson. ! MESTNI KINO. Petek 8., s-obota j 9. in nedelja 10. aprila: »Če se jini ; spustijo -uzdeh Sijajna veselioigra, pol- na zdravega hum or j a in izredno ko- ' miiicniih situacij. — V glavnih vlogah ! Henny Porten in Bruno Kastner. — ; Pondeljek 11., torek 12. in sreda 13. ' aprila: »Madtime sans a&ne« (»G-os-pa • b-rez zadiieigie«). Z(trodovin,ska, \tesidio- : igra v 6 dej po sloviiti koinediji Victo- rija, v Beograidu in druffih niiestih. V mestLh, ki štejejo nad 30.0(X) prebi- vialcev, so nova poslopja oprožčena davkov za 30 let, v mesti'h z 20.000 pre- bivalci pa za 15 let. š ZASEDANJE MARIBORSKE OBLASTNE \ 'SKUPŠČINE ZOPET 0DG0DEN0. Prvotno je bilo sklicano zasedanje mariborske oblastne skup- scine za pondeljek due 11. t. m. Na dnievneim redu jo razprav-a o proraču- nu. Ka'kor pa so doznava jo zasedanjo odgode.no in .se sestaiio oblastna skup- »ci'Tiii, šele po veliki nooi., ker grftdivo za p'roracuu in drugo poslo so ni pri- pravljeno. š ZNIŽANJE N0TARSKIH PRI- STOJBIN. Na podlagi poobl'ascenja novega finančnega zakona, je minister pravde sesta.vil posebno komiisijo, ki na,f izdela uredbo o znižaniju niotarskih priMojbin. Ta uredba naj s>topi v ve- lja vo v roku treh mesecov po uveljav- lienjfu l'inancnega zakoina. š OBRESTNA MERA PRI 0B11T- NI BANKI. Upravni odbor Obrtne baiike je s-klenil, da l>odo obrestl »a ve- zane viogt1 znašale največ do 6 odstot- kov, obresti. za nevezane vloge in teko- če račuue pa 3.5 odstotkov. Š NEPOVOLJNE PRILTKE ZA IZSELJENGE V KANADI. Naž ge- noralni konzmlat v Kanadi resno opo- zarja one, ki se namera.vajo izseliti v Kanado, naj pridejo tja. samo taki, ki iscejo posla kot poljedelci. S farmar- jem naj sklonejo poigodbo vsaj za eno teto, rla ne ostanejo po zimi brez po- sla. Nikar pa naj ne prihajajo taki-, Ki bi se iz Kanade radi vtibotapiilii v Zedi- mjene drzave, ker bi jüi na ltieji gotovo zalotMi in obsodili na Wo dm zapora. Tovamiških in ritdnnškili delavcev je v Kanadi že v izobiljvi im bi novi pri- šlieci ne našli dela. Š RAZSTAVA POMOCNISKIH IN VAJENIŠKTH BEL V BREŽICAH so bo vrsila od 16. do 18., a ne, kakor .so ie prvotno javilo, od 17. do 24. aprila. g NOVA TVORNIGA USNJA V M"ARIB0RU. Iz Maribora porocajo, da smije trgovec gasp. Ivan Koražija novo tvornico usnja, ki jo natniiorava zgraditi v Frankopamovi ulici. s Š0LARSKI KINO NA VASI. V srbskeni selu Miholjaneu so soTarcki stirih razredov osnovne sole, ki pa je tudi naTO- j čiil. Srčna Va.m h\'.ala„ nesmTtiii dok- tor in živeli! Vaš h.valožni spoštova.telj . Dray. V. Protič, sr. po<»la:var v p. Slip. 4. nov. 1925. — Lek »Raidio Balsaimi- ka« izdehijo, prodaja in razpožilja po poštnoni povzetju labora-torij R'adio Balsatmiika dr. I. Rahlej-eva, Beograd, Kosovska 43. š P1SALNI STROJI IN P1SAL- NI STROJI so dvoji. In ako vain ti- I sockrat nasprotno zatrjujejo — ne daj- ! te se izpeljati na led. Poiizkusite, da se j pomirite, vs« strojie,, ki so v prometu, kolikor mogoče natančno in potem iz- volito. Reis je, kdor mora izbirati, se mora tudi mučiti. Pa navzlic vsemu. Rajsi se miučite nekoliko ur z izbira- n,jiein„ kakor leta in leta s strojem, ki vas n« zadovoljuje. Ako si pa vseka- kor hioc-ete prihraniti izbiranje in mu- ko, tahko prav tako mirno kakor bi bili poizkuisili vse stroje, narocite »na slepo« »Continental-«. S tarn ste si vi kupili desetletja trajajoee veselje. — Samopa-odaja: Ivan Legat, specialist za pisarniške stroje, Marihw, Vetrinj- skuitlica SO, tel. int. 434, 294 Pri eptdemljah nl boijšega sred- stva kakor redro uživanje Rade^s^e zdravilne mlneralne vode. Em. Lilek. Henry Fordov „Mednarodni Žid". (Predavanje na celjskem Ljudskem vseučilišču.) (Dalje.) In kdo je diuševni začetnik te stra- hovite tragike ru&kega naroda? Nem- ski Žid Karl MaiTx, ker on je sr\"oje so- ploinenike odgojil v strastvenem so- vrafitvvu do Slovanov. Kakor nas po- kojini dr. Jan Krek v svoj ein aooiijaliz- mu' obvešca, je Marx Iota 1848. usta- novil list »Neue R'heinisehe Zeitunig*. v Tljem odkrito zagovarjal revalucij- ske težnje, se v njem postavil na stro- go neniäko stališce in napadal nesram- uo vse Ssoviane, ziasti pa jwzne. »Pra- vi nameai pa.nslavizma je«, pi.se Marx, »da ustvari slwain-sko držaivo od Kr- konoš in. Karpatov do Črneiffa., Egej^ skega in Jadrans-kega liiorja pwl rusko oblastjo. — Toda kjo je Slovanstvo, ka- kor v glavah nekatorih idoolo;go\\ kjo je slovanski jezik, kakor v domišljiji gospod ov Pal!a,ckega, Gaja in tovari- s'ev im pri'blizno v staToslovanskih lita- nijah ruske cerkve, ki jäh noben Slo- van vw no umeva. V rasnici imajo v-si ti narodi najra;zlične.išo oniiko: ocl pro- cej viftoke novodobne ündikstnj-e na Cu- "Skem ki so jo Nenwi razvili, do skorni momadskega barbarstva Hrvatov in Bolgarov, iu v i'os'nvi iimajo torej vsi ti narodi najbolj si nasprotujočo1 Kako lepo bi büo, ko bi Hrvatje, pandujri in Kozaki bili v prvi vrsti ev- ropske dcmokracije . . . Ra.zven Po- jjakov, Rusov in kvecjeniu še Sliovanov na Turškem nima noben slovanski na- rod bodoenosti iz lahkoumevnega vz- roka, ker nämiajo vsi drufii Slovani ni.ti prvih zgodoviiiskih, zemljepisnih, poTiliciii'h in abrtnih pa.roie/, da bi bili xaino.stojm in da bi mogli aitvetii* l. 1848. im 1849. je Marx še od- ločneje v tem smiishi pisal članke v an- gl'ösfimi v New York Tribune«. 0 Čehiih pravi takole: »Umiirajoča ce&ka narodnost je 1. 1848. za.dnji.cpo- skiibilta zopet si piriboriti .svojo z.\i„r-n- sko moc. Ta poskus se je ponesrečil in ! dokazal, da more Ceška žiiveti Ie kot del Nemčije, če bo tudi nekaj njenili . :vev. 40___________________________________________________» N I; V A DOB A<_________________________________________________Strap 3. prebiwileev nekolrko stoloUi ftmorilo iezik. ki ni nem-ski,.« Mož, ki' jo vrgel v svet geslo: »Fro- letairi vseh dežel zdruzüe se!« je s podlim zaničevanjem ffrdil zatira.ne s'lovanske narodo. ki so bili in še so večinoma narodni in gaspodnirski — praletarci1. , Socialno-demdkratsko gibanje se imemi'j'p — mednarod-no. Sliovencem priiparocamo v premislek, kaiko je pro li naštnnn rodiu umev,al medrmrodnnst lijesov dnševni ace.« (Krok op. <*¦ *olj-ski narod rais-on d' etre (pravico na obstoj). »Tedaj pa se ima Poli.ia.kom na za.padu vzeti kar se more. Poftako poslati^ v prednji oge.njs njiihovo /jomljo iizžemati, jili ogo-ljufati z obljubo, da bmlo doibili, Rii- go in Odeso, zdniižit/ se 7, Rnsi ako rc ti dajo v revolueijo sp'raviti pa z nji.mi skmpaj Poljake prisiliti. da se udajo.« Zastonj se trud'i socijalist Hev- mainn Wendel v gore omenje-ni: knjigi. sla obi'aiii osnova.telja znanstvenega socijalizma obdolžitvo njihovega ' so- vraštva do Slovanov iiroti Čoohu Ma- sairyku. Srbinn Skerlieu im Sloveneu Kreku. Tretji veliiki sovrazni'k Slovanov k Wil nji'hov drug Ferdinand Lassalle f 1825—-1864), l>o Kreku brezznacajen nemgki Žiid, pra.vi ustanovitelj nemške socijalne demokratske stramke in njen nekdanji, prvak. Krek piše o njemu, Aji ie bil se hujišega protislov.anskega miš- tonja kafcor Marx. »Nemci so v svoji O|niki«. piše Lassalle, »vi&ji nego drn- f1' Zato morajio gospodovati. Ra:vno 7^!t° "so Ttali'-iani viišji nego Slovani; It^iSi8* ne sm(> PH'Stiti. da bi jiim bili n'"SLlltJ^dloSni- stvo se (\. bar}^rska d'rza.ra. Barba-r- roden gIp^" °^"ayi? ! Postrežba solidna m?S ' ¦ ~ "^ ¦--¦¦¦¦ ¦¦: ¦¦¦.:•¦¦••.¦;¦•:.¦:.¦¦¦¦¦¦ ,,•¦¦.¦•¦¦.•..':-.¦., ..::'¦ ^ :*\ "-¦: ~~ eii- j I kala Lldi, Has Master's ''¦'% Voice in „Colwinbia" se ¦¦i | > dobijo proti gotovini in po zelo ugod- ^^^.\ __'j:/ ¦ nih obrokih v giavnem zastopstvu Eopičnr l Leshovšeii, Gelje Pm iužnoštalerska ivi iitsw v Ci Q3 CaviKarleva ul. lit. ft CD ¦A", priporoča svoja »«wrslnia njatttizn» te«* odbrana ^j* ^jfC 8O*'tjmeiretr»a VINA vseh vrst v sodih in steklenicah f\ ^A po zmernih ceii;^h. *VJ 1^^* Vzorci na razpblago ! Jfeft Deiaj, nabira, in Popolnoina vamo iialožite denarne prihranke pri varcuj v miadosu, , . . ' .. ..... da stradal up boš ™\XZT stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zauezo v Sabanu pn teliu ,»«.ii jIÄSTNIJPOMj ._ * . , -. ^-* rt f Vcčjc staluc vloqe po dogovoru najugodneje. Obresluje h»julne 0 °/O /„Utvo za vloge uad 2,000.000 Din. M.rljivost.t»»«t M "-"«bi *"••¦» ¦"> 5° mn " "Obi "abiro">ik na *am- I, malcga raste ™«S- pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. . .......___...„__ I>Mvlv«alŽniC9 ssss^SSESŠ PoStniček.rač, 10.598 Telefon fetev.75 tn 7t» ,;i^ÄS^^s=r fOPFWÄ-l«8^« saB=sBsass=sss==s=s=--------------------- Ljubljanske kreditne banke v Celju Deln.Skaglavnlcaiurez.rve Central^ ^ LjubljaBii D.l««ta ^SÄ--"'8 D,n 6O.OOO.OOO- Ustanovljena .eta ,900 ft9e(|cšja Lo3atec. Brellce. e™.mell. Gorlc. «t.nl, aiwIMr. M.IK.v.c. N.vl S.a. P-l- ¦"** Spill. Tr.l. «r„.m. v.o8ona Kn,.t.ce .» M»a ^ rS-"^^'"«»: raČUSi protl ugodnemu obrestovanju *^*^ vaiut in aovuu j Prodaja specke državoe Pazpedne ioxeic»ije. Otvarfa aKreditive in izdaja Kredsttia pisma za tu- In tnozemaivo. mnmnmiT, Tlska \n Izdaja Zv«tNa tltkarn«. - Odßovorna sta: za izdajatelja in tiskarno MHan Čatln« | za redakdjo Vlnko V. Gabero. - Oba v Celju.