SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejem an velja: Za celo lato predplačan 16 (Id., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 gld., xa jedes meaec 1 fid. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 (Id., ta pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld' V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr. I Naročnino in oznanila (in sera te) «sprejema upravniStvo in ekipedleija „Jtatol. Tiskarni". Vodnikove ulice It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo j« v Semenllklh niieah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne, Štev. 169. V Ljubljani, v soboto 25. julija 1896. Letnik XXIV. Socijalisti v Belgiji. Volitve v Belgiji so pokazale, da je liberalizem pičkav in gnil. Liberalci so ondi še pred nedavnim časom vladali samooblastno, a pri zadnjih volitvah so si z največjim trudom priborili le 13 sedežev v zbornici. Katoliška stranka je pridobila šest novih mandatov ter ima 111 sedežev v zbornici, socijalisti 28. Pomenljivo je, da so liberalci, nositelji narodne ideje, družabnega in gospodarskega reda, že pri prvi volitvi v mnogih krajih glasovali za socijaliste ter jim pripomogli do zmage ; tako v mestih Meheln, Brügge, Löwen, Courtrai. Liberalci sklepajo iz tega, da „klerikalizem" propada. Istina je, da se množi število socijali8tov, a v isti meri se manjša liberalni tabor, dočim je povsod naraslo število katoliške stranke. V Bruselju sicer katoliki niso zmagali takoj pri prvi volitvi, ker so krščanski demokratje nastopili kot posebna stranka. Pri ožji volitvi pa so katoliki zmagali s 112.000 glasovi proti 94.000 socijalistov. Žalostno vlogo je igral pri tej volitvi bruseljski župan Bals, ki je s pomočjo katoliških volilcev zašel županski stol. Javno je agitiral za socijaliste proti „klerikalni povodnji". Celo liberalni „Journal des Débats" imenuje to postopanje županovo nemoralno. Mi se ne čudimo temu postopanju, katero dokazuje, da je liberalizem oče mednarodnega socija-lizma. Povsod se liberalci umikajo z bojišča v tabor rudeče demokracije, koder najdejo svoje poslušne učence ; svet se deli v dva tabora, krščanski in proti-krščanski. Vprašanje pa je, zakaj tako hitro raste število socijalne demokracije. Prvi vzrok smo že navedli, da namreč liberalci prestopajo v njen tabor. Drugi in glavni pa je organizacija mednarodne demokracije. Tako so belgijski socijalisti 1. 1885 šteli 76 društev, minulo leto že 360. L. 1888 so n. pr. v Bruselju njihovi kandidatje dobili pc 900 glasov, 1. 1894 pa že 40.000. Posebna opora stranki so zadruge, katerih imajo nad 200. Dalje vzdržujejo po mestih več šol, v katerih vzgajajo govornike. Te šole so „vzgojevališča za agitacijske moči". Posebno pa širi socijalizem novo vseučilišče v Bruselju. Skoraj vsi profesorji so socijalisti. Odtod se širi novi nauk med višje kroge, posebno med učitelje. Tako imajo ljudski učitelji svojo posebno socijalistično zvezo. Minolo leto so imeli svoj shod, na katerem so zahtevali razne „reforme" v šolstvu, mej drugim šolske kantine. V mnogih knjigarnah prodajejo otrokom zvezke s podobami in životopisi znanih socijalistov. Veliko važnost polagajo na časnike. Izdajejo namreč štiri dnevnike in mnogo tednikov. Od maja t. 1. izhaja tudi bolj vednostna revija (Socijalna bodočnost), ki ima namen vzgajati agitatorje. Dnevniki so jako razširjeni. Tako šteje dnevnik „Ljudski odmev" do 45.000 naročnikov, „Vovruit" (Vorwiirts) 13.500, „Peuple" 8500. Na tisoče pa izide agita-cijskih knjižur, katere razširjajo po deželi soc. kolesarji. Posebnega pomena so „garde socijalistične mladine", ki šteje že 72 podružnic ter izdaje list „La Caserne" proti stalni armadi, med katero širi soc. ideje. Dalje izhaja za šolsko mladino poseben list „Etudiant socialiste". Ni torej čudno, da tako rapidno raste in se širi mednarodna protikrščanska demokracija, ki se z orjaškimi koraki bliža odločilnemu boju z javnimi oblastmi, kakor je nedavno trdil „Peuple". Prof. dr. Vinck pa je pisal o zadnjih volitvah: „Katero korist pa imajo socijalisti, če dobe večino od danes do jutri, katero takoj lahko zgube? Kot manjšine morajo gledati na prste meščanskim strankam. Ko so se organizovali v kadre ter pripravili za boj, in ko se bode mednarodno socijalistično gibanje toliko razširilo ter ukorenilo, da se vlade več ne bodo mogle upirati socijalnemu prevratu, tedaj šele smo zreli, da postanemo odločilna stranka, tedaj dobimo oblast. Take so torej razmere v Belgiji, in le čuditi se moramo našim maslenim liberalcem, ki se jih vesele. Jasen je ta dokaz, da je vsa njihova absolutna narodnost pravi židovski humbug in da je liberalna garda že davno zgubila vse idejale, če jih je sploh kedaj imela in gojila. Okrožnica Leona XIII. o jedl-nosti cerkve. (Dalje.) Iz teh vzrokov sv. pismo tako pogosto imenuje cerkev telo, da celo telo Kristusovo: „Vi pa ste telo Kristusovo" (1. Kor. 12, 27.). Ker je tedaj cerkev telo, tedaj jo tudi z očmi vidimo ; ker je pa telo Kristusovo, je to telo živo, delujoče in se razvijajoče, zato ker je čuva in vzdržuje Jezus Kristus s tem, da mu podeljuje svojo moč, kakor trta mladike, ki so ž njo v zvezi, hrani in plodovite stori. Kakor pa je v živih bitjih princip življenja neviden in skrit in se javlja in kaže le po pregibanju in delovanju udov, tako se tudi v cerkvi iz njenih del jasno kaže nadnaravni princip življenja. Iz tega pa sledi, da so v veliki in sicer nevarni zmoti oni, ki si, kakor se jim ravno zljubi, cerkev predstavljajo in narejajo skrivno in nevidno, in ravno tako so v zmoti oni, ki imajo cerkev za človeško napravo, ki ima sicer nravstvene in liturgične postave, toda ki ni deležna vednih darov milosti božje, niti nima vsakdanjih in jasnih dokazov za to, da cerkev zajemlje življenje v Bogu. Nesmisel pa je reči, da je katera si bodi izmaj obeh takih cerkva cerkev Jezusa Kristusa, kakor je nesmisel, če rečemo, človek obstaje le iz duše ali pa le iz telesa. Združitev in spojitev onih dveh delov pa je za pravo LISTEK. „Blage duše I" Spisal Štefan Smuk. Kakó je shujšala! Vela, zarumenela koža na obrazu se je nabrala v ohlapne, velike gube; roke koščene, trde, kakor mrličeve ; njena dolga, nekoliko upognjena postava, njeno nerodno, nemirno kretanje, njen tenki, tresoči, malo hripavi glas, — ej, ali je mogoče, da bi bila to gospá Plivarjeva ? Samó njene oči so ostale popolnoma take, kakor so bile prej: velike, zaupne, otročjenedolžne. Stala sva sredi eeste v predmestju, ravno pred jednonadstropno, na novo ometano in pobarvano hišo, na kateri se je blestel napis: „Jurij Vihtelič — prodajalec mešanega blaga". „Presenečen sem, gospá Plivarjeva, — gotovo, komaj Bem Vas spoznál . . ." „Oh, saj to ni čudno, — nihče me ne spozna več. Moj Bog, slabo se mi je godilo, a zdaj je boljše. Veste, bila sem zeló bolna, — tri mesece v hiralnici, — pa prosim Vas, gospod Smuk, pojdite notri, zdaj stanujem tu, pri Vihteliču; veliko dela je, veliko, komaj ga zmagujem, ali gospodar, rečem Vam, je blaga duša I Vse mu poskrbim sama: ku- ham, snažim, hodim na trg, — sploh vse! ... Pa vstopite, notri se lažje pogovoriva". Stopil sem za njo v vežo. Meni to ni bilo posebno ljubo. Prvič nisem imel mnogo časa, drugič pa mi je izmed vseh stvarij na svetu najzopernejše gostobesedno žensko klepetanje. Ali gospo Plivarjevo bi neizmerno užalil, če bi se kar na kratko poslovil. Kako se ji je zasvetil obraz, kadar je slučajno naletela na katerega svojih „nekedanjih študentov ..." a, nekedaj! In oči so se ji začele rudečiti ob spominih na „tiste lepe čase". Zatrjevala je, da ni imela nobena gospodinja v vsem mestu tako dobrih, pametnih, pridnih fantov. In kak6 je ona skrbela zanje, kakč jim je kuhala! Zato pa so ji tudi vsi hvaležni in se je spominjajo še celo zdaj, ko je reva, oni pa so „imenitni gospodje". „Tako na priliko grem oni dan po trgu s to le košaro v roki. Kar začujem, da me nekdo pozdravlja. „Dober dan, gospa Plivarjeva I . . Kako se imate ? 1 . . Mislite si, kako sem osupnila I Pred menoj stoji mlad, lep gospod, s cilindrom na glavi, svetlo, elegantno suknjo, glace-rokavicami, — skratka, tako nobel, da me je bilo kar sram. Seveda : jas, sem imela na glavi tale črni pajčolan, ki je ob robeh že precej razpadel, obleko čisto zastarelo, poleg tega pa se mi je na desni strani od- trgala [garnira od krila. Brž se obrnem na drugo stran, da bi on tega ne videl . . . Kaj pravite, kdo je bil ? . . . Frole!! Govoril je z menoj gotovo več kakor pet minut, pa tako prijazno! Zdaj je visok uradnik; in kakšno plačo ima I . . . Morala sem mu vse povedati, kako se imam. In ko sem mu pravila, kakšna reva sem, stisnil mi je roko tako sočutno, da so mi prišle solze v oči . . . Ah, ta Frole, to je blaga duša I ... Od takrat ga nisem več videla, — tudi ne vem, pri kakšnem uradu je; povedal mi je neko dolgo, nemško ime ... Ali Vi kaj veste z&nj ?" „Nisem ga srečal že dolgo časa . . . Sploh niti vedel nisem doslej, da je tukaj". „Ah, da se še-le zdaj spomnim, gospod Smuk . . . Oprostite za trenotek; takoj pridem I" Ogledam se nekoliko. Sobica je majhna in vsa v največjem neredu. Po postelji leže razne obleke, škatlje, papirji, en klobuk in žensko krilo. Na tleh je vse polno razne drobnjavi: razbite steklenice, črn papir, v kakoršnega zavijajo sladkor, otroške igrače — sam Bog ve, kako so prišle tu-sem. V kuhinji, skoro med vrati je ležala stara mačka ter me nezaupno gledala. S hlastnimi koraki in dobro-voljnega obraza se vrne gospa Plivarjeva. / Á ,/J Ji cerkev brezpogojno potrebna ravno tako, kakor je za Človeško natoro nujna tesna zveza duše in telesa. Cerkev ni kaj mrtvega, ampak je telo Kristusovo obdarjeno z nadnaravnim življenjem. Kakor Kristus glava in vzor, ni ves v svojem bistvu, če vidimo v njem ali le vidno človeško natoro, kar store Foti-nijanci in Nestorijanci, ali pa če vidimo le nevidno božjo natoro, kakor Monoiiziti: ampak Kristus je jeden iz obeh nator in v obojni natori ne samo v vidni, ampak tudi v nevidni. Ravno tako mistično njegovo telo t. j. cerkev ni resnična, če ne zato, ker imajo njeni vidni deli moč in življenje izhajajoče iz nadnaravnih darov in drugih virov, iz katerih izhaja njeno bistvo in narava. Ker je pa cerkev taka po volji in naredbi božji, ostati mora taka brez prenehanja za vse čase: ako bi ne ostala, bi tudi ne bila odločena za večnost in tudi namen, po katerem cerkev teži, bi bil omejen po gotovi razsežnosti v kraju in prostoru: oboje pa je resnici nasprotno. — Ta zveza torej vidnih in nevidnih delov mora tako dolgo obstati, kakor dolgo ima cerkev obstati, in sicer zato, ker je ta zveza cerkvi naravna in po božji volji vcepljena. — Zato pravi sv. Krizostom : „Ne oddalji se od cerkve, ker nič ni močnejšega, ko cerkev. Cerkev je tvoja nada, cerkev je tvoja blaginja, cerkev je tvoje uto-čišče. Višji je od neba in širji od zemlje. Ne stara se nikdar, temveč vedno krepko živi. Zato jo sv. pismo, dokazujoč njeno trdnost in stalnost, imenuje goro." (Hom. Decapto Eutropo n. 6.). Sv. Avguštin pa pravi: „Mislijo (jjagani), da bode vera krščanskega imena živela na tem svetu le do gotovega časa in je potem več ne bo. Toda obstala ob jednem s solncem, dokler bo zahajalo in vzhajalo solnce : to se pravi, dokler se čas suče, bode obstajala cerkev božja, to je Kristusovo telo na zemlji." (In Ps. 71, n. 8.). In drugje pravi: „Majala se bode cerkev, če se bode majal temelj: toda, kako se bo Kristus majal ? . . . Ker se pa Kristus ne bo majal, ne bode se nagnila na vekov veke. Kje so tisti, ki pravijo, da je cerkev zginila s sveta, če se niti nagniti ne more?" (Enarratio in Ps. 108. sermo 2. n. 5.). Kdor išče resnice, more se tega držati kot temelja. Gospod Jezus Kristus je ustanovil cerkev in jo uredil: če pa vprašamo, kakšna da je po svoji natori. treba je pred vsem vedeti, kaj je Kristus hotel in kaj je v resnici učinil. Po tem pravilu zlasti moramo določiti jedinost cerkve in o tej nekoliko spregovoriti, zdelo se Nam je dobro zaradi občne koristi. Da mora prava cerkev Kristusova res jedina bit<, je zaradi jasnih in obilnih dokazov sv. pisma sploh tako gotovo, da se noben kristijan ne upa ugovarjati, če se gre zato, da se razsodi in določi, kakšna da je ta jedinost, prav mnoge ljudi razne zmote spravijo s pravega pota. Ne samo postanek, ampak tudi cela ustavna cerkev spada pod vrsto onih dejanj, ki izvirajo iz slobodne volje: zato se pa mora vsaka sodba omejiti le na to, kar se je v resnici zgodilo, ne pa, da bi be preiskovalo, kaka bi utegnila biti jedinost cerkve, ampak kako jedinost je hotel oni, ki jo je ustanovil. Ce se torej oziramo na to, kar se je zgodilo, Jezus Kristus ni take cerkve ustanovil in stvaril, „Gospod Smuk, — oprostite, da Vam tako slabo postrežem; ali kljub temu, ta slivovec je izvrsten . . . Ne branite se, prosim ... In pa kruha po-kusite ; jaz sama sem ga spekla". Slivovec je bil zares izvrsten. „Kaj ne, kako je razmetano, — ali po pravici Vam povem, niti trenotek nimam časa, da bi kaj pospravila. Zmirom letam okoli po opravkin in tudi v prodajalnici moram pomagati, — gospodar pač ne more vsega sam ; potem pa pride čas za kuho, — zmirom sem vprežena ... Ali rad me ima gospodar ; pravi, da me ne da nikdar od sebe, čeprav se zdaj v kratkem oženi . . . veste, z ono Kra-marjevo — ne poznate je ? Blaga duša ! . . . Pa oprostite samo za hip, da zakurim za večerjo . . . Skoro bi bila pozabila". In že je odhitela v kuhinjo s svojimi hlastnimi, nerodnimi koraki . . . „Gospod Smuk!" „Prosim ?" Stopil sem na prag. „Ravno sedaj-le sem se domislila . . . pa Vam se gotovo mudi ?" „A, nikakor ne, gospd . . ." „Prosila bi Vas nekaj; zamudilo Vas bo samo katera bi obsegala več sploh podobnih, a vender ločenih društev, katera pa ne vežejo one vezi, ki bi storile cerkev le jedno samo zase, kakor spoznavamo v veri: „Verujem v jedno .. . cerkev." (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 25. julija. DeSelnozborske volitve se vrši po nekaterih kronovinah najbrže pred mesecem oktobrom. Uradna „Presse" zagotavlja, da je poročilo nekaterih listov, po katerem se vrše deželnozborske volitve v devetih kronovinah začetkom meseca oktobra, nezanesljivo in ne popolno natančno. V nekaterih kronovinah se vrši volitve mnogo preje, najbrže že v mesecu avgustu, v ostalih pa še morda pozneje, kakor je bilo označeno v javnih listih. Kvotno vprašanje je gotovo jedno najtežjih, kar jih je treba rešiti v bližnji bodočnosti in, kakor smo že opetovano naglašali, največja ovira, da ne more gladko steči razprava glede obnovitve pogodbe mej Avstrijo in Ogersko. Ogerska vlada noče ničesar slišati o kakem pravičnem sorazmerju obestran-skega prinosa in kvotna deputacija je sedaj opetovano naznanila avstrijskim zastopnikom, da niti za las ne odstopi od svojih prvotnih zahtev. V takih okolnostih je popolnoma izključeno vsako sporazum-ljenje, vsled česar so dospeli nekateri krogi do zaključka, da ne bo v tem oziru preostajalo ničesar druzega, nego da posreduje mej obema državnima polovicama sam vladar. Ako bi se to v resnici moralo zgoditi, tedaj bi naredili avstro-ogerski narodi prav slab vtis na zunanji svet in bi se jim po pravici očitalo, da ni mej njimi niti toliko jedinosti, da bi se sporazumeli glede jednega vprašanja. (Jpati je sicer, da do tega ne bo prišlo, popolno nemogoče pa je, kar domneva „Fremdenblatt", da se reši namreč to pereče vprašanje še tekom prihodnje jeseni. Tako nagla rešitev je že na Ogerskem nemogoča, koliko bolj pa še v Avstriji, kjer se nobena mero-dajna parlamentarna stranka ne bode upala odobriti pogajanja mej obema vladama, ki nikakor ne vstre-zajo pravičnim avstrijskim zahtevam. Akoravno se Mažari na vse kriplje protivijo povišanju kvote, se vendar za dolgo ne bodo mogli ustavljati pravičnim avstrijskim zahtevam, kajti popolno smešna je ma-žarska trditev, da sedaj, ko se je povišala davčna moč ogerskega naroda za celih 800 milijonov, ne morejo nič več plačevati, nego so plačevali v dobi najžalostnejih gospodarskih razmer. Gališki namestnik knez Sangusko je nastopil te dni večtedenski dopust. Ta dogodek daje nekaterim političnim krogom posebno v Levovu povod, da govore zopet o odstopu namestnika Sangusko. Kakor znano, je krožila jednaka vest že pred štirimi meseci, toda uradno glasilo „Gazeta Lvovska" jo je takoj označilo kot neresnično. Kaj takega je mogoče tudi sedaj, vendar pa trdi „Galičanin", da je vest o odstopu sedaj bolj verojetna posebno še vsled tega, ker se namestnik knez Sangusko ne strinja povsem z obstoječimi razmerami, posebno mu pa ni všeč najnoveje gibanje mej tlačenimi stanovi. Poslednjim bode gotovo ustreženo, ako zapusti Galicijo še pred razpisom volitev. par trenotkov, a meni napravite veliko uslugo, če mi ustrežete". „Vsekakor Vam ugodim". „Glejte, pisala bi rada pismo svojemu bratu na Gorenjsko . . . Bila sem namreč pred pol letom pri njem, in me je bil prav zelo vesel. Lani se je bogato oženil, — no, in tudi sam je imel denarja; jaz pa, — saj veste — reva . . ." „Razumem, razumem ; o, on Vam gotovo pomore . . ." „Jaz sem prepričana, gospod Smuk ... saj je taka blaga duša . . . kako me je imel radi Štirinajst dnij sem bila pri njem, — in niti jedenkrat nisem čula žal besede; prav nič me ni priganjal k delu, ker je videl, da sem bolna; jaz pa sem kljub temu opravljala vsa hišna dela . . . Samo žena njegova me ni mogla, — to je že tako navada. Ali hudega mi ni storila nič, — bila je vendar-le blaga duša . . . Brat pa mi je še celo vožnjo plačal do mesta . . ." „To je res blaga duša !" vzdihnil sem jaz. „Kaj ne da? Oh, saj ga imajo hlapci in dekle tako zelo radi, — vsak človek ga mora rad imeti ..." (Konec sledi.) Kompromis mej češkima strankama. Osrednji volilni odbor stranke Mlado- in 8taročehov je izvolil izmej svoje srede pododbor, ki obstoji ii šestih članov. Ljudska stranka je poslala v ta odbor poslanca dr. Tučeka, dr. Stranskega in Vjehodila, narodno stranko pa zastopajo dr. 2aiek, dr. Pražak in Rozkošnj. Ta pododbor mora sostaviti skupni volilni oklic in pripraviti vse potrebno, da se odstranijo še nekatere malenkostne nejasnosti. Husov spomenik v Pragi. Praški mestni zastop je v torek obravnaval o predlogu mestnega sveta, naj se za Husov spomenik ne davoli prostor na staromestnem trgu, temveč na betlehemskem. Mladočeh Sokol naglaša, da se mora Husu postaviti spomenik na najlepšem prostoru v Pragi, in ta je v starem mestu, kjer je bil izvoljen najpopularnejši čeSki kralj in kjer je po bitki v Beli Gori izkrvavel cvet češkega plemstva. Kanonik dr. Marek se sploh protivi, da se postavi spomenik možu, ki je bil upornik proti cerkveni oblasti. Hus ima sicer velike zasluge za češko slovstvo in njemu tudi gre mesto v panteonu čeških zaslužnih mož, nikakor pa ne spomenik kot uporniku. Živahno odobravanje na galeriji je razkačilo Mladočehe, ki kriči proti galeriji: Lumpje, klerikalni hlapci itd. Dr. Milde naglaša, da so se veščaki izrekli za betlehemski trg. Po daljši debati mestni zbor z 32 proti 30 glasovom odkloni Sokolov predlog, da se Husu postavi spomenik na staromestnem trgu, ter se z vsemi proti trem glasovom odloči za betlehemski trg. O razmerah na Kreti pišejo zelo obširno „Novosti" ter podajajo jako žalostno sliko o položaju ondotnih prebivalcev in dežele same. Jako pomenljiv je pa konec tega popisa. Po mnenju tega lista se ne sme pozabiti, da se nahajamo v zadnjem in najnevarnejem štadiju orijentalskega vprašanja. Turčija je kmalu na tem, da razpade in le lahnega pritiska od dveh ali treh velevlastij je potreba, da se popolno zdrobi vsa njena moč. Vendar pa tiči glavna nevarnost v tem, da poskuša vsaka velemoč utrditi svojo oblast na obrežju Bospora. Tega pa Rusija ne more mirno gledati in bi na noben način ne dovolila, da bi kaka evropska velesila prevzela mesto Turčije v Carigradu. Ravno to provzro-čuje strah pred splošno evropsko vojsko in ravno ta okolnost brani evropskim velevlastem, nastopiti od-ločnejo pot, in dovoljuje le mirnim potom skušati zagotoviti pravice svojim podložnikom. To se jim pa ne bode nikdar popolnem posrečilo in tako bodo morali nesrečni narodi še nadalje prenašati neznosno breme turške nasilnosti le vsled bojazljivosti evropskih držav. Socijalistični kongres v Idile. Včeraj so došli na štirinajsti socijalistični kongres v Lille, ki se otvoril minuli torek, tudi zastopniki nemške in avstrijske socijalne demokracije, namreč: Lieb-knecht, Singer, Fischer in „največji prijatelj avstrijskih delavcev", židovski advokat dr. Adler. Vspre-jem poslednje imenovanih „ljudskih osrečevalcev" ni bil nič kaj simpatičen, kajti nebrojna, po poročilu nekaterih listov nad 40.000 glav broječa množica se ne more sprijazniti s socijalno-demokratično internacijonalo. Okolu osme ure zvečer se je pomikal sprevod vdeležnikov, katerih je nekaj nad 300, k socialističnemu županu, koder so se vršili razni nagovori. Mej potjo so pa planili nanje republikanci, posebno dijaki, ter jim raztrgali rudečo zastavo in mej kričanjem: „Živela Francija" zaganjali se v vdeležence. K sreči se nemški socijalistični zastopniki niso vdeležili sprevoda in so se že popreje nepoznani podali v županovo poslopje, sicer bi se jim bila prav slaba godila. Demonstracije protisocijalistov so trajale do polunoči in je bilo ranjenih in areto-vanih več oseb. Posvetovanje se vrši tajno in bo obsegalo le nekaj skupnih sej, ker se prihodnji ponedeljek otvori mejnarodni kongres v Londonu. Kakor vsako tudi ta socijalistična zborovanja ne bodo imela za revne delavske trpine nikakega pomena vrednega vspeha in je le škoda za ogromne svote, katere so morali z žuljavimi rokami prislužiti zapeljani trpini, in katere bodo sedaj zapravili njihovi voditelji. Slovstvo. Enchiridion Liturgicum in usum Clericorum et Sacerdotum in sacris functionibus. Kx libris litur-gicis, S. R. C. decretis et probatis auctoribus col-legit Josephus Erker. Labaci 1896. XII+398 str. v osmerki. Cena 1 gld. 50 kr. v „Katoliški Bukvami". Katoliškemu mačniku in kleriku sploh je sveta dolžnost, da dobro potna cerkvena pravila določujoča, kako izvrševati posamezne liturgične funkcije, in da kolikor moč natanko spolnuje vse rubrike, naj so že bistvene ali ne, ukazujoče ali pa samo vodilne. Res nam ne manjka knjig, iz katerih duhovnik zajemati more njemu prepotrebno znanje. Zraven misala in drugih liturgičnih knjig pa zbirk dekretov S. R. 0. so nam na razpolago krasne li-turgike, n. pr. J. B. dr. Herdt „Sacr&e liturgiae praxis", Hartmann „Repertorium Rituum", Iloflin-gerjevi spisi, dr. Val. Thalhoter „Handbuch der ka-thol. Liturgik", P. J. Schneider „Manuale sacerdo-tum" itd. A pri vseh teh podatkih smemo reči, da nam je prav dobro došla gori imenovana knjiga, ki je te dni izšla iz „Katol. Tiskarne". Da ni treba duhovniku iskati tega določila v tej knjigi, rubrik za ono sv. opravilo spet v drugej, nam je g. spiritual ljubljanskega duh. semenišča z veliko marljivostjo in vestnostjo iz raznih ter najboljših in najzanesljivejših virov znosil skupaj vse, kar potrebujeta mladi klerik in mašnik pri raznih bogočastnih opravilih. Naj za zgled imenujemo glavne trarine spisa. Vsa knjiga razpade na štiri glavne dele. V prvem g. pisatelj govori „de caeremoniis fundamen-talibus occurrentibus in sacris functionibus, de die-bus liturgicis, de Choro". Drugi del podaje navod za sv. službo nižjim duhovskim strežnikom. Tukaj je govor „de Crucifero, de Ceroferariis, de ministro de gremiali, de Syrmifero, de libro, de bugia, de mitra, de baculo, de Thuriferario, de Caeremoniario". Tretji del knjige ima nauk de officio Ministrorum sacrorum in Missa solemni, in Missa pontiiicali, in Missa eoram Episcopo". Četrti del daje natančen poduk mašniku samemu in sicer: Kaj mu je sploh treba, da presv. daritev opravi veljavno in vredno ; potem: kako mu je natančno po cerkvenih velevah opraviti zasebno ali neslovesno mašo, kaj mu je pomniti ozir slovesne in pete maše, kaj ozir sv. daritve, katera se obhaja pred izpostavljenim sv. Reš-njim Telesom, kako se vesti pri črni maši, kako opravljati votivno mašo, kako sv. obhajilo deliti itd. Tu in tam g. spiritual nauke pojasnuje s podoDi-cami, n. pr. ko govori o incenzaciji altarja in darov, ali ko uči, kako in kam se je pred altarjem postaviti mašniku in strežnikom ob raznih bogočastnih opravilih. Omenjali smo že, da se g. pisatelj v knjigi sklicuje na najzanesljivejše vire; tudi je pazil na najnovejše dekrete S. R. C. Tako n. pr. spretno porablja „decretum Urbis et Orbis de die 9. Decem-bris 1895 de Missa in aliena ecclesia". Iskanje rubrik olajšuje prav natančni „Index alphabeticus". Žal, da nam knjiga ne poda tudi cerkvenih določil za nekatera druga važnejša sv. opravila, n. pr. za slovesne večernice, za procesije, litanije, za imenit-nejša blažila . . . Knjigi v posebno čast je potrdilo in prav toplo priporočilo prevzv. g. knezoškofa ljubljanskega dne 16. julija 1896. Ker smo tudi s tiskom, papirjem, obliko, sploh z vnanjščino knjige prav zadovoljni, smemo mirne vesti najtopleje priporočiti ta „Enchiridion Liturgi-cum" slehernemu katol. duhovaiku. Kogar ne sili potreba k nakupu, ga bode k temu morda ganila opomnja na zavitku : „Lucra dabuntur orphanis sub-levandis". E. Tedenski koledar. Nedelja, 26. julija: 9. po Bink., evang.: Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. Ana, mati Mar. Ponedeljek, 27. jul.: Pantaleon m. Torek, 28. jul.: Inocencij pap. Nazarij in drug. m. m. Sreda, 29. jul.: Marta dev. Četrtek, 30. jul.: Abdon in Senen m. m. Petek, 31. julija: Ignacij Lojol. Sobota, 1. avgusta: Vezi svet. Petra. — Lunin spremin: Zadnji krajec dne 1. avgusta ob 7. uri 32 m. — S o 1 n c e izide dne 1. avg. ob 4. uri 48 m., zaide ob 7. uri 35 m. — D a n se skrči v avgustu za 1 uro 28 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. julija. (Shod t Št. Rupertu.) „Slov. Narod" pošilja na vse „klerikalne" shode svoje posebne poročevalce. To nas jako veseli, da se nemčursko-liberalna garda toliko zanimlje za naše delovanje. Namen seveda je jedino le ta, da nagrabi polne pesti cestnega blata in omeče ž njim „črne klerikalce", ki se ne boj£ v brk jim povedati resnico. Ce pa ne nBjdejo v jajci dlake, potem si pomagajo naravnost z lažjo in obrekovanjem. Tako je storil tudi petelinji dopisnik rakovniški o zadnjem shodu v St. Rupertu. Temu navihanemu gospodu se sieer prav nič ne čudimo, da kvasi v javnost take budalosti, a da glasilo nem-čurskoliberalne koalicije nima boljših mašil za svoje predale, to je značilno. Muhasti „Narodov" dopisnik ni v nobenem govoru mogel najti kljuke, na katero bi obesil svoj repati klobuk, zato trobi v svet podlo obrekovanje „duhovnih gospodov". Kar pa se tiče uravnave Mirne, bodi mu povedano, da poslanec Žitnik ni čepel 5 mesecev na dotičnih spisih, kajti nadomeščal je g. Povšeta v dež. odboru le 3 mesece in 20 dnij ter pospešil to pereče vprašanje, kolikor mu je bilo mogoče. Gosp. dopisnik, zakaj pa ste se skrivali za planke in veje ? Tam bi bili pogumno stopili na pete ter interpelovali poslanca. Bodite prepričani, da bi bili zvedeli čisto resnico. Tako zahrbtni napadi Vam ne delajo nobene časti, če se sploh štejete med inteligentne može! (Slavnosti na Bledu.) Sedaj razpošilja pripravljalni odbor, ki je pod pokroviteljstvom gospe baronice Heinove, vabila na slavnosti, ki se vrše ob navzočnosti ministerskega predsednika grafa Badenija dne 2. in 3. avgusta na Bledu. Dne 2. avgusta zvečer ob 9. uri v novem kopelnem salonu slavnostni koncert, pri katerem sodelujeta operni pevec Tertnik in gdč. Vrhunc. Dne 3. avgusta ob 11. uri sslovesno blagoslovi sklepni kamen, popoludne ob dveh je banket, zvečer ob osmih vožnja po jezeru, razsvetljava, umetalni ogenj in godba. — Ob 10. zvečer je veselica in ples v novem salonu. Karta za osebo velja 3 gld., za družino 10 gld., za banket 5 gld. (Iz Kostanjevice,) 23. julija. Ze nekaj časa sem se po „Delavcu" in „Slov. Narodu" — par nobile fratrum — trosijo grdi, ostudni napadi na našega gospoda župnika, napadi brez vsake stvarne podlage iz podlega, osebnega maščevanja, s katerimi si svojo jezico hladi neko človeče, kateremu se je g. župnik zameril. V sledečem odgovarjam kratko na vse tiste „duhovite članke", da kdo napačno ne sodi našega molčanja. Letošnjo spomlad so pri nas našli utopljenega človeka, ki je bil vsem znan kot ničvreden, grd preklinjevalec, ki v svojem življenju ni maral ne za molitev, ne za cerkev. Zapravil je bil svoje premoženje, potem pa bil občini v breme. Tistega popoludne, ko so ga potem našli mrtvega, je še odgovoril nekomu, ki ga je vprašal, kam gre: „Grem se kam obesit ali bom pa v vodo skočil, sem že sit tacega življenja." Par ur kasneje so ga res našli utopljenega v vodi in kdo bi ne mislil tu na očitno zvezo tega dogodka s prejšnjimi besedami in ne sklepal na samoumor? Gospod župnik ga tedaj, ko so mu ljudje vse to pravili, ni mogel cerkveno pokopati, držeč se cerkvenih postav o pogrebu samomorilcev. Toda naš socijalni demokrat, znan postopač, bivši črevljar, sedaj potovalni agent neke banke, mislil si je drugače, videl je v tem dogodku priliko, koder bi se od strani lahko znosil nad gospodom župnikom. In res je poslal brž dopis „Delavcu", kojega marljiv in vreden sotrudnik ter raz-našalec je, kjer je celo stvar zasukal po svoje, kakor mu je kazalo v njegove namene, češ, gospod župnik zato ni hotel pokopati rajnega, ker ni kazalo nič pogrebščine. Toda toliko bi vendar lahko vedel tudi on, da se samomorilca ne sme cerkveno pokopati, ko bi še toliko neslo, in da nasprotno tudi najrevnejši, a pošteni kristijan ne zgubi pravice do cerkvenega pogreba, če tudi nič ne nese. Pa kaj to njega mar, da se le jedna priloži duhovnom! Ubogi pa ljudje, ki morajo po „Delavcu" požirati modrosti bankerotiranih črevljarjev, potovalnih agentov ter pijanih, po Dunaju se pretepajočih dijakov 1 S takimi članki, kot je ta, se menda tudi rešuje socijalno vprašanje, ka-li? To je bilo spomladi in ne bi bil prijel za pero zavoljo teh neslanosti, da se ni sedaj nekdo v „Narodu", listu slovenske lajiške inteligen-cije, zopet in brez vzroka razkoračil nad našim gospodom župnikom o podobnem dogodku. Mimogrede rečeno: kdor le včasih dobi v roke „Delavca" ali „Narod", lahko uvidi, da se ta dva lista prav nič ne razlikujeta v pisarjenju proti duhovnikom, cerkvi; to seveda kaže, da si nista nič v žlahti. — Tedaj gre se zopet za pogreb. Umrla je tu pred kratkim oseba, ki jo „Narodov" dopisnik sočutno zove „dekle", katerega imena pa ni zaslužila, in tej osebi je gospod župnik zabranil zvoniti, predno se ne poravnajo troški zvonenja. To je pa storil iz naslednjega razloga: Pred štirimi leti je bila umrla mati te osebe in zvonilo jej je pri treh cerkvah skozi dva dni; pokopali so jo z velikim „pompom", oba gospoda sta morala k sprevodu. Pa še do danes po preteku 4, reci Štirih let še ni nikdo te rodbine vprašal, koliko stane račun za pogreb in zvonenje. Sploh je tu navada pri ljudeh, ki se toliko po robu postavljajo duhovnikom, da vse zahtevajo od duhovnikov, ko jih potrebujejo, a drugače jih ne poznajo. To sedaj, da pri nas te vrste gospoda ostaja na dolgu cerkvi in duhovniku, ni nič redkega, kakor vidite, in zato je gospod župnik v omenjenem slučaju zahteval, naj se poravnajo troški za zvonenje, ne za pogreb, da bi cerkev zopet ne trpela škode in bi se cerkovnik zastonj ne trudil. Dopisnik „Narodov" pa iz cele „storje" hoče dobiti kapital za svoje težnje, češ, župnik zato ni pustil prej zvoniti, dokler se ne plača, ker se je bal, da bi ne bil prikrajšan v svojih dohodkih ter citiral iz „čestitega" „Delavca" do-slovno: „Kjer ni cingeljna, ni bingeljna." Ta učeni gospod, ki vtika svoj nos v stvari, ki mu nič mar niso, tedaj niti tega ne vö, da od zvonenja nima gospod župnik ni beliča, ampak le cerkev in cerkovnik. In „Narod" je seveda z veseljem ter patetično zabilježil: „Vredno je to početje, da je javno pribijemo." Pribijte rajše javno svoje obrekovanje, da bo pošten človek, kateremu „Narodova" modrost Še ni zmešala možganov, vedel, kako tendencijozno umete zavijati najneznatnejše stvari. (Iz Vipave.) Vsako leto obhaja se god sv. Ane na Vipavskem s tem, da je v romarski cerkvi Matere Božje v Logu slovesna sveta maša. Letos pade ta praznik na nedeljo. Pričakovati je, da bo prišlo vsled tega mnogo romarjev iz daljnih krajev polastit nebeško Gospo! Da vstrežemo božjepotnikom, bota v ta namen v Logu dve sveti maši, jedna ob 9., druga ob 10. uri. — Pripomnimo, da bode pri prvi sveti maši pelo pevsko društvo iz Nabrežine, katero se je drage volje samo ponudilo. Bog blagoslavljaj društvo ! (Darovi.) Za monsignor Jeranovo dijaško mizo: G. Oroslav Dolenec namesto venca na grob pok. g. Petra Berčiča 5 gld. — Neimenovan 2 gld. — G. Alojzij Stare, vpok. župnik v Ljubljani več obleke. — Za akademično društvo „Danica" na Dunaju: G. Pr. Knavs, kaplan v Šempetru pri Gorici nabral mej prijatelji 10 gld. — Bog plačaj blagim dobrotnikom ! (Nesreče.) Pri včerajšnji nevihti, ki se je proti večeru razvnela nad Ljubljano, je treščilo pri tobačni tovarni v dimnik. Strela ni napravila posebne škode. — Dne 19. t. m. je pri Krškem utonil devetletni Mih. Vidic iz Mal. Mračevega. — Dne 21. t. m. je v Unci vtonil pri kopanju 18letni organist Jakob Jerman. Ker je takrat voda zelo narasla in bila kalna, niso še dobili trupla vtopljenčevega. — 35-letni Anton Koman iz Vižmarij je šel 15. t. m. z doma nabirat lipovega cvetja, a se ni vrnil domov. 18. julija so ga našli pod neko lipo mrtvega. Naj- brže da je padel z lipe in se ubil. * * * (Umrl) je 23. t. m. v Toplicah pri Doberni sod-nijski adjunkt in deželni poslanec štajerski dr. Wo-kaun. Pokojnik je bil hud nasprotnik Slovencev in so be štajerski slovenski poslanci večkrat v državnem zboru pritoževali nad njegovim strankarskim uradnim postopanjem. (Shod nemško-narodne stranke v Gradcu.) Iz Gradca se nam poroča: Omenjal sem v zadnjem dopisu, kako se je nemškim liberalcem izjalovil njih zaupni shod. Dne 23. julija je s shodom poskusila svojo srečo nemška ljudska stranka pod vodstvom dr. Derschatta in Hoflmann r Wellenhofa. Nova ta stranka hoče nekako v sredi mej liberalizmom in antisemitizmom vesljati pod veliko-nemšk« narodno zastavo. Zoper vero nič nimajo, vendar se ne sme, kakor se je do sedaj godilo (?), vera uporabljati v strankarske politične namene. Glede Slovencev v deželi so ti modri nemški možje rekli, da je najbolj prav, ako ostanejo doma. Te besede dr. Derschattove so spremljali navzoči z burnim odobravanjem. — Sicer se pa na shodu ni zgodilo nobene nesreče, razven da so tudi proslavljali — Schönererja! („Lepi" Ivan se je blamiral znova!) S Staje r s k e g a. Izvestno ste čitali oba radikalno-su-rova odgovora na moje vrstice glede razupitega dopisnika v „Delavcu". — V „Slov. Narodu", v listu, katerega voditelje je nazival „lepi" Ivan neštetokrat „bedake", „zabite borniranee", „politične skop-Ijence" (!) itd., v listu, kateremu je nadel isti Ivan malo častno, pa karakterizujoče ime „Fiakerblatt" in ljubljanski „Extrablatt", v tem listu si je izpro-sjačil „grozni" Ivan prostorček, da opere sebe : — zamorca; in .Narod" mu ga je velikodušno prepustil. V „Slov. Narodu" je torej izšla velezname-nita izjava, v kateri zatrjujejo nekateri dijaki, da so bile moje „Dunajčanove" besede glede „lepega" Ivana „neresnične, neutemeljene" itd. To naj dokaže 60 podpisov, ki se morejo baje vzmnožiti še na — čujte! — 300 podpisov. 60 dijaških podpisov, komu ne imponirajo ?! Zlasti če se ve, da se večina istih ni sama podpisala — in če se ve, da je % tist'h podpisancev — Srbov, ki iz kolegi-jalnosti za brata Slovenca store radi vse, ne vede za kaj se gre. Izmej '/s slovenskih podpisancev je večina izmej prvoletnikov, katerim imponira vsaka „stara hiša," zlasti pa, če jim slavnoista ponudi svojo „bratovščino". Izmej slovenskih „podpisancev" je tudi preeej takih, katerih 15. julija niti na Dunaj i ni bilo. Kakšno veljavo imajo torej tisti podpisi ?! — Vedite pa, da nisem trdil, da: ne občuje „nihče" z „lepim" Ivanom, nego „noben resen in pošten velikošolec". In seda j mi le dokažite, da sem pisal neresnico s — 300 podpisi! Morda jih boste iskali mej socijaloo-deuiokratičnimi, srbskimi in nemškimi kolegi, s katerimi po noči prav radikalno napadate in do krvi pretepate — brate Hrvate in Slovence ? ! Res je, da je bil „lepi" Ivan soglasno izključen iz „Slovenije", ker se je pretepal po kavarnah; — res je, da se „Ivan" sam baha s svojimi surovimi članki v brezdomovinskem in brezverskem „Delavcu" ; — res je, da je prevel „Ivan" ono so-cijalno demokratično brošuro za želez, sodruge; — res je, da piše „Ivan" tudi o kostanjeviških razmerah in res je, da živi „lepi" Grozni skoro le od honorarjev intemacijonalne demokracije, odkar je izgubil svojo ustanovo. Resnica je navzlic onim zbe-račenim podpisom, da se ga izogiblje vsak pošten in omikan slovenski visokošolec, ker se boji vsakdo njegovih brutalnostij in psovk ter da občuje le — z „brati", „genossi„ .. . Resnica je vse, kar sem pisal. „Delavcu" pa odgovarjam, da ne pridem v njegovo uredništvo nikdar. Rokopisi se morejo prepisati, resnice pa ni možno utajiti, če je očita I — Obžalujem le, da sem moral biti jaz prvi, ki je razkrinkal to temno stvar. Toliko v odgovor. Ce še ne zadostuje, postrežem z detajli in imeni. — Iskren pozdrav s počitnic. „Dunajčan." * # (Iz Celovca) 24. julija: Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico, ki se je vršil dne 15. t. m. v gostilni „pri Sandwirtu", je bil dobro obiskan in so se vse točke dnevnega reda povoljno rešile. O delovanju podružnice je navdušeno poročal gosp. stolni kaplan Mat. Ražun. Razgovor je bil precej živahen. V odbor so bili izvoljeni: Jan Ure, posestnik v Smartnu pri Celovcu, predsednik ; Tomaž Schrey, c. kr. profesor v p., podpredsednik ; Anton P e 1 n a i, kaplan mestne fare, tajnik in Mat. Ražun, stolni kaplan, blagajnik. Za zastopnika pri glavni skupščini se je izvolil preč. gosp. kanonik in stolni školastik Lambert Einspie-ler. — Na celovški c. kr. gimnaziji je bilo v minulem šolskem letu 418 dijakov, in sicer 343 Nemcev, 74 Slovencev in 1 Ceh. Katoličanov je bilo 404, luterancev 13, žid 1. S Koroškega je bilo 334 dijakov. Z odliko jih je izdelalo 65, s prvim redom 257, drugi red je dobilo 41, tretji 15 dijakov. — Drugi morajo delati še jedenkrat skušnje. Slovenski se je učilo tudi 28 Nemcev. 54 dijakov je imelo štipendije v skupnem znesku 4879 gld. 50 kr. Število slovenskih dijakov je v primeri s številom vseh dijakov veliko premajhno. Da bi bilo pravo razmerje, moralo bi biti vsaj 140 slovenskih gimnazijcev ! — Vzrokov, da je število naših dijakov tako majhno, je več. Skrb vsem rodoljubom pa bodi, da se ta nedostatek kolikor mogoče odstrani. (Iz celovške škofije.) V stalni pokoj je stopil č. g. A. Krainz, župnik v Osojah. — Farni izpiti bodo v jeseni od 30. sept. do 1. okt. — Za pre-fekta v kn. šk. dijaškem semenišču „Marijanum" sta imenovana č. gg. semeniška duhovnika Štefan Singer in J. Rogl. — Župnijo v Zelčah je dobil č. g. J. Kubica, župnik v Radenteinu. — V frančiškanski samostan v Beljaku je pozvan za lektorja naš rojak o Dioniz S p i t z e r. — V kn. šk. semenišče „Marianum" je sprejetih na novo 36 gojencev. — Za uda c. kr. okr. šol. sveta v Celovcu je imenovan preč. g. stolni korar in dekan dr. J. Somerna dobo 6 let. — Preč. g. K u e s s, župnik v Trbižu je imenovan za kn. šk. duh. svetovalca. Čestitamo! — Petindvajsetletnico mašništva obhajajo ]etos: preč. g. kn. šk. duh. svetovalec in župnik Mat. K n e s s v Trbižu, vč. g. prof. J. M U 11 e r v Celovcu ; vč. g. J. R u p n i k, župnik v Smartnu ob Beljaci ; vč. g. Jan. S a v b a h, nunski spovednik v Celovcu. — Zlato mašo darujeta vč. gg. Tom. Novak, mašnik v Gradcu in Mat. P o 1 a k, bénéficiât v Celovcu. * * * („Dogodki" v tržaškem vzgajališču „Nôtre Dame de Sion".) Poslednje dni bilo je po tržaškem časopisju, kakor poroča „Edinost", mnogo hrupa zaradi tega, ker so baje štiri „gojenke" zavoda „Nôtre Dame de Sion" pobegle iz Trsta ter se odpravile v Pariz, v samostan, ne da bi bili v to dovolili roditelji ali varuhi dotičnih deklet. Posebno tukajšnje „liberalno" trobilo je hlastno pobralo to govorico, izjavivši, da so to nasledki „mistiške", cerkvene vzgoje v tem zavodu. Kakor omenjamo v poročilu o seji mestnega sveta, je svetovalec Vene-zian celô interpeloval o tej stvari. V kolikor pa poroča službeni list, bila je vsa stvar hudo pretirana in zasukana. Stvar je ta-le: Gospodičina Medeja Bercovich, čiji sovaruh je tukajšni policijski kancelist Pasquali, odpotovala je res v Pariz, ne da bi bila vprašala dovoljenja svojega varuha, toda sporazumno s svojo materjo. Ne mati ne hči pa niste niti znali, da bi bilo treba zato še posebnega dovoljenja od strani sovaruha. Pasquali pa je pozneje odobril sklep varovanke. Pripomniti pa je, da Medeja Bercovich (Berkovic) ni bila g o j e n k a v zavodu „Notre Dame de Sion", ampak pomožna učiteljica. Druga gospodičina, ki je odpotovala na Francosko, bila je neka Francozinja, ki je bila v tem zavodu le v ta namen, da se izuri v nemščini. Ooa se je vrnila domov, k svoji obitelji. In slednjič sti se ponudili dve dekleti iz Dekani, ki ste bili p e-rici v tukajšnjem filijalnem zavodu. S tem pa ni še nikakor rečeno, da vstopiti v samostan kakor sestri, kajti v to nimati potrebne kvalifikacije.— Sinočni „Narod" tudi poroča o „samostanskih skrivnostih". Radovedni smo, ali bo tudi objavil to pojasnilo. (Za ponesrečene Buzečane.) Hišni posestnik in trgovec gospod Janez Z o r m a n v Spodnji Šiški nabral je svoto 17 gld. v korist onima dvema posestnikoma v Buzetu, katerima je grozna povodenj pred kratkim popolnoma uničila hiši z opravo vred. K gori omenjenemu znesku prispevali so : Gospod Josip Vodnik, posestnik in trgovec v Šiški 10 gl., gospa Ana Knez, posestuica, 5 gld., in gospod Matevž B a š e 1 j 2 gld. Znesek odposlal se je č. g. K 1 u n u, kapelanu v Buzetu s prošnjo, da ga izroči blagotvornemu namenu. * * * (Iz Mengša) 24. julija. Drugod se je potres oglasil jednokrat, pri nas pa dvakrat, in sicer: v nedeljo v jutro ob 1 uri 45 mt., v sredo 22. pa ob 10 uri 44 mt. dopoludne. Obadvakrat je precej porukal. Spredaj imel je ogleduha ; bobnelo je po-pred. Slovo od nas še noče vzeti. — 23. popoludne po 5. uri pa je treščilo v kozolec posestnika Alojzija Jagodic-a iz Loke pri Mengšu. Pogorelo ga je 9 okenj, napolnjenih z žitom. Stirji tesarji ki so pred bližnjim skednjem vedrili, so naglo kozolec presekali, pometali žito iz njega in tako obvarovali gospodarja večje škode. Za objekt je zavarovan. Nevarnosti za druga poslopja ni bilo, skrbel je sv. Flo-rijan in pridno lil dež iz svojega škafa. — Letina dobro kaže, bogato obetajo pridelki. Le da bi dobri Bog tudi kaj hvale dobil. (Semnji po Slovenskem od 27. julija do 1. avgusta.) Na Kranjskem: 27. v Kostanjevici, Lu-kovcu, Smartnem pri Litiji in v Telčah, v Radovljici, Leskovcu pri podružnici sv. Ane, Višnji Gori, na Bitnjah v Bohinju, v Cerknici, v Toplicah in Vrhu idrijskem kantonu ; 1. avgusta v Kranju (konjski), Vinici, Osilnici. — NaSlo v. Štajerskem: 27. v Franheimu, pri sv. Križu (pri Ljutomeru), na Tinskem, na Teharjih, v Ormožu ; 30. v Kostriv-nici; 31. v Konjicah in v Dobu pri Hrastniku. — Na Koroškem: 27. v Kotarčah in v Saksen-bergu. — Na Primorskem: dne 1. avgusta v Dutovljah. Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali : Ljubljanski šent-peterski podružnici (moška in ženska) čisti dohodek od lepe veselice dne 5. julija v znesku 400 gld. — Podružnica v Novem mestu po blagajniku gosp. Iv. Škerlju kot letni donesek in po nabiralnikih nabrano svoto 100 gld. — Izvenakademiška podružnica v Gradcu po g. blagajniku Fr. Hrašovcu 43 gld. 50 kr. — Slavno uredništvo „Sloveučevo" v Ljubljani zbirko 17 gld. 15 kr. — Sentjakobsko-trnovska moška podružnica v Ljubljani vkupe 105 gld. in sicer znaša: Ciril-Metodov dar 32 gld. 20 kr.; dali so gg.: Andr. Kalan in Iv. Vrhovnik po 5 gld.; J. Gnjezda 2 gld.; dr. Fr Lampé, kanonik J. Rozman, dr. A. Karlin, dr. J. Lesar, A. Z., Drag. Žagar, dr. J. Debevec, Jan. Oblak, Jem. Ba-hovec, Jos. Pichler, Fr. Trtnik, Jos. Vidmar, dr. I. Žitnik, dr. J. Krek, A. Stroj, dr. Fr. Ušeničnik, Iv. Vrančič, Fr. Ferjančič po 1 gld.; R. Merčun, A. Zoreč, A. Zorman, Fr. Zorman po 50 kr. in M. Mihelič 20 kr.; letnina znaša 41 gld., podpornina 24 gld. 65 kr., trnovski Mohorjani po g. F. Fer-jančiču 2 gld. 70 kr. in iz nabiralnika v trnovskem župnišču 4 gld. 45 kr. — Ormoška ženska podružnica 39 gld. 15 kr. — Podružnica v Braslovčah 17 gld. 33 kr. — Po g. A. Aškercu v Skalah pri Velenju dne 22. julija na pastoralni konferenciji zbrani duhovniki dekanije škalske zložili za veli-kovsko šolo 23 gld.; med njimi je podaril g. Kunej, župnik ponkovski 10 gld. — Gosp. Matevž Ražun, stolni kapelan v Celovcu, je poslal zbirko 187 gld. 50 kr. — Vsem blagim darovalcem in nabiralcem najprisrčnejša zahvala I Tolika požrtvovalnost mora vzradovati vsacega našinca, ki ima še srce na pravem mestu. Na bližnii skupščini v beli Ljubljani ne bodi niti jedna podružnica zapisana v črno knjigo narodne zaspanosti. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Društvo knjigovezov) imelo bode jutri zjutraj ob 7.9. uri na Rožniku sveto mašo, pri kateri poje društveni oktet. Popoludne priredi pa izlet v Podutik k Miklavu, h kateremu se vabijo vsi društveniki in prijatelji društva. Odhod ločno ob 3. uri popoludne. Narodno gospodarstvo. Zaitarana rana v našem gospodarstvu. V zadnjem času je bilo brati mnogo naznanil po uradnih časnikih glede prepovedi uvažati iz tega ali onega okuženega kraja prašiče. Da so take prepovedi umestne in potrebne, nihče ne dvomi. Isto-tako so potrebne tudi stroge varstvene naredbe v tej zadevi. Skoda le, da se te slednje zlasti ob deželni meji od merodajnih organov premalo natanko izpol-nujejo. O tacih naravnost škandaloznih slučajih bi lahko več povedali v Novem Mestu in drugodi. Seveda stopijo take varstvene naredbe navadno še le takrat v veljavo in se izvršujejo, ko je že kuga prestopila deželno mejo. Kaj pa, ali bi se ne dalo na drugi bolj koreniti način zapreti prašičji kugi pot v deželo? Menim, da bi bilo to najbolje s tem, da povzdignemo domačo rejo in se držimo bolj domače pasme, katera je sedaj že precej zboljšana z angleške, nego da kupujemo slabeje prašiče, katere k nam naganjajo sosedni hrvaški prekupci. Ti pre-kupci, katerih posamič imena so znana po vsem Kranjskem, kjer ponujajo svoje prašiče, nakupijo doli kje na Hrvatskem večje ali manjše krdelo in je potem preganjajo od vasi do vasi ponujajoč in usi-ljujoč svoje ščetinarje. Koliko napravi na poti tako krdelo škode zlasti na polju, kdo bi o tem dvomil. Se več. Taka žival je vsa izstradana, in jé vse, kar ji pride pod rilec. Zato se pa pogosto zgodi, da dobi kal iker, katere so potem tako osodepolne za ku-povalca. Mnogokrat je žival vsa vroča na potu, pride v vodo ali jo dež namoči in se prehladi, vse to pa v škodo kupovalca. Znano je tudi, da tem prekupo-valcem ni prav nič ležeče na postavnem nedeljskem počitku, in da svoje krdelo najraje zaženo ob nedeljah in praznikih h kaki cerkvi, kjer je služba božja, kjer se shaja mnogo ljudi. Pošteni ljudje se nad tem pritožujejo, zanikerneži, katerim ni mar za nedelje in praznike, se pa posmehujejo, ker pričakujejo po kupčiji pijače, katere se mnogo spije ob taki priliki in to med cviljenjem prašičev, kletvijo in razgrajanjem prodajalca in kupčevalcev. Seveda bi se mogel župnik ali dotični duhovnik temu ustaviti in tako kupčijo pred cerkvijo zabraniti. Toda kako ? Dobra beseda nič ne izda. Treba se obrniti do okrajnega glavarstva, a to ga napoti do županstva, rekši župana, a ta sam gostilničar, ki komaj čaka, da vjame kak krajcar pri pijači, to mirno trpi ne zmeneč se za nedeljski počitek in sam zaslombo daje nepostavni kupčiji. Žandarmerija je pa tudi predaleč, da bi bolj na prste stopila takim nepo-stavnostim, včasih je pa tudi premalo skrbna za to. Tako se tedaj vrši ta kupčija protipostavno in večkrat z vednostjo višje oblasti, ki bi jo lahko za-branila, ako bi le dobro voljo imela. Kar je pa najhuje, je taka kupčija na veliko škodo našim ljudem. Prekupci priženo svoje krdelo ob takem času, ko ljudem najbolj denarja primanjkuje, to -je spomladi in poleti. Naravno je tedaj, da kupec denarja za kupljene prašiče ne more odšteti. Nič ne d£. Po zimi, kadar se bodo prašiči poredili, pride prekupec zopet na ogled po vaseh in tu mora kmet plačati poleg pogodene svote, katera pa že itak presega vrednost za 5 do 10 gld., še mastne obresti plačati, navadno od 15 do 30 odstotkov. Tako in še bolj judovsko se odira naš kmet po tacih brezvestnih prekupovalcih. Naravnost obupno za takega kmeta pa je, če mu tako drago plačani prašiči obold in poginejo ali pa če so ikrasti, kar se tako pogostoma prigodi. Temu ni čuda, kakor sem omenjal, kako se taki ščetinarji preganjajo od vasi do va9i. Omenjam le še, da tudi asekuranca v slučaju, da so prašiči ikrasti, prav nič ne zaleže kmetu, ker je ne dobi. O tem pa danes ne maram govoriti, le toliko omenjam, da so razmere v tej zadevi gori v Ljubljani zares žalostne, da ne rečem kaj hujega. Kam se pa spravijo ikrasti prašiči, kadar jih klav-niški oglednik zvrže, o tem bi lahko več povedali ljubljanski in drugi mesarji. Iz rečenega je razvidno, da je skrajni čas, da se tem nepostavnostim in vnebovpijoč:m krivicam pride v okom. V prvi vrsti so v to poklicani vladni organi in njim podrejeni, dalje pa tudi deželni zbor in kupčijska zbornica. Tudi kmetijska družba naj nadaljuje v tej in še večji meri, kakor do sedaj, skrbeti za zboljšavanje naše prašičje reje. Potemtakem se bo doma pri nas v rtčenej zadevi zbolj-šaio korenito v prid našega že itak siromašnega kmeta, tudi se ne bo treba tako hitro bati, da se bo kuga od drugodi zanesla k nam. Dolenjski kmet. Telegrami. Dunaj, 25. julija. Zadnja seja mestnega zbora je bila zelo viharna. Liberalci so stavili interpelacijo na župana, zakaj je poročevalca „Wiener Tagblatta" izključil iz prostorov, odločenih poročevalcem. Zupan je odgovoril, da se je te prednosti nevrednega skazal, neosnovauo napadajoč občinske odbornike. Nadalje so liberalci interpelovali župana, ali je res, da se je župan pogajal zaradi službe magistratnega vodje. Župan je dejal, da nato ni dolžan odgovoriti. Na to nastane hrup, liberalec Weisswasser je vpil: To je strankarsko postopanje, in k redu poklican je dejal: Kar Strobach reče, to pri meni nič ne velja. Vsled tega je župan Weisswasserja izključil za dve seji. Dunaj, 25. julija. „Wiener Abendpost" objavlja prošnjo avstro-ogerskega pomožnega društva v Johannesburgu na zunanje mini-sterstvo, v kateri se slika žalostni položaj ondotnih avstrijskih izseljencev in se isto prosi, naj po možnosti zabrani nadaljno izseljevanje v Transvaal, ker imenovano društvo pri najboljši volji ne more zadostno skrbeti za nesrečnike. Dunaj, 25. julija. Ogerski ministerski predsednik je odpotoval včeraj zjutraj iz Dunaja v m. Neunkirchen, 25. julija. Vodja tukajšne velike stavke Perstl je obsojen v trimesečno ječo radi razžaljenja tovarniških ravnateljev in političnih uradnikov in prestopka družabnega zakona. Makarska, 25. julija. Kanonik stolnega kapiteljna v Makarski Matej Pavlinovič je imenovan stolnim dekanom. Krakovo, 25. julija. Mizarska stavka je z včerajšnim dnem končana, ker so delodajalci privolili v deseturno delo in petod-stotno povišanje plače. Levov, 25. julija. Ruska straža je ustrelila nekega Jorczyka, ki je prišel na pomoč nekemu Avstrijcu, katerega je zasledovala ruska straža, ker je prekoračil mejo. Na-tančneja preiskava se je odredila. Rim, 25. julija. Nuncijem v Parizu odbran je monsign. Clari, v Madridu Francica Nava in v Lizboni monsign. Ajuti. Rim, 25. julija. V včerajšnji seji je odgovoril ministerski predsednik Rudini na interpelacijo Vitelliscija glede ministerske krize ter rekol, da je moral odložiti vojaško vprašanje, ako se je hotel izogniti prepiru mej obema zbornicama. Konečno je opozarjal na strogo finančno politiko in naglašal. da se poviša letni vojni proračun le za 5 do (j milijonov. Pariz, 25. julija. „Temps" izjavlja, da je določeno potovanje ruskega carja na Francosko na sredo meseca septembra. Pariz, 25. julija. „Agence Havas" poroča iz Aten, da se je zbrala velika množica Turkov pred Herakleonom in hoče prodreti v mesto. Guverner ji vstop zabranjuje. — Prisotnost ladij zunanjih velevlastij napolnjuje kristijane z zaupanjem. — „Asty" poroča, da je izrazil ruski car po zunanjem ministru knezu Lobanovu turški vladi svoje obžalovanje nad postopanjem turških čet na Kreti. Atene, 25. julija. V Makedonijo prodrla grška četa je naletela pri Karačanu blizu Musse na oddelek turških vojakov, katerega je popolno potolkla. Od 83 vojakov so se rešili samo trije. Turška vlada je odposlala iz Soluna večje čete za vstaši. Carigrad, 25. julija. Srbski poslanik se je podal v teku včerajšnega dne k velikemu vezirju in zunanjemu ministru ter zahteval, naj se pripoznajo turški državljani srbske narodnosti za samostojen narod in se jim dovoli lastno matrično vodstvo, kakor se je to dovolilo Bolgarom in Grkom. Ministra sta obljubila, da bodeta podpirala njegovo zahtevo v ministerskem svetu. — V novejšem času krožijo zopet vesti o spremembi v turškem ministerstvu. Carigrad, 25. julija. Krečanska narodna skupščina je imela včeraj drugo sejo. Preizkusili in priporočili so sloviti vseučilišžni profesorji in zdravniki tinkturo za 2elodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), kater» je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničica velja 10 kr. 121 (50-23) 1 S: 2 k I «3 ® -» col 3 « 'S- p-H a. 2 O o O i = N CB » tfl 2 5 o«i •■»i -m 2 £ s. Š Ñ d LAV N O SKLAD I STE MATTONI JEVE^r ^—- najčlstije lužne najboljše dijctičnc in osvežujoče pijače, preskušene pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obistnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno podpiral no sredstvo pri karlovovarijskem in drugih kopeli&klh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 10 31 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Meteorologično poročilo. 24 25 čas opazovanja 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm. TS3 4 734 8 734 6 Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 15-9 I si. jvzn. ¡ del. jasno M rt rt . S s S s > 4-4 14 3 | si. jvzh. | megla 25-9 | sr. jjvzh. | oblačno | Srednja včerajšna temperatura 183" in za l-6° pod normalom. Eksekutivne dražbe. Franceta Poženela s Predgii/, nepremakljivo posestvo (1372 gld. 60 kr.), terjatev 9 gld. 70 kr., dne 1. avgusta in 5. septembra v Idriji. Janeza U r b a s a iz Dolenje Vasi nepremakljivo posestvo (2591 gld.), terjatev 500 gld., dne 20. avgusta in 24. sept. v Cerknici. Antona Torniua s lirušovja zemljišča (805, 500, 50, 305, 50 in 150 gld.) dne 8. avg. in 5. sept. v Senožečah. Gregorja B o k a 1 i č a iz Mengša zemljišče (40 gld.) dn6 4. avg. in 4. sept. v Kamniku. Jakoba S o v i n c a iz Vodic nepremakljivo posestvo (2675 gld.), terjatev 150 gld., dne 4. avg. in 4. septembra v Kamniku. Martina Ivanšeka iz Čateža nepremakljivo posestvo (900 gld.), terjatev 105 gld., dne 11. avgusta in 11. sept. v Kostanjevici. Jožefe P e t e r š i č iz Kostanjevice nepremakljivo posestvo (2780 gld.) terjatev 300 gld, dne 11. avg. in 11. sept. v Kostanjevici. Tovarniška zaloga 248 20-18 šivalnih strojev in pristrojev za vozarenje T-^j- T_ __ v Ljubljani, Dunajska IV. d dA cesta štev. 18 priporoča kot najboljši pristoj za vozarenje na daljavo ,Diirkopp -Diana' Katalogi zastonj in franko. Proč. duhovščini vljudno priporočam svojo delavnico za slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken z umetno slikarijo Ei Stuhl v Gradcu. Annenstrasse 35. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. pr e g © odpravi v 7 dneh popolnoma 501 10-4 dr. Christoff-a izbornt, neškodljivi Vmbia-omne jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. k« I I I I t I I Konjski cvet (pomnoženi restKucij.ski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po iz-~ ¡mt"!H kušenih živinozdrav- nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. Mm reflllna Sinja u živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro401et z najboljšim vspe-lioni večinoma po hlevih, ako živinče ne more Jesti; zbolj-suje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom lamo 2 gld. priporoča in tazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 17 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Jakob Accetto zidarski mojster, zapriseženi izvedenec c. kr. dež. sod. v Ljubljani, Kravja dolina £t. 19, poleg znamenja tik Martinove ceste se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v zanesljivo stro-kovnjaško izvršitev cerkvenih stavb, župnišč. zasebnih poslopij, polaganje cerkvenega tlaka, demoliranje starih poslopij, prenavljanje itd. po lastnem ali predloženem načrtu pod jamstvom dobrega, trpežnega dela po nizki, delu vseskozi primerni coni. 853 16 — 12 T}«: T-xrwnrii In Q -no rr-ri o n i 1 o domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. ±T riporocillia Iiaziiaillia naši naročniki in öitatelji „S loven o a' blagovolijo uvaževati. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbniätvom v izvrševanje EšT* Ot in vsakovrstnih poprav -3DK I A Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav Priporočilna pisma najbol|ših vešč a kov so na razpolago. bife* Matija Horvat f* i Čevljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra cesta 32 $ priporoča Be prečast. duhovščini in sluv. občinstvu * v naročanju raznovrstnega ■ obuvala i katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga j od najpreprostejše do najfinejše oblike. i izdelovatelj cerkvenega orodja in posode '■'i LJubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. AlojzIJevišča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštrano, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko oerkvljo. Mojstra pleskarja c.kr. državneir .kr. priv. južne železnice priporočala se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. Aloj zij Zorman trgov 'na z rao':o v Ljubljani, Floiljan^ke ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zago- | tavlja uliudno postrežbo. i i Josip Rebek preje Ahčin 1 ključavničar i v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 , priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim , predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- , vrstna stavbinska klluoarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov in telefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizko. GABRIJEL OZELJ tapetar r Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 I ,,, se priporoča preč. duhovščini in si. ob-^ činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko A spadajočih predmetov, kakor: garnitur, ) divanov, žimnatlh in modrocevna peresih itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po &( najnižji cer.i — Ponudi se tudi v tapeci-t ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka-tere tudi špalira. Osobito se priporoča za delo na deželi. IVAN JAZ v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih strojev in ceniki zastonj pristrojev za vozarenje. in franko. ************************** Franjo Toman t podobar ln pozlatar, Križevnlškl trgi, Ljubljana £ se priporoča preč. duhovščini za izdelo-vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ' ceni iu priznano natančni izvršitvi. V zalogi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), slike, cofe, kiogljice za vrvi itd. . KI srn- 9 s večar v Gorici, Solkanska oesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne ■ž* čebelno-voščene sveče *k- ki g. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto ■MM 1000 kron. MMMNH PoSiljatev franko za naročila v Avstro-Ot/erski monarhiji. I V A Ji UR A Ji Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po -= nizkih cenah. ZZ2 ö_ JERNEJ ČERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščin in si. občinstvu svojo bogato zal' jo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga po najnižji ceni. ^ ^ % Na najnovejši način umetne $: zobe in zobovja | ! -—— * $ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja f ?plombovanja in vse zobne ope- a racije, — odstranjuje zobne bole- » J čine z usmrtenjem živca J t zobozdravnik A. Paichel | % poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi 5 J hiši, I. nadstr. J Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitl:e in med priporoča preč. duhovščini in s', občinstvu OROSIaAV DOLENEC svecar In lectar, trgovina z medom In voskom v Ljubljani, Gledaltščne ulice 3t. 10. Dobiva se tudi mžd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-m puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek U | in suho satovje. mmmmmmmmm§mmmmmmm D I> ra.gr. Matkovid II brivec in vljastVjar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 se priporoča v najtančnejše izvrševanje vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt _ spadajočih del. Postrežba je uljudna in 1| vsestranski pozorna. Brata Appe • ^ izdelovatelja lončenih pečij . i v Kandiji pri Novem mestu > ajv^ (na Dolenjskem) ^' iAN m vseh v S&S S» X, :< - trpežno » ognji «- ; 6 ? . i' delanih predmetov po j | < prav nizki ceni. — Zaloga ; J ^ : v Ljubljani je v Židovski ulici, W zastopnik g. Kališ na Prešernovem trgu. ' Zaloga rezilnega orodja 0 ■■ S # ■■ ln klrurgičnlh Instrumentov I ¿Ml AlojzifVanino | priporoča prečastiti duhovščini in slav-; nernu občinstvu nože, ikarje, britve I itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. ] Brušenje in poprave izvršuje točno. P5HSBSH5HSH5H45H. Gj Franc Pavsner vXLorjev trg 4 L. naspro.i c. kr. gimnaziji ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [Jj stvu v naročila na duhovniško ln ol- " nj vllno obleko po poljubnem kroju zago-ln tavljajoč trpežno, natančno delo, u' udno j{] postrežbo io kar možno nizko ce-^o. Q"aHHHH5aSEHHS#eSHSH5H5H5H5ii' FB. TOMEC | pozlatar v Ljubljarr. Streliške ulice št. 14 P ; se priporoča preč. duhovščini in si. ob- S? ! činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del '' in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, križevih potov, podob svetnikov itd. zagotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen<5. HENRIK ZADNIKAlt Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta it. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, •vetllnio, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove prodinoto ter prenavlja staro, obrabljeno. Delo pošteno iz zanesljivo kovine po nizki ceni. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče »■»♦» ■»♦»«»■o«»««»«»»» I LUKA VILHAR | Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo zlatih in srebrnih žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic po najnižjih cenah. — I t i t I I * - - I Ž Poprave izvršuje natančno ln točno. $ | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- $ { činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- % fskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri ♦ novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * J in ceno. Prenavlja tudi obrabljene predmete. J «*«>«*+«> *+*<«++« I Fr. Šiška ded.^Vi^U | 4f Marije Terezije oesta št. 6 § t* se priporoča v podkavanje konj in razno- « vrstnih voz, ima tudi v zalogi f f raznovrstne voze in sani f ^ ter jih izdeluje po najnižji ceni. ^ mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo clivanov, dimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, ¡zborno blago. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima -S** narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo ee točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. C Tapetniška kupčija OBREZA v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 > dobroznana preč. duhovščini, priporoča i svoje izvrstne modroce na peresih j (Pedenmitratzen) po 10 gl,, nadalje ilm- < nloe, dlvane ln vsa v tapetnliko obrt «padajoča dela. 900000000000000000004 s ►o C) e O h. >o o •- Ognjn protivno opeko in plošče. Rfrečnn Jpmnirn (Dachpappe) ter vse v stavbinsko stroko fjll vtzJJ/vlL^U spadajoče predmete. Trstne štor je in karbolinej. Najnižje cene. <265 3°-3°) I Pleskarski in lakirarski obrt tvrdlio I Josip Makovec v Ljubljani I -na Bregu štev. 20 = j| ...........................................: se priporoča preeast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno Izvršeno lmltaoijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega ^ materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52—10 x x x i x x i x x 520 3-1 tffiarGolinej, stav3eni in alaBasirov gips WtT ponuja po najnižjih cenah cUdolf %Xauptmann, izdelovatelj oljnatih barv, lakov, firneža itd. v Ljubljani. .X. X X. Restavracija Pufltsch y Žabnici, * _ob vznožju gore sv. Višarij._ Podpisani javlja uljudno potujočemu p. n. občinstvu, da je sezidal nasproti postaje Žabniea c. kr. avstrijskih železnic novo restavracijo i opremil z vsemi potrebščinami najbolje. — Osobito bodi romarjem, 1 ravajo obiskati slovito 465 15- božjo pot na sv. Višarjih najbolje priporočena, ker Je od tu najbllžnja pot do cerkve sv. Vliarij. Za zanesljivo dobro kuhinjo in pijačo, istotako za pazno in uljudno postrežbo je najbolje oskrbljeno. — Točilo se bode izvrstno dobro vležano Koslerjevo marčno in založno pivo, zajamčeno pristna štajerska, tirolska in laška vina, pa tudi razne mineralne vode. — Cene se ne bodo menjavale, temveč postreglo se bode s stalnimi, zmernimi cenami ob vsakem letnem času. Nosačl. spremljevalci, Jezdni konji in tovorna živina, dalje sani za povratno vožnjo z gore bodo vselej na razpolago. V obilni obisk vabita uljudno velespoštovanjem Frano WoŽitZ, restavrater. Rudolf PufitSCh, posestnik. Dunajska borza. Dn6 24. julija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4 %...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci C. kr. cekini . . . 101 gld. 70 kr. 101 75 123 90 101 15 122 65 99 55 977 — 363 75 119 70 58 70 11 73 9 51 ft 44 40 5 n 64 ñ Dn6 24. julija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke I. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 1% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ , dolenjskih železnic 4% 144 gld. 60 157 - 190 - 99 40 139 50 126 75 110 — 112 • — 99 • 35 225 — 171 — 128 90 99 «1 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Gen6is srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove se v. železn., 1000 gl. st.v. 3410 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal. Jeleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . ■ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 200 gld, 50 137 „ - 18 „ - 22 50 69 50 69 50 60 — 22 — 156 no 7. 3410 420 — e 103 50 61 — t 80 40 e 160 25 . 126 n 62 ST Nakup ln prodaja *£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje z» zgube pri žrebanjih, pri izirebanjs najiiianjšega dobitka. K s 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „H E B € II H" «illnili it. 10 Dunaj, Miriihiltintraui 741. _ Pojasnila "U v vseh gospodarskih in Inan6nih stvareh, i potem o kursnih vrednostih vseh ipokuiaoijskih vrednostnih | papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ■ ooresiovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "VI