a Velja po pošti: ss
,4 a oelo leto napre] .	K 26'—
aa pol let« » .	» 13'—
za četrt » » .	» 6*50
za en meseo > .	» 2-20
■a Nemčijo oeloletno	» 29'—
za ostalo inozemstvo	» 35'—
ss V npravništvu: s
Za oelo leto naprej . K 22'40 ga pol leta » . » 11-20 sa četrt » » . » 5*60 sa en meseo » . » I'90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
L0VEHE
Inseratl:
Enostolpna petltvrBta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
sa dvakrat.....» 13 »
sa trikrat.....» 10 •
sa več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticah atane enostolpna garmondvrata 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
Izhaja:
vsak dan, lzvsem&i nedelje Ia pr.aznike, ob 5. url popoldne.
w Orednifitvo Je v Kopitarjevih nlioah Stev. 8/111. Bokoplsi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ae ee sprejemajo. — Uredniškega teleiona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 8. 1 bi Sprejema naročnino, inserate in reklamaci)e. ■■ ' ' Upravniškega teleiona Stev. 188. =
Današnja številka obsega 20 strani.
Nova pota.
Ljubljana. 18. sept. 1909.
Katoliška zavest in katoliška misel napredujeta. Po pokrajinah, kjer si še pred nekolikimi leti naletel na porogljiv smeh in krohot pristaš 'katoliškega svetovnega naziranja, ima danes že katoličan lepe, krasne nepolitiške in tudi politiške organizacije. Tam, kjer je oholo gospodoval pred štirimi, petimi leti samotnogočni liusitski duh, na Češkem, imamo že lepo napredujočo katoliško nepolitiško in poli-tiško organizacijo, dasi je zavel svež, katoliški duh šele pred dobrimi štirimi leti. Napreduje tudi katoliški tisk. Velikih poli-tiškin uspehov češki katoličani še niso dosegli* a nič čudnega. Saj se morajo boriti s trdno organiziranimi svobodomiselnimi strankami, boriti s katoličanstvu skrajno sovražnim liusitskim duhom, ki je močnejši in strupenejši, kakor si moremo mi predstavljati, ki se je na Češkem tekom stoletij žc zajedel v češko ljudstvo tako, da bo preteklo še nekaj Labe v morje, predno prekvasi češko ljudstvo katoliško svetovno naziranje. A mrzli liusitski led že tope svitli žarki vzhajajočega solnca katoliške ljubezni. Ne bojimo se bodočnosti, saj znamo, da kjer se dela z veseljem, smotreno in navdušeno, razžetie svitla kerubska gprečnost tudi husitsko črno, morečo, grozno protikatoliško noč. V Avstriji tudi drugod krepko napreduje katoliška zavest. V krasni, lepi Moravi imajo ljubljeni nam Moravani naravnost vzorno katoliško poiitiško in nepolitiško organizacijo, organizacijo, ki je približno toliko stara kakor naša slovenska katoliško narodna organizacija. Med Nemci in Italijani vedno bolj napreduje in prodira katoliška zavest. Brez vsake skrbi gleda lahko avstrijski katoličan v bodočnost. Pomilovalno se že smehlja poizkusom in smešnemu protikatoliškemu renčanju svo-bodomislecev: nemških in slovanskih, meščanskih in proletarskih! Razbliniti se morajo in se bodo vsi napadi na skalo sv. Petra, liki mali kamenček, ko ga vržeš ob mogočno triglavsko skalovje.
Slovenci nismo glede na našo katoliško organizacijo zadnji v Avstriji, tudi ne zadnji na svetu. Organizacije katoliško narodnih Slovencev, nabožne in svetne: dijaške, mladinske, gospodarske, politiške in nepolitiško izobraževalne in stanovske, krepko in lepo napredujejo. Ponosni in veseli smo lahko na mogočno poslopje, ki smo ga zgradili tekom let katoliški Slo-
venci, poslopje, ki ima v prvi vrsti namen, da prerodi slovensko katoliško ljudstvo po načelih krščanske ljubezni do bližnjega, po načelih praktičnega krščanstva, v rod, ki bo videl srečo svojega rodu v tem, da se nc godi dobro le posamniku, marveč, da se dobro godi skupnemu rodu, da se godi dobro celokupnemu slovenskemu katoliškemu ljudstvu.
Naše delo za ljudstvo že priznavajo nasprotniki. O gospodarski naši organizaciji piše v »Naših Zapiskih« svobodomiselni dobro znani pisatelj »Abditus« med drugim:
»Na samopomočni misli temelji ves dosedanji napredek slovenskega ljudstva. Zadružništvo je rodilo cen in pristopen kredit, ki je bil tako potreben kot jelenu studenčica. Tem potom se je 'izboljšala produkcija in postala ponekod predmet eksporta. In na tej poti se da pravičneje urediti tudi lastninsko vprašanje, ki postaja pereče. Kar po začrtani poti dalje brez revolucionarnih manifestov in tudi brez uasilstva. Ne pravim, da bi se n. pr. produktivne poljedelske zadruge povsod obnesle in sijajno prodirale. Zadružništvo je imelo začetkoma težave, o katerih je bilo težko verjeti, da se odstranijo. Šlo je, ker je socialna iu družabna potreba zahtevala zmago. Zakaj bi ne šlo z zadružnimi pašniki, gozdovi, košenicatni itd, kljub temu, da se danes podpira posamezno gospodarstvo v poljedelstvu.«
Na svoji »Poti po samoti« jc »Abditus« razmišljal tudi o napadih na religijo, na svetinje našega ljudstva. Ne ni i, svobodomiselni socialno - demokraški »Abditus« ie napisal sledeče krepke stavke v »Naših Zapiskih« na naslov liberalnim in tudi socialno - demokraškim klevetnikom katoličanstva. Če jih je napisal na naslov slaboslavnega ljubljanskega svobodomiselnega kongresa, ne znamo. Mogoče da, mogoče ne. A ne ugibajmo. Bilježimo, kar je zapisal:
»Religija ljudstva je danes temelj ljudske kulture. Za socialista pri nas tisto »kulturno delo«, ki ima edini cilj, izpodbiti ta temelj našega ljudskega kulturnega življenja, nima pomena in se ga ne more dotikati. Odklanjati se ga mora kot disharmonijo: Izrabljevanje proletariata in njegove družabne moči po bogati in siti buržoaziji v boju proti cerkvi itd. po francoskih vzorcih, pri nas nima pomena in pomenja zgolj brezmiseln plagiat vzorcev tuje, dozorele in prenasičene kapitalistične družbe, stoječe na pragu ijute socialne revolucije. Naše zemlje še davno niso tam in brezumna je tedaj želja po taki višini razvoja; »čakalna teorija« je torej le fatalizem. Taki vzori ne morejo voditi nika-
mor, tudi Jo resničnega socialističnega prepričanja ne«.
Krepka zaslužena obsodba svobodomiselnim slovenskim protikatoliškim petelinom in mačeham in rdečim kričačem.
Letos jc zlasti krepko napredovala prepotrebna naša izobraževalna organizacija S. K. S. Z. Brez liruma in šuma in brez kake posebne časnikarske reklame se jc ustanovilo zelo veliko novih izobraževalnih društev cd Drave in Mure doli do Kulpe in Jadranskega morja po mili' nam Sloveniji. Na Štajerskem, Koroškem, na Goriškem in Tržaškem, kakor tudi na Kranjskem so navdušeni slovenski kato-. ličani prav povsod ustanavljali prepo-; trebna s. k. izobraževalna društva. Ni več dolgo, ko se vdejstvuje vzor nstanovite-i Ijev katoliške slovenske izobraževalne organizacije, vzor. da imej vsaj vsaka slovenska duhovnija svoje slovensko katoliško izobraževalno društvo. Veselo lahko t ečemo, da imamo že tudi take du-! hovnije na Slovenskem, po katerih obstoja i že dvoje slovenskih katoliških izobraže-i valnih društev, kakor n. pr. v šmartinski duhovniji, kjer znani neumorni katoliški organizator dekan Rihar ni preje miroval, da vzorno delujeta tako v Šmartnem kakor tudi v Litiji S. k- izobraževalni društvi.
Zvrgoleiije mladih dijaških grl na starodavnem ljubljanskem Cesarja Jožefa trg, ki liki lvovski kaftanarji prodajajo svoje knjige zdaj ob začetku šolskega leta l §$('10 nam kaže, da so končane dijaške počitnice in se pričenja jesenska šolska kampafija. Končane so tudi počitnice naše slovenske katoliške izobraževalne organizacije, letošnje njene velike prireditve, sijajne, velikanske in presenetljive, so 'zaključene. Jesenski vetrovi nam šumljajo in narekujejo: zdaj pričenja doba notranjega delovanja naše slovenske katoliške organizacije.
V prvi vrsti je dolžna naša slovenska katoliška nepolitiška izobraževalna organizacija, da izvede, kar ji je naložila letošnja glavna skupščina S. K. S. Z. v Rožu. Sklep je obvezen za vsa v S. K. S. Z, združena nepolitiška društva. Velike važnosti je, da takoj vsako naše društvo, ki tega še ni storilo, nemudoma ustanovi: 1. obmejni obrambeni odsek, 2. odsek za varstvo v tujini, .3. odsek za varstvo izseljencev, 4. delavski odsek. Nočemo biti obširni, a nujno potrebno je, da se nekoliko popečamo s stvarmi, ki jih morajo discipli-i nirana društva .S. K. S. Z. takoj izvesti. | . Pred vsem,'kaj je odsek. Vzor odse-j kov imate v upu in nadi naše bodočnosti, : v vrlih in navdušenih telovadcih Orlih. , Kjer jih še nimate, ne obotavljajte se, mar-
več hitro ustanovite odsek Orlov. Vsak odsek imej dolžnost in nalogo, da se peča s stvarjo, ki mu jo je določila letošnja glavna skupščina S. K. S. Z. Poseben poročevalec poročaj društvenemu odboru o dovršenem delu in o delu, ki naj se še izvede. Odsekov poročevalec naj tudi točno poroča osrednji in pokrajinski S. K. S. Z. o vsem, kar je odsek že storil in kar hoče še storiti. Nc se obotavljati, marveč pogumno in neustrašeno po novih, začrtanih potih na delo.
Obmejni obrambeni odseki.
O potrebi skrbi za Slovence, ki bivajo ob naši narodni meji, se je zadnje čase precej pisalo po našem časopisju. Naša stranka ima resno voljo, da se peča in resno vzame v roko obrambo meje. Saj nas Slovence na eni strani hočejo potujčiti naši ljubeznjivi nemški, na drugi italijanski sosedje. Obmejni obrambeni odsek vsakega našega društva naj skrbi za to, da ima društvo zbrano vse, kar se piše o obrambi naše narodne meje. Članki iz listov naj se izstrižejo in skrbno shranijo. Večkrat naj se priredi predavanje o važnosti obrambe naše narodne meje. Tvari-ne bo v izstriženih listkih dovolj. Preči-tani časopisi, knjige, naj se skrbno shranijo, ko se jih nabere več, naj se pošljejo S. K. S. Z., ki jili pošlje obmejnim društvom. Sodimo, da gotovo ni preveč, kar želi S. K. S. Z., da se takoj izvede. Ne dvomimo, da prav v kratkem poročamo, da ni nagega s. k. izobraževalnega društva brez obmejnega obrambenega odseka.
Varstvo v ptujini.
Pravzaprav bi danes moral že vsak naš somišljenik znati, kako velike važnosti da je varstvo našili ljudij v ptujini. Saj se je o tem tudi že v našem listu veliko pisalo. Storilo se praktično še ni veliko. Ni danes duhovnije na Slovenskem iz katere bi ne bili ljudje, fantje in dekleta, možje in žene. v ptujini, bodisi v bližnjih ali daljnih industrijskih krajih in mestih. Mi ne smemo izgubiti niti enega človeka bodisi v verskem, bodisi v narodnem oziru. Bega z dežele ne bodemo preprečili. Zavrlo ga bo čez leta socialno zavarovanje, o katerem se še nahajajo predsodki med ljudstvom, ker je dr. Krekovo »Socialno zavarovanje« še premalo razširjeno med ljudstvom. Nujno potrebno je, da se razširi, ker ljudje, preskrbljeni za starost, ne bodo domače kraje tako zapuščali, kakor jih zdaj, kakor uči izkušnja o starostnem zavarovanju v Nemčiji. Našim ljudem1 moratio biti znane nevarnosti v verskem, narodnem in nravnem oziru, ki jih čakajo v ptujini. Znana jim mora biti protiverska in protinarodna socialna de-
LISTEK.
Boj za deco. — Spodnje - avstrijske občine podpirajo z denarjem protičeško šču-vanje na Dunaju. — Američanka zoper mažarizaeio šol. — Nemški dan. — Boj proti poljskemu šolstvu na Ruskem. — Sčuvanje zoper bolgarskega kralja. — Omika bolgarske duhovščine na deželi.
Na Češkem razsaja resnična vojska za deco. Nemci se trudijo čim največ čeških otrok dobiti v svoje šole. Čehi v obmejnih krajih si hočejo deco narodno ohraniti. Sam češki »Narodni svet« je objavil v vseh čeških listi li odločen razglas, da naj češki stariši ne pošiljajo svojih otrok v nemško šolo. To je zares zelo težek boj. ker so šc češki stariši, ki so tega mnenja, da svojim otrokom zagotovijo boljšo bodočnost, ako jih dajo v nemške šole. Toda tudi jc treba mnogim stari'šem zelo mnogo narodne zavednosti, ako sc nočejo ukloniti nemškim zapeljivcem, celo pretnjam nemških bogatih tovarnarjev. ki obljubujejo na eni strani gmotno podporo, na drugi strani žugajo z odpu-ščenjem iz službe.
X X X
Skoraj neverjetno poročilo prihaja iz Atzgersdorfa, občine, ki tesno meji z Dunajem. V ti občini biva 80 odstotkov Čehov v resnici; 60 odstotkov se jih je pri ljudskem štetju za Čehe zglasilo. Občinski odbor je tam seveda v nemških rokah. Občinski odbor v Atzgersdorfu, kjer torej biva 80 odstotkov Čehov, je v svoji zadnji seji dovolil 50 kron. podpore za »Bund der Deutschen«, društvo* pod katerega tvrdko se prirejajo na Spodnjem Avstrijskem protičeška ščuvanja. Lc-to društvo je prosilo občinski odbor — takšne prošnje je gotovo uložilo pri vseh spodnje-avstrijskih občinah — za denarno podporo za potovanje, tiskovine in protičešk© agitacije. Predlog za podelitev podpore 50 K je stavil učitelj Weber in predlog je bil sprejet z vsemi krščansko - socijalnimi glasovi.
X X X
Na mednarodnem shodu zdravnikov, ki se je pred kratkim vršil v Budimpešti, je ameriška zdravnica R. Wistein iz Ne\v Yorka govorila o higieničnih razmerah Ogrske. Svoje izkušnje si jc pridobila pri otrocih slovaških izseljencev. Vzrok vidi v nizki izobrazbi slovaških izseljencev, ki si jo žc zdaj more razjasniti, ko jc na lastne oči videla domovino slovaških izseljencev Mažarsko. Na Ogrskem se ne more ljudstvo zadostno izobraziti, ker v
90 odstotkih slovaško ljudstvo nima šol, v katerih bi se podučevalo na podlagi materinskega jezika. Grozne razmere, ki •v njih živijo nemažarske narodnosti na Ogrskem je povzročilo nasilno potujče-vanje. K tenvu poročilu je gospa Elgood iz Kajra dodala, da Angleži v Egiptu so se prepričali, da ni mogoče podučevati otroke v tujem jeziku in zato v elementarnih . šolah učijo otroke v arabskem jeziku, da tudi zadnji otrok felaha razume, česar se uči. Ali so Mažari tema dvema govornicama ploskali, poročevalec ne piše. Na Ma-žarskem se pač ne gre za izobrazbo otrok temveč za mažarizacijo.
X X X
Vsako leto ob priliki občnega zbora znanega pruskega protipoljskega društva »Deutscher Ostmarkenvercin« prirejajo njegovi pokrovitelji shod vseh »stiskanih Nemcev« v poljskem ozemlju. Dan, ob katerem sc shod vrši, sc zovc »nemški dan«. Letos sc jc »nemški dan« vršil v Zgornji Šleziji, v Katovicah, kjer jc baje nemštvo najbolj v nevarnosti! Ta nevarnost jc vobče znana. Poljsko ljudstvo v Zgornji Šleziji nima nobene državne ljudske šole in zasebne šole ustanavljati nc sme. Poljski jezik se na javnih shodih ne sme rabiti tam, kjer uradna pruska statistika ni naštela 60 odstotkov Poljakov. Kjer bi se pa poljski jezik na javnem sho-
I du smel rabiti, tam hakatisti in policija "shod razbijejo. Dalje ni Poljakom dovoljeno prirejati javnih obhodov; obrtnija in trgovina sta v rokah nemških Židov in j Nemcev, sodišča in drugi uradi so tudi ,v rokah Ncmcev. Tako torej izgleda »stiska-j no nemštvo« v Zgornji Šleziji. Mestni; j svet v Katovicah je za »nemški den« do-■ volil 3000 mark navzlic protestu mestnih svetovalcev, pristašev katoliškega centra. Iz protipoljske delavnosti »Ostmar-kenvercina« navajamo: Društvo ima 48.800 udov (za 3300 več nego lani). Prispevkov se je nabralo 133.000 mark. Izdalo sc jc v protipoljske namene 130.000 mark. Društveno premoženje znaša 664 tisoč mark. Pri občnem zboru se je sklenila rcsolucija, v kateri se je narisalo prihodnje društveno delovanje: 1. Nadaljevanje dosedanje protipoljske politike. 2. Boj proti poljskemu tisku. 3? Ustanavljanje kreditnih društev na narodnostnih mejah.
XXX
Od strani ruske birokracije je zadel poljsko zasebno šolo v kraljevstvu težek udarec. Varšavski gubernator je namreč razpustil poljsko >To\varzystvo wfc>isow szkolnych«. Lc-ta udarec jc tajni napad na poljske zasebne šole. katere ruska birokracija preganja pri vsaki priliki in ker ne more svojevoljno preklicati ustavnega
Zato je nujno potrebno, da se naša s. k. 'zobraževalna organizacija živo in z vnemo zavzame za delavsko organizacijo. V smislu sklepa glavne skupščine S. K. S. Z. mora ustanoviti vsako izobraževalno društvo delavski odsek. Ta naj sc pred vsem seznani z načeli protiverske iu protina-rodne socialne organizacije, ki bo silila v vse sloje, ki bodo po splošnem zavarovanju zavarovani.
Delavski odsek naj se nadalje popolnoma seznani s pravili »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki jili dobi vsak odsek, ko se ustanovi. Stvar je nujno potrebna, zato je častna dolžnost vsakega izobraževalnega društva, da takoj ustanovi delavski odsek. Saj pozvana, so bila že vsa. Upamo, da sc kmalu odzovejo pozivu S. K. S. Z.
X X X
Naš čas je resen. Smotrena, enotna izobraževalna organizacija zaliteva nova pota z novimi kaž.poti, ki jih zahteva moderna naša doba. Izobraževalno društvo naše brez Orlov, brez obmejnega obrani-benega odseka, brez odseka za varstvo v ptujini, brez izseljeniškega varstva in brez deiavskega odseka ne izpolnjuje več svoje dolžnosti, ker ne pozna discipline. Brez discipline so nova pota nemogoča!
Germanizacila v Tržiču.
(Poročila iz Tržiča.)
t Prismodarije Nemcev. Kakor je znano, imajo tu Nemci šulferajnsko šolo brez zadostnega števila nemških otrok. Sedaj so napravili lov na otroke, ki v vsej svetlobi kaže nemško kulturo. V tovarni Glanzmann in Gassner so razdelili privan-dranci slovenskim delavcem letake, ki po-zivljejo starše, naj dajo otroke v nemško šolo. Slavni tržiški župan Mally — baje potomec Cimbrov — je izdal v svoji tovarni 'poziv, da kdor ne da svojih otrok v omenjeno šolo, tisti dobi nazaj delavsko knjižico, ker s tem se zameri njegovemu veličanstvu, tovarnarju germanizovatelju. Kaj pravi k temu nasilstvu državno pravd-štvo; g. poslanec našega okraja, posežite tu vmes! Odbornik kraj. šolskega sveta nemško-slovenske šole Goeken pa je tudi v svojih delih za mater Germanijo vreden tovariš svojih tevtonskih bratcev. — To so tovarne, kjer se fabricira posili-nem-štvo! Starši-delavci naj prodajajo svoje otroke za — pičli vsakdanji kruh! Nemec naj je gospod — Slovenec bodi samo hlapec!
t Prijaznost treh nemških tovarn je
tolika, da Slovencem ne pripisujejo več zmožnosti kot da se povspnejo od delavca do mojstra. Pisače pa kolportirajo iz cele Avstrije, izključeni so seveda Slovani. Domačin, molči, če ne še hlapec ne boš!
t Lokale za šulferajn daje šc vedno Slovenec Klofutar. Ko bi imel ta gospod narodni ponos, bi ne trpel, da se pod njegovo streho vzgajajo — janičarji.
t Vodja šulverajnske šole je neki Scheli\vsky. ki se pa že zelo kolegijalno sprehaja z učiteljem Miklitschem, ki pod-učuje IV. razred na nemško-slovenski šoli. Delata načrte, kako bodeta ribarila za mater Germanijo.
t Razburjenje vsled nemškega terorizma je veliko. Ce bi napravili sedaj kake tajne volitve, bi Nemci frčali iz vseh odborov, da bi bilo lepo opazovati. Pričakuje se, da se stariši spomnijo.na terorizem Nemcev pri vseh tajnih volitvah. Padla bode moč Nemcev pri odborih in več ne bode vihtel biča nad domačini tujec!
Slovenci ne pozabimo sedanjega terorizma. ko pridejo občinske volitve, volitve za krajni šolski svet. Nemci naj ukazujejo po tovarnah, zunaj tovarn naj neha njih nkazovanjc!
t Kako se norčujejo v Tržiču iz ljudi. Za pretekli četrtek jc klical občinski sluga, da bode dražba v hiši »Vandcrhovca«. Kupci so ta dan prišli na lice mesta, a so zvedeli, da je premeteni župan v svoji tovarni imel prodajo — pod roko. Seveda, slovenska tvrdka Kozinova, to jc tista, ki ga bode na dno njegove premetene duše. Odpustil jc žc iz svoje tovarne neko delavko samo za to, ker dela nje mož v Ko-zinovi tovarni. Se bodo že še pristrigli ro-žički temu možu in njegovim ničboljšim bratcem!
t »Vaval otrok na nemško šolo jc bil
tolik, Ja niso mogli vseh sprejeti. Nemci bodo seveda to po svoje izrabljali, v resnici pa ne more biti drugače. Vsled takih groženj so se gotovo zbali mnogi slovenski starši, da so hoteli vpisati svoje otroke v šulferajn.
t V nemško-s ovenski šoli se otroci naučijo istotako nemščine, saj se ta štiri— razrednica še drugače mnogo razlikuje od drugih štirirazrednic. Slovenci še s to nismo zadovoljni, dokler nam bode v četrtem razredu prakticiral gotov Miklie o zgodovini starih Germanov. O zgodovini Slovencev sc še tu ne sliši niti v culuka-ferškem jeziku. Računstva sc učenci na ljubo nemškemu jeziku niti toliko ne naučijo kot na enorazrcdnicah na deželi. V drugo pa še kaj!
(Dopis iz Litije.)
Krasno uspela slavnost v Šmartnem, osobito pa veličasten pohod Orlov skozi trg Litijo je nekatere kroge v Litiji popolnoma spravil iz narodne letargije. Grozovita zavist jih kolje. Dasi ti ljudje še pojma nimajo o skupnem delu, jih vsaj zdaj pri tej priliki druži sovraštvo do napredujoče krščanske misli. Zc pri odhodu Orlov je bilo zanimivo opazovati na kolodvoru znane obraze, ki v narodnem življenju niti drug drugega ne pogleda, sedaj pa so bili združeni v žvižganju in psovanju naših somišljenikov. Osobito fino so se obnašale nekatere ženske, omenjamo »fi-lijalko« R o ž u n k o, katere mož se ravno sedaj ponuja po Dolenjskem s svojimi slikami . po naših izobraževalnih društvih, neki Ravnikar se je drl kot žaba, pri drugi priliki sc bo ravno tako produciral za Co-balovo propagando. Ta je tudi plakate trgal po Litiji. Lajovčeva rodbina je bila vsa na kolodvoru, od malega do starega, nastopili so proti nam menda v zahvalo, ker njih gostilne in prodajalno obiskujejo naši somišljeniki, kajti litijska inteligenca dosledno prezira Lajovčeve prostore in Lajovčevo rodbino. V soboto se je produciral Lajovčev Milče s svojo gospo, ki je do zadnjega časa. igral dvojno vlogo in je tik pred slavnostjo za božjo voljo prosil Z. T. Ou da bi Orli v njegovi gostilni zajtrkovali. Na kolodvoru je pa pokazal svojo barvo, in prav je tako! Sai ne bo treba naših somišljenikov poditi iz gostilne in prodajalne. Milče dobro čuti, da je zaigral svojo vlogo pri naših somišljenikih, je pa toliko prefrigan, da pri liberalcih kuje železo, dokler je vroče. Kar sam je natisnil plakate in na svojo roko sklicujc ustanovni shod »prepotrebnega« sokol-skega društva. Misli, da bodo liberalci tako primorani priti pometat pajčevine v
njegov redno prazni salon. Mi, ki dobro poznamo Litijčane, lahko sklepamo že naprej, da se mu ta manever ne bo posrečil. Nedeljske demonstracije so priredili mleč-nozobi dijaki, drugi Litijčani so sc je udeležili le bolj iz zabave, zdaj pa ravno dijaki odhajajo in ž njimi navdušenje. V Litiji pa ostane pri starem. Ce bi Litijčani imeli kaj smisla za organizacijo, imajo na razpolago požarno brambo in Bralno društvo, kateri društvi sta le še na popirju. Pri telovadni organizaciji je treba ljubezni in požrtvovalnosti, tega pa ti ljudje ne poznajo. Par krokarskila noči in nekoliko kričanja iu žvižganja po Litiji lahko pričakujemo, potem bo pa konec.
Sicer pa le ustanovite »Sokola«. Krokarjev in požeruhov se ne manjka v Litiji, kar ie pa pametnih fantov, bodo pa pomnožili naše vrste.
Velikanski fiasko, o katerem poroča »Narod«, so bile le želje litijske liberalne inteligence, pa so se za nas izpremenile v velik, impozanten manifestacijski shod, Dokaz je to, da je prišel zaspani »Narodov« dopisnik šele včeraj k zavesti in napisal to farbarijo. Pustimo mu veselje, naj farba, da se bo vendar enkrat prav pošteno nafarbal. Skoraj je brez pomena odgovarjati temu mazaškemu dopisniku, kajti gotovo ni par dni in noči pred našim dohodom spal same bolesti in tako ni videl lepih naših vrst. Zato z mirno vestjo potrdimo, kar smo prvotno napisali. Ne spuščamo se v daljšo polemiko z zaspanim dopisnikom, konstatiramo pa, da so bili litijski smrkolini prvi zjutraj in nazaj-grede istotako prvi, ki so nas izzivali. Mi pa nočemo imeti takega orožja. Zato pa, Orli, v boj, z najboljšim orožjem — delom.
Burna oMInska seja v Spodnji
(Dopis iz Šiške.)
Pred nedavnim časom je bila občinska seja novoizvoljenega odbora. Kakor se je pokazalo v tej seji, ima obstoječi odbor resne misli, upravljati Šiško nekoliko v modernejšem smislu. Sklenilo se je takoj, da se popravijo od starega narodno-naprednega (rekte iiberalnega) odbora popolnoma zanemarjene ulice. V sedanjem novem odboru sede, ne oziraje se na različna politična mišljenja, možje, katerim je v resnici v prvi vrsti namen izboljšati zanemarjeno šišensko upravo. Od starih občinskih odbornikov je še nekaj virili-stov, katerim seveda samoobsebi umev-, no, ni po godu, da se je občinski odbor spodnješišenski demokratiziral.
Takoj pričetkom seje prišlo je do burnih prizorov, kateri so imeli tudi sodne posledice. Posebno zanimivo pa je bilo, ko vstane neki socialni demokrat, kateri v resnici ni zmožen slovenskega jezika, ker je rojen Nemec in hoče utemeljevati svoj nujni predlog glede svetih maš, katere naj bi se vsaki dan vršile v cerkvi spodnješišenski. Seveda je predlagatelj hotel govoriti v nemškem jeziku, na kar pa nastane huronsko vpitje od strani liberalnih vi-rilistov. Predlagatelj, videč to, pravi, »dobro, bodem pa po slovensko povedal«, in res možakar je z velikim trudom povedal v slabi slovenščini to, kar je predlagal. S tem je pripoznal predpravico slovenskemu jeziku. Takoj nato pa prečita sedanji župan g. Pogačnik pogodbo, katero je skle-nil bivši liberalni župan spodnješišenski, še pred svojim odhodom, z vodovodno zadrugo, katero vodi velenemec in rajhovec Kreuzer. In ta pogodba, katero je sklenil
mokracija, ki zajame v tujini na tisoče in tisoče poštenih naših ljudi. Znati morajo, kam naj se obrnejo, ko pridejo v ptuji.no. Odsek našega s. k. izobraževalnega društva mora imeti za to vedno v zalogi priporočilne listke S. K. S. Z. za varstvo naših ljudi v ptujini. Zbirati sestavke iz listov o razmerah v ptujini, o socialni demokraciji, predavanja o begu z dežele je dolžnost odseka za varstvo v ptujini. Predvsem naj skrbi odsek tudi za to: 1. da poda vsakemu navodila predno odpotuje v ptujino; 2. da je z domačimi ljudmi v ptujini trajno v najožjem stiku, J. o resničnih zanimivostih v ptujini poročati S. K. S. Z. Ali je to neizvedljivo? Le nekoliko dobre volje!
Varstvo izseljencev.
■Rafael < v varstvo izseljencev deluje že več let na Slovenskem. Kdosigavedi kako velikih uspehov ni dosegel. Na eni strani manjka denarja, na drugi strani so naši ljudje preobloženi. Nujno potrebno ie, da naša s. k. izobraževalna društva podpirajo Rafaela v varstvo izseljencev. Letošnje leto je izseljevanje zopet zdatno poskočilo. Saj je potovalo meseca avgusta čez Trst v Severno Ameriko 928 izseljencev, medtem ko se je izselilo lani meseca avgusta čez Trst ,316 oseb. Tudi v Južno Ameriko je poskočilo število izseljencev čez Trst. Lani iili je potovalo v Južno Ameriko meseca avgusta čez Trst -'52, letos že 348. Od 1. januarja do 31. avgusta letošnjega leta se je izselilo čez Trst v Severno Ameriko 10.963. lani 2759 izseljencev, v Južno Ameriko lani 3199, letos 2960 izseljencev. Peljalo se je 90% izseljencev čez Trst s parniki : Austro-Amc-ricana-.
Slovenski Rafael ima resno voljo, da gre z dobrini svetom in s priporočilnimi listki izseljencem na roko. Carati seveda ne more. skrbeti tudi ne za uradnika, ki naj bi bil vedno izseljencem na roko v Ljubljani. Kar se more. se pač stori, to pribijemo, stori več, kakor marsikje drugod. Mogoče bi se dalo izvesti, da dobe izseljenci priporočilne listke v tajništvu S. L. S., a nikakor ne gre, da bi morali Ljubljančani vse storiti. Zato naj domači izse-Ijeniški odsek skrbi za to, da dobe izseljenci že doma potrebna navodila. Saj imamo v ta namen že precej napisanega. Kažipot v varstvo izseljencev je še vedno aktualen, dobi se v »Katoliški Bukvami«, Ljubljana. Stane 20 vinarjev. Vsaki izse-Ijeniški odsek naj si nabavi več »Kažipotov«, ki naj ga izseljenci že doma pridno prouče. da sc obvarujejo med potjo škode. Odsek imej tudi na razpolago priporočilne listke, ki naj jih da izseljencu predno odpotuje. O varstvu izseljencev naj priredi odsek predavanja. Zbrane naj ima vse iz-striške o izseljevanju, da bo tako vedno poučen o stanju izseljevanja. Samoobsebi umevno, da mora biti v vednem, trajnem stiku s S. K. S. Z., ki je po svojem poročevalcu v trajnem stiku z Družbo sv. Rafaela.
Delavski odseki.
Neorganiziranega delavstva imamo še mnogo po našem jugu po tvornicah, delavnicah, po gozdih in pri poljedelstvu, po rudnikih in pri trgovini, po pisarnah, gostilnah in v poselski službi. Čakati pa ne smemo, da nam socialna demokracija prodere v vse naše delavske vrste. Čakati ne moremo, da bi se za vsako vrsto napravila velika in močna zveza za celo državo. Posameznih samostojnih strokovnih društev nc moremo ustanavljati, kjer ni večjega števila delavcev ene vrste, j
ukaza, trudi se ubiti poljske šole s tem, da onemogočile v njih pouk revne poljske mladine. Ko je nedavno ruska birokracija razpustila »Poljsko šolsko matico«, skrbelo jc za poljsko zasebno šolstvo društvo pod naslovom »Tow. w;pis6\v szkoInych«. Delokrog tega društva ni bil tako obširen, kakor poljske > Matice«, zakaj njegova naloga je bila nabirati prispevke za vpis v poljske zasebne šole, in to za deco, katere revni stariši niso mogli vpisnino (100 in tudi več rubljev) plačati. Kako je društvo delovalo, dokazuje okol-nost, da se je lani nabralo 13.000 rubljev. Na ta način se je omogočilo tudi revnim otrokom obiskovati zasebne poljske šole ter tako bojkotirati državne ruske šole. In le-ta bojkot ruskih šol je bil povod, da je ruska birokracija društvo razpustila. Ruska vlada namreč misli, da poljski otroci bodo prisiljeni obiskovati ruske šole. Kakšne bodo posledice tega najnovejšega ruskega čina, pokaže šele bodočnost. Raz-puščenje omenjenega društva jc v neposredni zvezi z drugimi dejstvi, ki so se v zadnjem času vršila v poljskem kraljestvu. Censtohovska razstava in njen velik uspeh, razvoj narodne zavesti vsled neprestane zveze Poljakov iz vseli treh saborov, intenzivno delovanje vseli poljskih društev, navsezadnje obisk Cehov v kraljestvu, ki so se na lastne oči prepričali o gospodarstvu ruske birokracije — vse to pravzaprav je tudi dalo povod k najnovejšemu surovemu činu ruske birokracije.
XXX ^Bolgarski radikalni tisk je zopet začel ščuvati zoper kralja Ferdinanda. Zadnja številka radikalnega lista »Den« je na primer prinesla na uvodnem mestu članek, iz katerega navajamo sledeče vrstice: »Demonstracij, ki jih kralj Ferdinand tako često zoper »svoje« Bolgare uprizarja, bi tako lahko drugi narod ne trpel. Lani so Bolgari proslavljali spomin največjega iu najbolj imenitnega zgodovinskega dogodka, tisočletnico pokristjanjenja carja Borisa. A sedanji vladar Bolgarske, ki tako rad »moji Bolgari« reka, se le-te slavnosti ni udeležil, ampak je zapustil Bolgarsko baš pred slavnostjo in niti s kakšno brzojavko sc slavnosti ni spomnil. Letos meseca avgusta se jc bolgarski narod spominjal tistih junakov, ki so v boju za bolgarsko svobodo kri prelili; a bolgarski krali zopet ni prekinil svojega potovanja v tujini, da se v sredi svojega ljudstva udeleži slavnosti. Zgodilo se ic docela nekaj izzivajočega; bolgarski kralj je proslavljal v tujini spomin nekega ma-žarskega princa! Kakšna razžalitev bolgarskega naroda! Bolgari so proslavljali tiste, ki so v boju za svobodo padli na bojnem polju in bolgarski kralj ie ravno ob tem času klečal na grobu princa, ki jc s celo mažarsko aristokracijo nastopil zoper osvoboditev Bolgarije! Ali bi kateri drugi narod trpel takšno razžalitev od strani tistega, ki nosi njegovo krono? Ne moremo si misliti, da bi bolgarski vladar, ki skoraj celo leto preživi v tujini, ik> mo-
gel prekiniti svoje potovanje, da se udeleži važne slavnosti svojega naroda. So Bolgari, ki trdč. da kralj Ferdinand nima rad Bolgarov in jih ne more trpeti ter zavoljo tega tako često potuje. Ali je to mogoče? Nočemo te uganke reševati, ali toliko moramo konstatirati, da bolgarski vladar, ki se tako rad imenuje »car Bolgarske«, se šc nikoli ni udeležil narodnih bolgarskih slavnosti, pri katerih bi imel biti prvi.«
XXX
Nekateri bolgarski listi se pritožujejo, da izobrazba pravoslavne duhovščine na deželi je zelo uizka. Dočim katoliški duhovniki so svetovalci in učitelji svojih župljanov v vsakem pogledu, pri pravoslavnih bolgarskih duhovnikih tega ni in tudi tega noben zahtevati ne more, ker njihova izobrazba je na zelo nizki stopinji. V turški dobi — piše neki bolgarski list — je bila bolgarska duhovščina spoštovana, a sedaj nc več. Zakaj? Mora se vedeti, kakšne ljudi kot duhovnike bolgarski pravoslavni sinod na deželo pošilja. V mestu se šc nahajajo duhovniki, ki so študirali duhovno semenišče, a na deželi kot duhovniki delujejo bivši učitelji, uradniki, fcldvcbelji in drugi ljudje z omiko, ki ne sega dalje nego do drugega ali tretjega razreda srednje šole. Zato bolgarski listi zahtevajo, da naj se v večjih bolgarskih mestih ustanovijo duhovna semenišča.
Boltatu Pepe.
Astn, upun-delk u glih en let, kar sa nam zavle dohtar Uraž-nuga pira kri pušal in ta »Sluvensk Narud« ma čist prou, ke pugerva, de se more ta dannataviža praznuvat.de se u use zaprl. Tud jest sm tega mnejna, de b se mogl ta dan use zaprt, ampak ne štacune, ke sa pr te reč skus in skus na-doužne, zaprt b se tnogl tiste leberalne pr-vakarje, ke sa uržah, de sa se Sluvenci klub temu, de sa izubražen in spudobn Ide, tku deleč spuzabil, de sa tku zdeujal, kokr deujaja sam ta divi narudi, kereh šc kultura ni ublizlna, ampak kar zdrklna mein nli in pa Nemci, kere je dumišlavast in ušabnast tku zmešala, de se jh na more več med pametne Idi prštevat, ampak med todlne, kar je že tud sama slauna ulada sprevidla in jh uzela pu cel Austri pud soj varstu.
Jest rečeni, de lansk let usori nisma prou naredi, de sina mi Sluvenci na ta viža vračal diujanje tujskeh Nemcu in nemškutarju; sej vnder če me u en pes ugriznil, na um še jest, ke me jc Buli pa-
slovenski liberalni župan, čujte in strmite, bila je — nemška!
Vilče Maurer si je mislil: »zlotnka, če sme ljubljanski župan Ivan Hribar podpisovati nemške pogodbe, zakaj bi se pa jaz pred svojim odhodom ne ovekovečil z eno nemško pogodbo, iu res možakar je s tem činom sebe ovekovečil in položil nemški) .krono na glavo umirajoči liberalni stranki v Spodnji Šiški.
Avstrijski slovanski katoličani!
18. septembra 1909.
»Pota krščansko - socialne stranke«, tako je naslov uvodniku »K e i c h s -p o š t e« 17. t. m. Res, čas je o potih krščansko - socialne stranke premišljevati in sicer o tem, kam so zabredla!
■Globoka žalost mora prešiniti' srce vsakega avstrijskega katoličana, ki bere, kako se šef urednik »Reiohsposite« sili braniti dr. L u e g e r j a, pod kojega imenom se je zloglasna predloga Axmann-Ko-Jiško v seji nižje - avstrijskega deželnega zbora 17. t. m. vnotfJč vložila. Da potrebuje ime L u e g e r j e v o take obrambe, to je, kar danes vse še trezno in res katoliško misleče nemške im slovanske katoličane v Avstriji druži v zavesti, da jc krščansko - socialna stranka s svojim vodstvom vred izgubila kompas resnice in pravice in politiške previdnosti in da odslej v nobenem oziru ne more več služiti avstrijskemu katoličanstvu za zgled, kaj še da bi si glede njega prisvajala moralno .vodstvo. Ime Lueger danes ne .pomeni več, kar je pomenilo !
Lex Lueger - Axmann — žalibog da bo odzdaj naprej to ime nosila — je talko krivična, da pač še nobena postavoda-javna koriporacija v Avstriji, odkar imamo ustavo1, ni take predlagala, niti ne svoje čase po zelo slabem glasu sloveči tržaški dež. zbor. Še več — niti Ogrska, ki jo krščanski socialci neprestano napadajo, nima take postave in skrajno brutalna lex A p p on y i, koji se zdaj rutnum-ski episkopat po pravici upira, ne vsebuje take krivičnosti kakor tisti predloig, ki je zdaij zvezan z imenom Lueger. Lex Ap-ponyi .čeprav v zelo skromnih mejah •veirtdarle pušča v šoli nemažarskim »nedržavnim« jezikom nekaj .prostora, a lex Lueger odreka nenemškim -jezikom na Nizije - Avstrijskem tudi zadnji kotiček. Čemu bi zopet vse na široko opisovali — saj delajo kršč. soc. vedoma krivico, ko ta predlog očito nasproti temeljni in drž. šolski postavi forsirajo. Principielno sankcionirali, da mora na vseh javnih šolah, Jjudsikih, srednjih in višjih, v kaiki deželi biti le en poučevalni jezik neoziraje se na ogromno število drugojezičmih tdržavlja-nov, ki imajo od Boga in po naturi pravico, svojo deco v svojem' jeziku vzgajati, to se pravi pravici naravnost v obraz pljuniti!
Krivico lahko, kdor >jo dela, zagovarja, če jo pa zagovarja vede in če jo vrh tega zagovarja tako, da se vidi, da mu je le za to, da sploh nekaj reče, dobro ve-doč, da nič pravega reči ne more — kdor tako dela, temu pravimo, da je 'korumpi-ran. Nočemo tega včerajšnji »Reidisposti« očitati, vendar pa se njen zagovor ne giblje dosti menj kot 180° v loku stran od resnice. Bere se na več mestih, Ikakor da bi se iz resnice in pravice hote norčeval, kar je za krščanski list precej pogansko. Krščanski socialci hočejo Nižje - Avstrij-
sko v interesu cele države nacionalnemu boju odtegniti — Čehom sc s to postavo noče ničesar vzeti, kar že imajo — Čehi bodo z Nemci veliko ložjc izhajali in sc kulturno gibali, ako sc s pomočjo lex Lueger odstrani nezaupanje, ki ga goji nemško prebivalstvo do Čehov — o, vsi atenski sofisti, ki sc je imel Sokrat z njimi bojevati, kakšni pritlikavci ste nasproti nemškim krščanskim socialeem. Bielohlavek vas za dva sežnja prekaša! Argumenti »Reiclvspostc« se vsi gibljejo v temeljni misli: »Odsekajte Čehom glave, in potem ne bo sploh nič več nacionalnih bojev, niti nezaupanja Nemcev do Čehov.« To je edino logiška posledica iz premi« krščanskih socialcev, ki so si mojstrsko prisvojili moralo očeta svobodomiseicev, Friderika Nietzscheja.
INič kaj častno ni za krščanske soci-alce, da je v seji nižje - avstrijskega deželnega zbora moral soc. demokrat Seitz vzeti katoličanstvo v zaščito pred nemškimi krščanskimi socialci! Bielohlavek ni j mogel s svojimi gostilniškimi vici parali* i zirati pomenljivih besed rdečkarja Seitza, ki je dejal:
Do danes sem mislil, da je ideja ka'to- j ličanstva zadosti močna, kakor je močna i in velika katoliška Cerkev, da saj med j svojimi lastnimi pristaši lahko ustvari saj i nekoliko narodne strpnosti; danes pa sem \ se o nasprotnem prepričal,«
Seitz je le eno napako storil — kato- ! ličanstvo je pač močno in pravično do- ; volj. da svoije pristaše nagiba k pravičnosti tudi v narodnem oziru — a če ni močno dovolj, da to doseže pri dunajskih krščanskih socialcih, tega so slednji sami krivi. Zakaj, o tem rajši molčimo . . .
Kar je Lueger govoril, jc tako, da, čim krajše sc pove, tembolj je zanj in za njegov ugled, ki mu ga na stara leta nočemo kratiti. Vse, 'kar je povedal, je bilo to, da hoče nemški 'narodni značaj Nižje - Avstrijske varovati in sicer z ustavnimi sredstvi in da upa, da bo močan dovolj, da od vlade to doseže. Lueger naj s svojo vestjo opravi, če smatra očitno kršenje drž. postav za ustavno — Seitz mu je to dovolj jasno povedal. Ampak še bolj j žalostno je, da se je v tem: zboru oglasil ! prelat, služabnik cerkve, rektor dunaj- ; skega vseučilišča S w ob oda, da to po- ! stavo brani z zastarelim argumentom, da j treba zgodovinsko nastale razmere tudi « za bodočnost ščititi — v sveti teologiji in i v moralki to gotovo ni nikjer zapisano. V I katoliški morali tudi ni nikjer načela, da : namen posvečuje sredstva in zato tudi ni \ dovoljeno v svrho »preprečenja naciolnal- j nih zdražb« delati Čehom krivico...
'Krščanski socialci so se udinjali svo- j bodomiselnim nemškim nacionalcem. j »V a t e r 1 a n d« , kateremu vsa čast in j .globoko spoštovanje, da se ne boji kr- i ščanskim socialcein v obraz povedati, da delajo krivico in kršijo zalkon — »Vater-land« opozarja Luegerja, da so ravno nemški svobodomiselci ustvarili državni temeljni in šolski državni' zakon, ki zagotavlja pravico pouka v materinščini in preseljevahio svobodo, katero hočejo zdaj Slovanom kratiti. Dober udarec! »Vater-land« pa opozarja tudi na to, da krščanski socialci politično nemOdro ravnajo. Vlada dela za sporazum med Čehi' in Nemci, krščanski socialci pa forsirajo lex Lueger! Češka ministra v kabinetu bi morala odstopiti, parlament bi bil izgubljen, vse podrto.
Naj bo. kakor hoče. Eno bo ostalo za vedno: predlog Lueger - Axmami - Ko- i
lisko je prva pest zemlje na grob, v katerem leži prvenstvo nemških krščanskih ■socialcev, v kolikor so si ga prisvajali — za slovanske katoličane pa jc prišla ura, da vzamejo v roke avstrijsko katoliško stvar, ki so ji nemški krščanski socialci postali mačeha!
Poslednji trenutki cesarice Elizabete.
Grofica Irma Sztaray, bivša dvorna dama, je napisala zanimivo knjigo o umoru naše cesarice Elizabete. V tej knjigi je pisano sledeče:
Bilo je dne 10. septembra ob I. uri in 30 minut popoldne.
Šle smo šetati na obalo jezera. Ko smo prišli kraj spomenika Herzega od Braunsclnveiga, je rekla cesarica radostno in brezbrižno, kazaje na dvoje dreves:
»Glejte Irma, kostanji cveto; tudi v Schonbrunnu imamo taka debla, ki dvakrat cveto. Cesar mi piše, da so sedaj v polnem cvetu.«
V tem času sem opazila, kako je neki človek prihajal od drevesa do drevesa bližje. Stopila sem korak dalje in se postavila pred cesarico.
Ta človek pride bližje in iztegne roko proti cesarici. Cesarica se je zgrudila na zemljo brez vsakega glasu. Sklonila sem se k njej vsa presenečena. Cesarica je odprla svoje oči in pogledala okolu sebe. Njen pogled jc pričal, da je bila pri popolni zavesti. Oprla se je na mene, in sc na-lahko vzdignila s zemlje.
Neki kočijaž nama je pomagal. Bog mu povrni!
Tako kakor je stala cesarica pred menoj, je bila podobna formalni lepoti. Oči so se ji zasvetile, lice pa zarumenelo. Krasni njeni lasje so kakor venec obkroževali glavo. Cesarica je bila neopisno lepa in krasna. Ko je vsled tega moja radost obvladala strah, sem vprašala cesarico:
»Vaše Veličanstvo, je-Ii se Vam je kaj zgodilo?«
Da je bilo v oni prokleti roki bodalo, nisem slutila niti jaz, niti cesarica.
Cesarica je popravila na glavi klobuk. vzela solnčnik, pozdravila občinstvo in obe sva šle dalje.
»Prosim Vas, povejte mi,« je vprašala cesarica, »kaj je pravzaprav hotel ta človek. Ta strašni človek.«
»Ne vem, Veličanstvo, mogoče je to kak zločinec.«
»Morebiti mi je hotel ukrasti uro,« je rekla cesarica po nekoliko trenotkih.
S hitrim, prožnim korakom je šla cesarica poleg mene, njeno obnašanje je bilo čvrsto. Moje ponudene roke ni hotela sprejeti.
Čez nekoliko časa me je ponovno vprašala kraljica:
»Kaj ne, sedaj sem jaz bleda.«
»Nekoliko,« odgovorim. »Mogoče od strahu.«
Ko sem nato po nekoliko hipih pogledala cesarico, sem opazila, da so se poteze njenega obraza bolestno raztegnile.
Zaprosila sem jo, naj mi pove, če ji je mogoče slabo. Cesarica je na potu večkrat močno prebledela, opazovala sem vsak njen korak.
»Mislim,« rekla jc pozneje cesarica, »da me nekoliko bole prsa, a tudi to ne vem gotovo.«
Prišle smo na parobrodsko čakališče. Še preko mostu je šla cesarica z lahkim
met dau, šou psa nazaj ugriznt, airipak ga um na druga viža štrafu, in mi b Nemce in nemškutarje lahko tud drgač štrafal. Sevede tega nisma mi' airžah, de sma tekat tku glubok padi, kokr Nemci in nem-škutari ležeja, ampak uržah sa tist leberaln prvakari, ke sa nas Ii temu iz huj-skajnam zapelal; tem leberalnem prvakar-jm se pa tud na more naprej metat, de sa naredi tu iiz naumnast al pa nepremišle-nast, ampak iz dobr premišlene pulitke, kar se je pukazal unkat u stari »pr ta kr-vaumo mašetne«, ker sta se gespud dohtar Taučar in pa dohtar Uražcn med saba špeterala, kdu bi pametne k u rake dela iz soja puli tka.
»Jest pravem,« je reku gespud dohtar Taučar, »de ta nar bi pametn pulitičn kurak sma naredi tekat, ke sma se iz Nemcem zvezal in zatu na morm zapu-past, de je našga vesokspuštvanga in use časti urednga gespuda žepana in našga prjatla sram, de je ta pugodba 'iz Nemcem pudpisu in da ja je tulk časa tajiu in skri-•V)u; če b blu pu mojem, b ta pugodba šc dons velala!«
Dohtar Uražnc pa, ke če zmeri usaka reč ta nar bulš vedet, ta gespud dohtar Taučarjuva samuhvala ni bla nč kej ušeč, zatu ga je začeu zafrkavat: »Kua pa mate prouzaprou ud tega vašga ta nar bi pa-metnga pulitičnga kuraka. kua? Druzga nč, kokr de je Kregar Hribarja prou p t* paragrafeh u kupčisk zborne speglu. Dou-ge nusove mate ud tiste vaše pugodbe in
nč druzga. Jest pa pravem, de sm ta nar bi pametn pulitičn kurak naredu jest tekat u »Mestnmo doine«, .ke sm Idem kri razicu, pa pol ke sm se na tu zvezu iz klerikalcem, de sa za moj per pu dežel •agetcral. Ta moj kurak m je nesu pu ta malem dvestutaužent krone in če en kurak nese dvestutaužent krone, je prou gvišn bi pametn, kokr pa en tak, ke pr-nese sam douge nusove.«
»Toj kurak je bin že pametn, tu t prou dam,« udguvuru je gespud dohtar Taučar mal usramučen, de ga je dohtar Uražen iz sojem pulitičnem kurakem uzad pustu, »ampak purnisl, da sma mel tud žrtve in marternke.«
»Žrtu že, tist na morm tajit,« udrezu sc jc dohtar Uražn in mal pud nusatn ku-cinc u vornga djau, »ampak martrnki sa pa šc veči tist, ke u Preduviču hiš pud štalam stanujeja, de jtn kojnsk udcedki kar dol na postle prtečeja, kokr pa tist, ke sa bli plcziran al pa u kajha vržen. In za martrnke sm sc jest zauzcu in pustu pu cel Krajnsk zajne u bugimc puberat, de sa jm blc tku bulečine mal ulajšane, pa de mene ni tu nč kuštal. Ti .in pa toj kristalno čist prjatu Hribar sc pa šc na zmenta za tiste martrnke pud Preduvičuva štala, na-mest de b napraula u ta »Sluvenskmu Na-rude« uklic, de b Id-jc za srumake .zberal in jm tku martr ulajšal.«
»Tu še zmeri lohka strema, sej še ni nč zamejenga; ke se pa more Adamiča in pa Lundra u žeuiejne nazaj puklicat.
Jest t na morm odpustet. de greš pol, ke sa klerekalci zadost kuntšaft za toj a pir-prajarija naageteral. predat pirprajarija in sluvenske kuntšaft nemškutarjem, sam de zasiužeš tiste nemškntarske groše. Viš, prjatu, tu ni Ipu in ti se še bahaš, de delaš ta nar bi pametne pulitične kurake! Pe na z luč! Če b ti kej nase držu, b na predan soje pirprajarije zdej, ke sa t klerekalci sluvenske kuntšaft prdubl. nemškutarjem, ampak bi biu lepu klerekalcem za tu hvaležen iti b pirprajarija sam naprej ipelu.«
»Prjatu Taučar, ti preveč guvariš! A na veš, de sm jest dohtar in de na morm ene pirprajarije naprej pelat---«
»Pe na pejd! Kua se uš zguvarju! Ke je mou ta pirprajarija še rank Auer u mikali. sta mu cela perprajarija pelala dva osla naprej, pa se je še pr hiš gnar delu, pa b ja ti na mogu naprej pelat, ke s dohtar! En dohtar, kokr s ti, u pa vtider še lohka tu skp spravu, kar dva osla sprauta!«
»Ti, če na uš beseda nazaj uzeu. tc um tulk upilu, de se t u cen žeuiejne na ksihte flek puznoti! Kua me uš tle h oslem glihtt!?«
»Fajn pa guvariš! Sc t puzna, de s mou precej iz prajarskem hlapcem za upraut! Ampak mene na uš ugnou, predn t na um puvedu use, kar t mani za pu-vedat. Za kua s pa začeu in se bahu iz soja pulitka, ke b mogu bt veseu, de sma mi tih in de trpema med saba u ubčinslietn
korakom. Ko pa je stopila na iadjo, je padla v nezavest.
»Prosim Vaše roke,« je rekla cesarica z umirajočim glasom.
Prijela sem takoj cesarico, komaj sem jo mogla držati, glava se ji je sklonila na prsa, pokleknila sem.
»Zdravnika, zdravnika, vode!«
V smrtni bledosti, z zaprtimi očmi, ležala jc cesarica na mojih rokah. Strežaj in drugi so prinesli vode.
Ko sem z vodo orosila čelo in trepalnice, jc odprla cesarica oči, in z grozo sem zapazila v njih smrt.
Mislila sem, da jo je zadela srčna kap. S pomočjo dveh gospodov, odnesli smo cesarico na krov in jo položili na neko klop.
»Kje jc zdravnik? Ali ni na ladji zdravnika?« zaklicala sem okolu stoječim.
Nato je pristopil neki gospod in ponudil pomoč svoje soproge, ki se je razumela na oskrbovanje bolnikov. Gospa Dardela, tako se je imenovala, je odredila, da smo odvzeli kraljici steznik, medtem ko ji jc neka milosrčna sestra polila čelo s kolonj-sko vodo.
Ta čas se jc ladja začela gibati.
Kraljica je odprla oči, ležala nekolika časa, zamišljeno gledajoč, kot bi se hotela orientirati, kaj se je ž njo zgodilo. Potem se je vzdignila in sedla na klop. Mi smo ji pomagali in cesarica je šepnila tuji gospodi — Merci! (Hvala.)
Klečala sem pred cesarico, motrila poteze njenega lica ter prosila milosti neba.
»Kaj se je zgodilo z menoj?«
To so bile zadnje besede cesarice; nato jc padla popolnoma v nezavest.
Kraljica je nosila črno svileno obleko, ki sem jo na prsih odprla. Takrat sem opazila na srajci, v bližini okoli srca, temen madež, v velikosti srebrnega goldinarja. Kaj je bilo to?
Istodobno se nam je vse pojasnilo. Odstranila sem srajco, ter zagledala v okolici srca malo brazgotino, pokrito s posušeno krvjo.
Luccheni je zabodel cesarico z bodalom!
lesentike novice.
j Shod. Jutri, v nedeljo, dne 19. t. ni., ima krščanskosocialno delavstvo shod na Javorniku. Pričetek ob pol štirili popoldne pri Vodičarju. Poroča gospod poslanec Piber. Upamo, da se tega shoda udeleži vse krščansko misleče delavstvo in da bo ta shod veličastna manifestacija ,proti neslanostim svobodoinislecev. Delavstvo, pokaži se in nastopi za svoje interese!
j Shod svobodomislecev na Jesenicah pri Humru preteklo nedeljo je bil tako kla-vern, da se ga sramujejo vsi svobodami-' sleci. Sociji so mislili, da bodo s svojim bobnanjetn po »Napreju« spravili vse brate na shod; nazadnje pa so bili na shodu celi trije železničarji. So pač ugriznili v kislo jabolko! Ni čuda, da je Humer tako jznenaden; mislil je na masten dobiček, iki ga je upal dobiti v svoji gostilni, sedaj pa tako razočaranje! Ne ve, nad kom bi se znesel! Ker nima drugega, pa tava po hišah in izprašuje, kaj je gospod župnik v nedeljo v cerkvi pridigoval zoper svobo-domislece. Ljudje, ki hodijo v cerkev, pa mu odgovarjajo, naj gre kar sam v cerkev poslušat, ga bo stalo man-j truda, kakor da hodi od hiše do hiše. Dokler bodo
svete, ke s tud nas iz soja pulitka zapelu de sma t za nč uredn traunk udstupil lep senčnat ale, de s pustavu nemškutarjem gumazine in ga tem bogm šentpeterča-itiem, ke morja krvau plačvat mestne du-klade, pred nusam preč uzeu, de nimaja u uručin res nekamer več soje kusti u senca kulužit. Če b nam ti puvedu,kua špe-kuleraš in de misleš soja prajarija iz tistem gumazinem pr svetmo Petre nemškutarjem predat, b t na šli mi nekol na ■roka, pusebn naš žepan gespud Hribar, ke je tak Sluvan, b se nekol u tu na pu-dau, de b en druh pr nemškutarjeh pre-fite delu.«
»Prava reč tist košček kustajnuga aleta, ke sm ga zdej nemškutarjem pre-dau! Kua pa trg Tabur pr svetmo Petre, ke ste reki, de ute park naredi za šent-peterčane tekat,'ke ste nhne štime pr vu-litvah nucal, zdej pa iz celga mesta fige — pa ne tržaške — in druga nesnaga tam udkladate, de morja šentpetrčani duhat? A je tu pusten? Kar mouč, prjatu, in sc iiiekar tku nadoužnga na deli, ke veš, de sma usi glih. Zatu s pa nekar druh drugimi uči na klujma, sej s jh še urane ne, ke maja še bi ojstre klune, kokr matna mi igofle. Tle prim glaš pa piva na za nas srečn izid lanskega dvejsetga septembra ud našeh pulitičneh kuraku pa kar lepu tih hudima, de na u nanosu kdu na nus
Humrova in podobne glave svobodomisd-me, sc nam pač ni ničesar bati.
j »Delavski dom« na Savi jc bil preteklo nedeljo kijub svoji prostornost' mnogo premajhen, toliko ljudstva se je /bralo pri predstavi, pri kateri sc jc uprizorila drama Rešcnik \ Društveni orke-,bter in gledališko osobje zasluži polivalo .v polni meri. Najlepše plačilo mu ie pač prekrasna udeležba. Ljudstvo ve, kje sc dobi pošteno razvedrilo, zato sc tako krepko ©prijemlje. Delavskega doma«.
j Jutri, v nedeljo, ob 8. uri zvečer, Jc v »Delavskem domu« predavanje. Predava gospod kaplan Čuk o svojem potovanju v Lurd. Predavanje bo brez dvojbe silno zanimivo, zato.naj nihče nc zamudi ob tej priliki priti v Dom<.
.i Pretekli teden so odprli socialnode-mokraški konsuni, tako se govori. Nekateri vedo tudi povedati, da je sladkor po 24 krajcarjev kilo. Nc vemo, koliko jih bo sedlo na ta ceneni lini; vemo pa, da nc bo dolgo držal, ker sc bo prav gotovo silno oodražil.
j Mislili smo, da Ratečanova hiša gori. ker jc ta teden toliko dni stala ob nji nova lestva požarne brambe. Potem pa smo videli, da jo rabi je pleskar, ki pleska Ratečanovo lii'šo. Kaj vse si liberalci dovolijo!
j Golica. Kljub čemernemu vremenu Je doslej obiskalo Kadilnikovo kočo na Golici blizu S00 turistov. Prekrasen razgled z'Golice bo gotovo privabi! od leta do leta več obiskovalcev. Nekaj pa nas je te dni izredno razveselilo. Nemško planinsko društvo je dalo pred leti postaviti na Schreyevem svetu pri Višnarju na Jesenicah napis, v katerem ic potvorilo lepo .slovensko ime Golica v Kahlkogel«. »Slovenec« je nekaj potov podrezal v to nemško predrznost in Sclireyevo mlačno« t; uspeh je bil ta, da se je g. Schrey osokolil in dal odpraviti tevtonski napis .5 svojega sveta; in sedaj sc na nemški deski zopet blesti pristno ime »Golica«. Tako je prav! Više proti Planini sicer visi na kolu še en »Kahlkogel«, pa upamo, da se bodo merodajni faktorji zganili ter dosegli. da tudi tam pride lepa Golica do svojih materinskih pravic.
j Župnik Jakelj se je poslovil od Sv» Križa nad Jesenicami in šel v začasni pokoj zaradi bolehnosti. Ljudstvo se jc prav ginljivo poslovilo od njega. Upamo in želimo, da se gospodu kmalu utrdi zdravje in da učvrščen nastopi zopet službo. Za soupravitelja pri Sv. Križu je imenovan čvrsti jeseniški kaplan g. čuk.
j Nova šola se je ustanovila pri Sv. Križu nad Jesenicami. Pouk se je že pričel. Za učiteljico ie prišla gdč. Suša. Spomladi se zgradi še novo šolsko poslopje, •in tako bo stvar, po kateri so Planinci dolgo hrepeneli, uravnana.
Idrijske novice.
i Zločinsko početje imenuje dopisnik v »Slovenskem Narodu« postopanje glede prezidave mestne hiše št. 509. Pritrjujemo, samo povdarjamo, da so zločin napravili liberalci. Kar naenkrat si izmislijo delati veliko stavbo, vedo. da se bode reku-riralo proti nji in nc čakajo postavnih 14 dni, ako se bo kdo pritožil. Zvečer sklenejo v svoji večini, drugo jutro na vse. zgodaj že začno podirati poslopje, ki ie .stalo komaj šest let in bi se bilo z malimi stroški lahko popravilo, cla bi imela liberalna gospoda svojo dvorano; ker so nekateri zoper take nepotrebne stroške ugovarjali in se je nezakonito delo moralo ustaviti, ie to zločin, ki so ga napravili klerikalci. Čudna logika.
i Pravde se prično, ako deželni odbor ugodi klerikalnemu rekurzu, tako grozi .»Narod«. Koga boste pa tožili? Deželni odbor ne, on mora pravično razsoditi, ker . ste kršili zakon iu v svojem poročilu nalagali deželni odbor. Saj je deželni inženir vam konstatiral. da je bilo strešno le-. sovje še trdo in nepokvarjeno, ki bi bilo . služilo še leta in leta. a občinski odbor je poročal, da je vse gnjilo in preperelo. Deželni odbor vas torej dobro pozna. Tistih , 68 klerikalcev, ki so rekurz vložili tudi ne boste tožili, oni so se poslužili le svojih v deželnih postavah zajamčenih pravic. Torej tožiti zamorete ic občinske odbornike, oziroma županstvo, ki je z nezakonitim . postopanjem vas pripravilo v tako zadrego. To bi bili že davnaj lahko storili, mi . se le čudimo vaši potrpežljivosti, da skoraj že dve leti čakate in nc primetc onih, ki so tako škodo napravili.
i Občinski odborniki bi prav z mirno vestjo stopili pred sodišče v trdni zavesti, da so le ravnali v korist idrijske občine, tolaži > Narod« svoje ljudi. Torej le na dan s tožbo! Deželni odbor pravite, da bi pogorel pred sodiščem, ako bi on tožil, tožite vi. boste gotovo dobili.
i G. Tušar se ie pritožil zoper javno stranišče ob svoji hiši in c. kr. okr. glavarstvo je zidanje ustavilo. Županstvo se hoče radi tega nad njim maščevati pa mu je ukazalo, da mora v najkrajšem času napraviti na svoii strehi mačke proti drča-nju snega. Radovedni smo, katerim po-
sestnikom so enak ukaz vročili. Saj pri starih hišah ne vidimo na nobeni takih naprav, najsibodo lastnina privatnikov ali craričtie hiše. Tudi liberalni odborniki imajo hiše, kjer ni mačkov na strehi. Bomo videli, ako bodo tudi ti napravili brambe proti drčahju snega. Poročali bomo že o tem svoječasno.
i Vera — privatna stvar. Zadnjič smo omenili, da so nekateri razbili spomenik zuačuioč kraj nesreče, kjer jc utonila Jc-klica. A s tem kronika še ni izčrpana. Dober streljaj od imenovanega stal jc letos še drugi spomenik, v katerem je bila postavljena solia Brezmadežne. Tudi čez to znamenje so se spravili. Najprvo so ubili šipo, pozneje se je videlo solio brez nog, krog nje pa obilo kamenja, kar jc povedalo vse. Kijub temu se .ic nekaj časa ohranila solia, dasiravno brez nog. A tudi to ni bilo tem ljudem všeč. Skanmali so jo popolnoma, lesovje pa preobrnili, tako da nc bo kmalu sledu, kjer je podoba stala. In šc vedno trdijo, da je vera privatna stvar.
i Naše gozdarstvo. Idrijsko gozdarsko šolo so začasno zatvorili pod pretvezo, da je žc mnogo mladeničev, ki so šolo ■zvršilj, a nimajo kruha. Morda jih res žc nekaj čaka na službo, a Slovencev med tistimi je kaj malo, pa še tiste bi lahko po-taknili, če bi mesta na našem jugu zapolnili s Slovenci. Ako bi to hoteli storiti, bi gozdarske šole šc leta in leta v Idriji nc
bilo treba zapirati. Primerno bi pa tudi bilo, da so na domačih tleh domačini v službi. A godi sc ravno nasprotno. V tem oziru smo leto za letom na slabšem. Vzemimo za vzgled gozdarsko direkcijo, ki ima svoj sedež v Gorici. K tej direkciji spadajo erarski gozdovi na Kranjskem, Primorskem, v Istri, na Koroškem in v Dalmaciji. Velika večina sveta jc na slovenskem, oziroma hrvaškem ozemlju. Prav bi torej bilo, da bi bili gozdni uslužbenci, poduradniki in pomočniki, Slovani. Tako jc tudi nekdaj bilo. A danes pa jc večina uslužbencev Nemcev. Prišlo je do tega, ker so bile erarične gozdarske šole v nemških krajih preje, nego v Idriji. Sicer pa tudi idrijske šole niso obiskovali sami Siovenci, marveč po večini Nemci. Učni jezik jc bil tudi nemški. Poslanci imajo hvaležno nalogo, da jzposlujejo zo-petno otvoritev idrijske gozdarske šole na slovenskih tleh. ki naj sc tako uredi, da bo bolj dostopna Slovencem, nego jc bila dosedanja. Materijala nc bo zmanjkalo, zlasti ker imamo slovensko srednjo šolo v Idriji. Do gozdarstva so Idrijčanjc od nekdaj imeli posebno veselje, saj jc znano, koliko dobrih slovenskih gozdarjev je dala Idrija erarju v prejšnjih časih, ko so bile 1 gmotne razmere logarjev kaj slabe. Sedaj, ko sc jc dokai izboljšalo stanje, ni prav, da bi sc okoriščal na naših tleli tujec —- Neslovan.

OD 12. DO VŠTETEGA 19. SEPTEMBRA T. L. BODE V PRITLIČJU »NARODNEGA DOMA« V LJUBLJANI

GRAFIČNA RAZSTAVA
RAZSTAVLJENE BODO UMETNE REPRODUKCIJE SLIK, UMETNA TISKARSKA DELA IN AKCIDEI)JCE DOMAČIH IN TUJIH TVRDK, VSE IZVEDENO PO NAJNOVEJŠIH NAČINIH. ODPRTO OD 9. DOP. DO 6. ZVEČER BREZ PRESLEDKA. VSTOP. 40 VIN. ZA OSEBO.
RAZSTAVNI ODSEK DRUŠTVA TISKARJEV NA KRANJSKEM.
2493 4-1
ffg
a

iiska Bukvama v Ljubljani
> Ima v zalogi *	—
za ljudske, obrtne, meščanske in srednje šole v najnovejših izdajah.
Seznamke predpisanih učnih knlig oddala brezplačno.
Bukvama je založila in v lastni tiskarni tiskala sledeče učne knjige:
Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole z 21 slikami, vez. K 2 20.
Matek Blaž, Aritmetika in algebra
za srednje in višje gimnazijske razrede. I. del broš. K 2 20.
Matek Blaž, Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede, I. del broš. K 2—.
Mazi Josip, Geometrijski nazorni nank za prvi razred srednjih šol, vez. K 1"—.
Pajk Milan, Zemljepis I. del, vez. K 1-80.
Pečjak, dr. Gregor, Katoliški veronk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2'80.
Stroj Alojzij, Litnrgika. Nauk o bo-gočastnih obredih sv. katoliške cerkve s 40 slikami, vez- K 140.
Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk I. knjiga, vez. K 2 80.
Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica, vez. K 3'—.
Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica,
vez. K 3'50.
0 0 0
Breznik Anton, Slovanske besede ▼ slovenščini, broš. K —80.
Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Scdlmaijerjeve izdaje, vez. K 1'90.
Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del
od Pohlina do Prešerna, broš. K 2-—, vez. K 2'50.
Jeršinovič Anton, Livijev komentar, broš. K —ČO.
Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu, broš. K —"80.
O/ermvaJ/oz
železnato Jftna-Vmo
Higijonična rnzstava na Dunaju 1908: Državno odlikovanje ln čaatni diplom k ilatt kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških eprlčeval.
J. SERRAVALLO, t ii kr. dvomi dobavitelj
• ......... - TRST-BarkovlJe. .
$ *
m *
m $
$ $ $ $ *
i*
tt $
*
ki si žele nabaviti opremo; ravno tako kupite blago za domačo porabo najceneje v tkalnici
, Češko.
Prepričajte sc in naročite si 6 kosov rjuh Ia obeljenih brez šiva v velikosti 150/200 za
samo K 13 50. Vzorci barhenta in raznega lanenega iu bombaževega blaga zastonj iu franko.
2439 (1)
mi idravilni vrelec že stoletja znana v vsri aoleinih
11
pri protinu, želodčnem in mehurnem fcataru. Izvrstni
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunii,
Jelez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti gastonj in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, ve^Jit Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah t jestvinam n vinom.
Zahcje pri Mihael Kastner ju, Peter Lastniku ir Andrej Šarabonu. Ljubljana.	114 62—49
V Hmerikt in Kanade
zložna,
,. ____ cena
S* in varna
vožnja s cunard Line =
h 6« 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Pannon, > 7. septembra, Carpathia, 21. septembra, Ultonijs :::	12. oktobra 1909.
Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Mauretania 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljub-Ijana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezu: ivega
HLOJZIJ ZMITKO
velika tovarna z električnim obratom za
GODBENO ORODJE '1 V L9UHECH ^itt flfiM
izdeluje vse vrste glasbil iz lesa ln kovine, pihala za obhode (signale). Izvršitev iu harmonija brez napake.
STROKOVNA OPRHVfl
BI 1051	vseh godal lil bobnov	26-1
| Goslarski atelje | f|§||fl|i| I Ceniki zastonj |
Vsak pes
se zelo naglo privadi
Ju pu • •
in se dobro razvija.
Zahtevajte cenike, prospekte in brošure o preizkušenih krmilih za pse, perutnino, tazanc, kunce, divjačino od tvrdke
Henrik Polsterer,
tovarna za Fattingcrjeve pogače za pse in krmila za perutnino
Dunajsko jMovomesto.
Zaloge v Ljubljani: Fr. Grošelj in Peter Lassnik.
V lastnem interesu zavračajte vselej odločno vsa ponarejanja.
tanovljcno 1893. 300 najvišjih odlikovanj.


I
es
en
lovensko učiteljišče premeščeno k Eopra v toke!
'Slovenski učiteljiščnik mam 'javlja iz opra: Šolski nadzornim nam je naznanil, a gremo v Gorico.
Danes dopoldne smo dobili iz Trsta oročilo: Vlada jc 16. t. m. brzojavno na-nčila tržaškemu namestlniku princu Ho-eiilohe. da 'ima takoj odrediti premešče-jc slovenskega učiteljišča iz Kopra v iorico. Ta odredba je .povzročena po po-očilu 'tiamestništva v Trstu, da se v slu-aju premestitve nikakor ni bati neredov Gorici. Namestnik je goriški laški depu-iciji pojasnil, da je dr. Marani iministra apačno razumel. Sicer ipa da naj se Lahi c razburjajo, ker je premeščenje v Gori-i provizorično in ima vlada namen uči-ijišče pozneje premestiti v Solkan. Ko-rsko šolsko vodstvo jc že dob.lo nalog, a se preseli v Gorico. Lahi pihajo kakor jdje in obljubljajo najradikalnejši odpor - vendar če bo vlada znala biti energič-a,'se bo'odpor iridentovske kamore kma-i potlačil. Z vlado pa imamo Slovenci še edno v tem oziru govoriti resno besedo: remestitev v Gorico mora biti defimitiv-i. Solkan naj si baron Biemerth le izbijc glave!
Pevest o kterikalseta župasn
i
Ceno češko posteljno perje!
5 kg novo skubtj. K 9'60. boljše K 12 - belo kot puh mebko skubljcno K 18 —. K 2+'—. snežnobolo kot puh mehko skubljeno K30'—, K3b—. Pošilja rranko po povzetju. Zamena dovoljena proti povrnitvi poštnine. Beno-dikt Saohsol, Lobe3 159, pri Plznu, Češko. 2549 6-1
Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: K adeniški slavnosti dne 12. septembra t. I je bilo povabljeno tudi tukajšnje požar-jb društvo. Pri odborovi seji 19. avgusta t je sklenilo s sedmimi proti trem glasovni, da se društvo odzove povabilu in se (deleži slavnosti. Seveda je ta sklep raz-liiel maše »naprednjake« in pridušali in hklinjali so se, tudi vpričo orožnikov, da f uštvena zastava ne sme iti k »čukom« i da bo zastava na kosce raztrgana, če t pokaže. Toda značajni načellnik in od-Drniki so rekli: Sklep je sklep, in če smo udeležili pred par leti sokolske slavuo-i, se udeležimo tudi orlovske. Na naro-lo načelnika J. Ilovarja sta šla dva čast-ka-odbonnika požarne brarnbe, Verbajs Medvešek, popolnoma brez vednosti kanove, ki je bil isti dan na službenem kovanju, iskat ključev od omare pev-/ega društva »Zvon«. V tej omari se je -anila zastava gasilnega društva vsled )govora, po katerem hrani tudi pevsko •uštvo »Zvon« svoj igralni oder v iranibi požarne brarnbe. Ključ shrambe ižartie brarnbe jc na razpolago »Zvonu«, 'da »Zvonovci« niso hoteli 'izročiti 'ključa
1 omare, dasiravno sta to zahtevala lenovana odbornika tam, kjer bi morali ti ključi.
Vsled previdnosti sta šla 'imenovana tlbornika k županu Leopoldu Hostniku fr ga prosila, naj gre kot policijsko uad-orstvo ž njima, da vzameta iz omare dru-va »Zvon« — ki pa pripada vsled dogo-pra in prispevka tudi požarni brambi — jtstavo požarne brarnbe. Soba bralnega uštva je bila na stežaj odprta, omara pa prta. Zato je odbornik Vcrbajs, ki jc :|jučavničar, odprl omaro vpričo župana dveh otrok hišnega gospodarja in vzela 'a odbornika zastavo ter iskala trakov, iterc pa so »Zvonovci« prej odnesli. Vse Ia Opravila v veliko lepši red in porav-|tla. Pomotama pa sta zamenjala zasta-|n pas in vzela pas društva »Zvon«. Ko jc zamena opazila, poslala sta ga takoj jizaj — in pri slavnosti zastava ni imela ic trakov ne pasu. Ta dogodek popisuje u »napredno« glasilo dne 11. septembra ko-Ie: »Klerikalen žpan kot vlomilec. Talno društvo v Šmartnem pri Litiji ima ijeto sobo, katero deli s pevskim dru-vom »Zvon«. Taisto ima v sobi klavir in naro, v kateri so shranjene note in vse jrugo društveno premoženje. Na prošnjo rostovoljnega gasilnega društva se hrani >d fudi zastava gasilnega društva. Za sdejljo pripravljajo klerikalci mladeniški lod, a igasilno društvo je odreklo sode-ivanje pri tej priredbi. Dne 9. t. m. so dva ana gasilnega društva in župan Leopold ostnik vlomili v sobo bralnega društva i pevskega društva »Zvon«, odprli z vc-•ihom društveno omaro in odnesli zastati gasilnega društva in pa zastavili pas evskega društva »Zvon«. V omari so vse remetali in poškodovali zastavo društva Zvon«. To jc navaden vlom in navadna
tatvina. Pozivljemo pevsko društvo »Zvon«, naj naznani klerikalnega župana Hostnika in njegovega pomočnika kriminalni oblasti zaradi vloma in tatvine. Ta slučaj postavlja razmere v Šmartnem pri Litiji v bengalično luč. Iz dejstva, da se drzne župan z dvema pomočnikoma storiti navaden zločin, vlomiti v tujo posest in ukrasti tuje imetje, sc lahko sklepa, na kako stopinjo moralne pokvarjenosti jc padla klerikalna družba v Šmartnem. A kako je bilo mogoče, da so politična nasprotja postala tako velika, da se spozabi klerikalen župan, torej organ javne varnosti. tako daleč, da stori celo vlom in tatvino? Kdo je te ljudi tako naščuval, da so zgubili vsak smisel za poštenje in spodobnost ter menijo, da namen res posvečuje sredstva in da so dovoljeni tudi uboji, tatvine in vlomi, samo čc gre za klerikalno korist? To jc delo znanega M. Riharja. Žc zato, da sc bodo ljudem' odprle oči, da bodo spoznali, kako globoko so padli in kam jih jc pripeljalo blazno hujskanje podivjanega Riharja, je potrebno, da se stvar naznani sodišču. Za sedaj smo najbolj radovedni, kako stališče bo zavzela deželna vlada iu koliko časa bo trpela, da bo fungiral kot organ javne varnosti človek, ki je storil zločin vloma in tatvine.
Tako torej »Narodovo« porofllo. Naravnost izjavljamo, da proti takim izbru-Jiom naprednih Šmarčanov, proti takim pokvarjenostim resnice je nemogoč vsak boj, ker je pisanje preostudno, pisano samo z žolčem umirajoče stranke. Le tako /naprej! Kar niste dosegli z barvo, jajci in gnojnico — boste dosegli z »Narodom«. Poskrbeli bomo, da bo tudi naše ljudstvo .bralo, sodilo in obsodilo ob svojem času tc izbruhe naprednjakov. Pomiiujemo pa nekatere sicer ugledne rodbine in osebe, ki slepo drve za »Narodom« in si ne štejejo v nečast, biti v taki družbi.
■ ■■
Mestni trg
razpošilja ure, zlatnino in srebr-nino na v s e kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slov. ivrdko!
Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tenka, prava nikelnasta Anker-Bos-
k o p f na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4'50. Srebrne ure od 6 K naprej. Večletno jamstvo. — flko blago ne ugaja, se vrne denar nazaj.
Sokolske verižice s slovensk. trakovi nikelnasta K l-20 srebrna K 5'—. 2171	21-1
Hotni prizor v Ravnikarjevih ulicah.
lj Dva narodna buditelja v zarji sokolske slave. — Donesek k zgodovini ljubljanskega »Sokola«. V slavnoznanih Rav-niharjevih ulicah se je v noči od nedelje na ponedeljek zvršil dogodek, katerega moram oteti pozabljivosti. Nekoliko pred polnočno uro sta nas posetila dva »Sokola« iz mesta v popolni uniformi. Kakor se da sklepati, sta se vračala iz veselice Ciril - Metodove podružnice v Mostah. Kar po vrsti sta jela razbijati po oknih in vpraševati za neko hišo. Ljudje so, dasi zbuje-ni iz spanja, imeli usmiljenje s fantoma iu so jima liišo prijazno pokazali. Toda »Sokola« s tem očividno nista bila zadovoljna, kajti na prijazen odgovor sta vsakemu obljubila, da mu bosta »eno prikopala«. Seveda so te besede zbudile reakcijo in že pri tretji hiši je doletela navdušena prebu-jevalca delavskega ljudstva 'zla usoda. Prišla sta slučajno domov dva moža, ki sta zalotila delavna »Sokola« ravno, ko sta z veliko vnemo razbijala po nekem .oknu. Ne vedoč, kaj naj to razbijanje pomeni, vpraša eden izmed njiju, kaj bi rada in koga iščeta. Odgovor se je oglasil prav po sokolsko: »H . . . č, kaj te pa to briga?« Položaj »Sokolov« je postal s tem odgovorom precej kritičen, zlasti ker se je nabralo na ulici že dokaj možkih. Bilo se je bati pretepa, iz katerega predrzna fantiča najbrž ne bi odnesla domov celih kosti; vendar mirni krvi domačinov se je zahvaliti, da so zavzeli taktiko, ki je prinesla mnogoštevilnim gledalcem tri-četrturno krasno zabavo. Najprej sta se morala »Sokola«, ki sta držala v pesteh .'kamne, umakniti od oken na sredo ceste. Ko ju je nekdo vprašal po imenih, sta
ošabno odgovorila, da jih ne povesta, ker ! •to ni njuna dolžnost. Ker ju v temi niso .mogli spoznati, stražnika pa pri nas sploh nikdar ni najti, so prinesli luč in jima od najrazličnejših strani osvetljevali obraz. To ogledovanje so spremljale glasne opombe, ki so merile na to, določiti individualnost ubogih grešnikov: »Oni veliki je bolj starikav, mlajši je prav fleten poba; poglejte ga. kako lepo gloda, pa bolj špičast nos ima«. V tem tonu so ocenjevali dobrovoljni možaki svoja ujetnika. Zedi-ni/i so se vsi v sodbi, da morata biti to »dva figarja iu smrkovca«, ker sta še gola pod nosom. Eden izmed gledalcev — očividno usmiljenega srca — je svetoval naj prinese kdo kurjega...... ker pravijo, da žene brke iz kože. Tem ocenjevanjem in nasvetom jc sledil vselej bučen smeh in krohot. Po vsi ulici ni nihče spal. .Kar ni bilo na cesti, je pa/ gledalo skozi okna. Prej ponosna »Sokola« sta igrala .obžalovanja vredno ulogo. Neka ženska .je menila: »Poglejte jih, kako se gledata! kakor pasji dnovi — eden gor, eden dol!« •Ves prizor je zaključila javna telovadba obeli »Sokolov«, kakor .sq govorili ljudje, na čast Ciril - Metodovi družbi. Pod poveljstvom mladega moža, ki je kot bivši podčastnik začutil v sebi šc nekaj poklica za »ekserciranje«. sta »Sokola« proizvajala vaje v korakanju, ki pa po sodbi občinstva niso bile nič kaj vzgledne, vsaj njiju .vaditelj ju je moral vedno popravljati. Ko so se ljudje zadosti nasmejali, so odslovili .»Sokola« v. očetovskimi nauki, naj nikoli .več ne prideta razgrajat v Ravnikarjeve ulice in grešit na milost nikdar navzočega stražnika, kajti ne ve se, če bodo ljudje šc pri tako dobri volji, kot so bili to noč. Pristaviti jc treba še, 'da pri vsi naravnost ! klasični zabavi ni inihče uiti roke položil j na »Sokola«. — Kakor se glase najnovejša poročila, sta razširjala sokolsko slavo omenjeno noč neka W. in S. Iz usmiljenja j ne navajamo celih imen, upamo pa, da jih »Sokoli« sami žc spoznajo.
Odlikovan i jranii Prix" na svetGvni razstavi St. Louis 1
Dobiva se povsod v škatljah po 10 vinarjev.
Znanost in umetnost.
<: Slovensko deželno gledališče v Ljubljani naznanja: Sezona 1909/10 se otvori dne 2. oktobra t. 1. Drama: Rikard Svoboda: »Grča«. Komedija v treh dejanjih. — Etbin Kristan: »Kato Vranko-vič«. Drama v štirih dejanjih. — Dr. Fran Detela: »Dobrodušni ljudje«. Veseloigra v treh dejanjih. — Anton Medved: »Kacija-nar«. Žaloigra v petih dejanjih. — Ivan Zagažen: »Strup«. Drama v štirih dejanjih. —• Vit. F. Jelene: »Erazem Predjam-ski«. Drama v petih dejanjih. — Anton Pesek: »Slepa ljubezen.« Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Pevske točke uglasbil E. Adainič. — Sofokies: »Antigona«. Tragedija. Iz 'grškega izvirnika prevel Cvetko Golar. Z Memdelssohnovo godbo. — Schiller: »Don Cari'os«. Žaloigra v petih dejanjih. Prevel Vlad. Levstik. — Ibsen: »ROsmersholim«. Drama v štirih dejanjih. — Ibsen: »Stebri družbe«. Drama v štirih dejanjih. — Bjornsteme Bjortrson: »Preko moči«. I. del. Drama v dveh dejanjih. — Striridberg: »Oče«. Žaloigra v treh dejanjih. — O. Wilde: »Idealni soprog«. Komedija v štirih dejanjih. — Jose Echegaray: »Galeotto«. Žaloigra v treh dejanjih s predigro. — Michaelis: »Svatba v revoluciji«. Dratna v treh dejanjih. — E. Zola: »Ubijač«. Drama v petih dejanjih. — H. Heijermans: »Členi Verige«. Veseloigra z domačega ognjišča v treh dejanjih. — F. A. Šubert: »Žetev«. Drama v treh dejanjih. — F. A. Šubert: »Drama štirih revnih sten«. Drama v štirih dejanjih. — A. Jirasek: »Laterna«. Igra v treh dejanjih. — G. Zapolska: »Morala gospe Dulske«. Komedija v treh dejanjih. — Anton Cehov: »»Stric Vanja«. Drama v štirih dejanjih. — Petar Petrovič: »Solza«. Drama v štirih slikah. — W. Sonierset Mangham: »Lady Frederick«. Veseloigra v treh dejanjih. — Dumas filo:
FrancllIon«. Drama v treh dejanjih. — Bataille: - Model«. Drama v štirih dejanjih. — Gavault in Charvay: »Gdč. Jo-sette — moja žena«. Veseloigra v štirih dejanjih. — Flers in Caillavet: »Ljubezen bedi«. Veseloigra v štirih dejanjih. — Ro-berto Bracco: »V temi«. Drama v treh dejanjih. — K. Schonlierr: »O kresu«. Drama v petih dejanjih. — Lutcl. Tlioma: • Lokalna železnica«. Komedija v treh dejanjih. — Lud. Tlioma: »Morala«. Komedija v treh dejanjih. — Rudolf Hawel: »Bleda žena Skrb«. Ljudska igra v štirih dejanjih. — Lud. Pukla: »Ženska ljubezen«. Veseloigra v treh dejanjih. — Wal-tlier in Leon: »Gospodje sinovi«. Ljudska igra v treh dejanjih. — Engel in Horst: Pereant možje!« Burka v treh dejanjih.
—	Engel in Horst: »Mišnica«. Burka v treh dejanjih. — Kraatz ijn Neal: »Olimpijske igre«. Burka v treh dejanjih. — Ru-dens in Antony: »Korenina v Ameriki«. Burka v treh dejanjih. — Berk: »Paž po-rednež«. Burka s predigro v štirih slikah.
—	Bethge-Trulin: »V božični uoči«. Pravljica s petjem v 'sedmih slikah. — Angaže-vano osobje: Dame: Zofija Borštnikova. Berta Bukšekova.Vera Danilova, Jos. Ha-drbolčeva. Desanka lličičeva, Mar. Kand-Icrjeva, Mar. Peršljeva, Ter. Thalerjcva, Ana Wintrova, Pol. Juvanova, Ang. Ra-karjeva, Milica Zupančičeva, Vikt. Grilo-va, Jos. Nučičeva (sufleza). — Gospodje:: Fran Bohuslav, Rudolf Bulkšek, Anton Danilo, Edvard Grom, Ljubiša Iličič, Josip Molek, Karel Motejl, Hinko Nučič, Bo-leslav Peček, Josip Povhe, Milan Stkrbin-šek, Anton Verovšek, Ivan Belič, Alojzij Drenovec, Anton Meglič, Karel Mikuš, Rado Železnik, Fran Habič (inspicijent).
—	Opera in opereta: Anton Foerster: .»Gorenjski slavček«. Komična opera v treh dejanjih. — Risto Savin: »Lepa Vida«. Opera v treh dejanjih. — Ivan pleni. Zaje: »Selški plemič«. Opera v treh dejanjih. — Evgen d'Albert: »Nižina«. Glasbena drama s predigro itn tremi dejanji.—• JKarl Goldmark: »Sabska kraljica«. Opera
iv	štirih dejanjih. — Glusppe Verdi: »Moč usode«. Opera v štirih dejanjih. — Ama-dej Mozart: »Don Juan ali kamniti gost«. Opera v dveh dejanjih. — Giacomo Pu-cini: »Tosca«. Opera v treh dejanjiiih. — Giacomo Puccini : »Bohčme«. Opera v štirih slikah. — Rikard Wagner: »Lohen-grin«. Romantična opera v treh dejanjih,
—	Jaeques Offenbach: »Hoffmannove pri-povesti«. Fantastična opera v treh dejanjih s pred- in ipoigro. — Srečko Albini1: .»Baron Trenk«. Opereta v treh dejanjih. <— Franc Lehar: »Piskrovezec«. Opereta
v	dveh dejanjih s predigro. — Ed. Eysler: ..»Umetniška kri«. Opereta v dveh dejanjih „s predigro. — Jarno: »Logarjeva Kristina«. Opereta v treh dejanjih. — Leo Fall: »Dolarska princesa«. Opereta v treh dejanjih. — Leo Fall: »Ločena žena«. Opereta v treh dejanjih. — Angažcvano osobje: Dame: Jožica Hadrbolčeva, Desanka Jličičeva, Pavla Lvova, LiHy Nordgarto-,va, Marija Peršljeva, Roza Peršljeva, Terezija Thalerjeva, Emilija Ptačnikova. — Gospodje: Hi-Iarij Benišek, Vaclav Ta I ich, kapeinika; Fran Bohuslav, Rudolf Buk-šek, Alojzij Fiala, Ljubiša Iličiič, Jaroslav Lipnicky, Karel Motejl, Jan Potočka-Hol-■zimger, Josip Povhe, Bogdan pl. Vulako-vič. — Operni in operetni zbor šteje 30 članov. — Orkester: Slovenska Filharmonija v Ljubljani (32 godcev).
Naročajte ..Slovenca"!

tnr-ieve
trpežne, patentirane apnene
a^adne barve
v 50 vrstah od 24 v kg naprej.
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za facade, ki so bile že pobarvane. 978 12—1
ki se dajo umiti in i, krijejo ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. flntiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, lesene zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, otroški za mJ 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in prosto.
GARL MINER, Dunaj III, Haupstrasse 120.
Zaloga: Brata Eberl, tovarna oljnatih barv, lakov in firnežev, Ljubljana, Miklošičeva c.6.
IIEVE
za govejo juho
a
Narejene so iz najboljšega mesnega izvlečka in najfinejših zelenjav in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. Naravni fini okus po govejem mesu je njihova velika prednost.
Samo pravi z imenom MAGGI in varstveno znamko: zvezdo s križcem.
Razgled po Avstriji.
Ljubljana, IS. septembra.
Poznavalcu avstrijskih notranjih poli-tiških razmer je nudil minuli teden veliko zabave. Vladni listi so hipoma utihnili o notranjepolitiškem položaju, nič več ne pišejo, kako trdno da stoji sedanja protisio-vanska Bienerthova vlada št. II. Pozornost od Bienerthovc vlade obračajo tako, da se pečajo z ogrsko krizo, z odstopom ogrsk. ministrstva, o sporih med ogrskimi ministri in poročajo o zasedanju deželnih zborov. Kaj je zaprlo sapo Bienerthove-mu vladnemu časopisju? Poljska ljudska stranka jc sklenila, da nasprotuje sedanji vladi, kar pomenja, da bo Poljska ljudska stranka v prihodnjem državnozborskem zasedanju v opoziciji in da vlada ne bo imela več večine v državnem zboru. Seveda, izkušala bo vlada vse, da pridobi zase kako stranko iz sedanje opozicije. Mešetariia bo najbrže pri Ploju in Hribarju, ki sta zaljubljena v ministre sedanje vlade. Upamo, da se vlada ne reši iz zagate, v katero je zašla. Vsekakor bo jesensko državnozborsko zasedanje veleza-nimivo.
Deželnozborska zasedanja.
V solnograškem deželnem zboru je
vložil dr. Stolzl nujen predlog, po katerem se postavno nemščina uveljavi kot uradni in deželni jezik. Predlog je obveljal proti socialnodemokraškim glasovom. — Istrski deželni zbor je izvolil odseke. — Dalmatinski deželni zbor sklene adreso, ki izraža upanje, da se Dalmacija kmalu združi s Hrvaško in s Slavonijo. Pečala se bo adresa tudi z državnopravnim stališčem glede na Bosno in Hercegovino. Dalmatinski deželni zbor se bo tudi pečal z zagrebškim procesom, z uvedbo državne policije v Zadru, z železniškimi vprašanji, z vinsko krizo in z drugimi narodnogospodarskimi vprašanji.
Štajerski deželni zbor.
»Slovenski klub« je po dr. Korošcu vložil predlog, naj se uvede za štajerski deželni zbor splošna in enaka volivna pravica. Sličen predlog so stavili tudi socialni demokrati. Včeraj so volili tudi odseke. Med našimi poslanci sta v finančnem odseku Jr. Korošec in dr. Verstovšek, v na-učnem Ozniec, Vrečko; v peticijskem Terglav, Meško. v odsek za deželno-kul-turne zadeve Novak, Pišek, Horvatek, v odsek za občinske zadeve Roškar, dr. Benkovič, v odsek za železniške zadeve dr. Benkovič, dr. Jankovič. Deželni odbor se voli 22. t. m. Nemški listi in »Narodni Dnevnik« so se zlagali, da kandidira za deželnega odbornika dr. Korošec. Popravljati morajo, da Koroščeva stranka zavzema stališče, da državni posalnec ne more biti obenem deželni odbornik. Liberalni dr. Kukovec je beračil pri socialnih demokratih podpise za svoje reklamne predloge. Socialni demokratje so se reveža usmilili in mu podpisali, kar je spisal, ne znamo ali sam ali njegov tajnik Spindler. Naši poslanci so ga zato nahrulili, nakar je, kakor poročajo nemški listi, vzkliknil dr. Kukovec: »Die Internationalen sind mir lieber als Ilir!« Res značilen vzklik. Slovenskemu liberalcu so ljubši tisti socialni demokrati, ki imajo sicer vedno na jeziku narodno pravičnost, dejansko po-nemčujeio bolj, kakor Vsenemci. Naši ljudje, ki se vjamejo osobito na Koroškem in na Štajerskem v socialno demokraške mreže, so za slovensko narodnost izgubljeni. Nam je prav, da strelja Kukovec kozle.
Skupni ministrski svet
danes nadaljuje svoja posvetovanja. Ni dvoma, da se sporazumeta vojna uprava in ministri, ker je vojna uprava že zdatno znižala svoje zahteve.
Proti iridenti na Tirolskem.
Zaprli so brata Scotoni, dijaka Lu-bich, uradnika Mattini, trgovca Calza. uradnika Palarija in občinskega svetnika Larcharja zaradi iridentističnih agitacij.
Komedija na Ogrskem.
Cesar je zaslišal grofa Apponyija. Košut se je zopet sporazumel z ostalimi ministri, ki zdaj skupno rešujejo krizo. Socialni demokrati grozno napadajo Appo-nyija, o katerem se trdi, da postane prihodnji ogrski ministrski predsednik.
Ljubljansko občinsko gospodarstvo.
SEJA LJUBLJANSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Občinski 'svet ljubljanski ima redno sejo v torek, dne 21. septembra 1909, ob šestih popoldne v mestni dvorani. Na sporedu so poročila: Javne seje: O prošnji »Prve graške delniške pivovarne« za prodajo nekaj mestnega sveta ob liiši št. 38 na Martinovej cesti; o prošnji učiteljev, obiskovalcev risarskega učnega tečaja na c. kr. učiteljišču, za podporo za nabavo risalnih potrebščin; o ponudbi Marije Ko-zeljeve za nakup nekega stavbišča na nekdaj Gestrinovi, sedaj mestni posesti ob .Poljanski ccsti; poročilo glede uadaljnega
pobiranja naklade gostasčine za dobo prihodnjih desetih let; o dopisu mestnega magistrata glede naprave cestnega kanala v Simon Gregorčičevi ulici; o nasvetu .kuratorija mestnega dekliškega liceja glede razširjenja pouka v telovadbi in otvoritvi tečaja za češčino na tem zavodu; o prošnji vodstva zunanjih uršulinskili šol za podporo za nabavo šolskih potrebščin; o stalnem nameščenju učitelja za nemščino na mestnem dekliškem liceju; o prošnji kuratorija mestnega dekliškega liceja za dovolitev kredita 142 K za pouk v telovadbi in češčini; o pritožbi Frainja Cir-;nana, mesarja in posestnika v Št. Vidu proti postopanju ravnateljstva mestnega užitninskega zakupa, odnosno kiavničnega ravnateljstva glede pobiranja ogledne pristojbine; radi naprave službene pragnia-tike za uradnike in uslužbence mestne .hranilnice; radi delne spremembe regu-,lačnega načrta glede neke projektovane ulice na svetu A. Frohlicha ob Dunajski cesti. — V tajni seji: o prošnjah za razpisano mesto magistratnega stavbnega pristava; o neki kavcij'ski zadevi; o raznih obrtnih koncesijah.
lj Z Marije Terezije ceste. Prebivalce Marije Terezije ceste ima ljubljanska policija za silno poštene ljudi. Še v kako ulico se ponoči zgubi stražnik javnega miru, le po ti cesti smejo ponočni klativi-tezi nemoteno .po cele noči razsajati iu razbijati po oknih, ne da bi jih oko postave motilo in spravilo spoti. Ako primanjkuje na magistratu stražnikov, naj se jih pa nastavi nekoliko več! Ce imajo na magistratu dovolj denarja, da redijo razne sineku-,riste, naj žrtvujejo nekoliko tudi za javni mir.
lj Magistrat za higieno. Ce stopiš
včasih proti južnemu kolodvoru od Dunajske ceste, videl boš, da dan na dan sede pod platanami cele gruče raznih hrvaških, makedonskih in drugih južnoslovan-skih delavcev, ki pričakujejo na odhod. »Slovenec« je že nekoč poročal o tem', kako ljubljanski »napredni« magistrat skrbi, da bi tem trpinom nekoliko olajšal čaka-,nje pred kolodvorom, da bi postavil par klopi, da bi jim ne bilo treba sedeti na gojili tleh po cele popoldneve — seveda gospodje, ki presede cele dneve na mehkih .blazinah, ne čutijo »prijetnosti«, sedeti na trdili tleh. Toda naš magistrat ne poskrbi niti v 'zdravstvenem oziru krog kolodvora! Lep vtis morajo dobiti zlasti tujci, ko jim' takoj ob prihodu v mesto, vdari izpod ,platain smrad v nos! Tako magistrat skrbi .za dober glas bele Ljubljane v vsakem oziru. Da je pa to tudi zdravju kvarljivo, -ker se razširjajo razni baoiii. je jasno vsakemu, le magistratni gospodi ne!
KLOFAČ PRIŠEL IZ AMERIKE.
Praga, 16. septembra. V torek se je vrnil poslanec Klofač iz Amerike. Priredil bo po Češkem vrsto predavanj o utisili, ki jih je dobil v Ameriki.
Po svetu.
Za kovaškega mojstra je bila izprašana v Bernburgu gdčna. Pavla Sonntag. Pomočniško izkušnjo je z dobrim uspehom napravila lani. Pri izkušnji za mojstra je morala v navzočnosti komisije podkovati konja in napraviti neko orodje; dalje ie dokazala svojo sposobnost v strokovnem risanju, knjigovodstvu, meničnem pravu, obrtoslovju in kalkulaciji. Zaslužila si je skupni red: prav dobro. Gdična. Sonntag je v .34. letu starosti in je svojemu očetu že deset let pridno pomagala v kovačnici; ko je bil oče bolan, je obrt sama vodila.
Za prvega ženskega člana pravnega zastopstva na prizivnih sodiščih na Danskem .ie justični minister Hogsbro potrdil gospodično Hcnny Petersen.
Šolske sestre. V Charlottenburgu so leta 1908. ustanovili mesto »šolske sestre«. Njen poklic je sledeči: Nasvete, ki jih dajo šolski zdravniki, mora osebno sporočiti staršem otrok in jih vspodbujati k izpolnitvi; ako so starši zadržani, mora sama spremiti otroka k zdravniku; preskrbeti mora dovoljenje staršev za izvršitev majhnih operacij, kakor tudi nabaviti potrebna očala, obveze, pasove itd.; v slučajih, ko so otroci nesnažni, slabo oblečeni, nezadostno hranjeni, mora poizvedovati o gmotnih razmerah staršev in si uspeh poizvedovanj beležiti v posebnih zvezkih; starše mora opozarjati na važnost umivanja in kopanja otrok, kakor tudi čistega zraka v stanovanju i. dr. V enem letu je napravila šolska sestra v Charlottenburgu 740 obiskov pri 214 otrocih in marsikaterega otroka obvarovala pred zanetnar-jenjem v bolezni. Nastaviti nameravajo še več šolskih sester.
Ženska udeležba pri zadnjih občinskih volitvah na Danskem. Kakor znano so na Danskem dobile ženske pasivno in aktivno volivno pravico za občinske zastope in so se meseca marca letos vršile prvič splošne občinske volitve po novem zakonu. Statistični urad poroča sedai o uspehu te-le glavne podatke: Skupno število volivccv je znašalo S80.000, od teli ie
bilo možkih 45(5.000 in 424.000 ženskih. Glasovalo je skupaj 526.000 volivcev, iu sicer ,328.000 možkih in 198.000 ženskih. V razmerju k skupnemu številu ie glasovalo 76 in pol odstotka možkih, to je dve tretjini, in 50 odstotkov žensk, to je ravno polovica. V vseli občinah je bilo izvoljenih 9682 možkih in 127 ženskih občinskih zastopnikov. Ženske so volile Ic v 85 občinah, v ostalih 1121 občinah so bili izvoljeni samo možki zastopniki.
O katoliških usmiljenih sestrah piše »Journal dc mčdecine« iz Bordeaux-a, da je izmed .36 sester, ki so se udeležile izpraševanja zdravniškega kolegija, 16 dobilo red »dobro«, 20 pa red »prav dobro«. Po izreku njihovih izpraševalcev imajo globoko znanje o anatomiji, psyhologiji, liygieni in kirurgiji. Izpraševalna komisija se je čudila znanju teh žensk. Cujmo, kaj piše pristni socialist Pinguier v »Combat«; svoje dni je bil administrator boltvce v Saint Ouentiex in se je kot tak za tnal za popolno laiziranje bolnice. Piše namreč: »Vsi bolniki, bodisi katoliki, protestanti, svobodomisleci ali prostozidarji, imajo cnoinisto postrežbo, bolniške sestre se žrtvujejo za vse na enak način. Zato je tudi namen bolnice popolnoma dosežen. Vprašanje je samo glede stroškov. To pa •je brez pomena; glavno je to, da je postrežba v bolnici nc glede na verstvo nepristranska.« In to je tudi v resnici. Ta sociaiist je imel pač enkrat pogum, povedati resnico.
Koliko velja letalni stroj? Ameriška brata Orville in Wibor Wright sta izdala cenik stroja njunega sestava. Cena letalnih strojev je znatno manjša kot zrakoplovov in stane popoln stroj do ,36.000 K. Cim večja ie brzina stroja, tem solidnejša mora biti konstrukcija in močnejši motorni stroii. Tak stroj stane do 120.000 kron. Brata Wright sama gradita letalne stroje. Sedaj se gradi v njuni tvornici 60 letalnih strojev.
Ameriški predsednik Taft o severnem tečaju. »Temps« poroča iz Ne\v Yorka, da je Peary brzo.iavil predsedniku Taftu, da mu daje na razpolago severni tečaj. Taft pa je odgovoril: »Zahvaljujem se Vam za zanimivo in velikodušno ponudbo, toda ne vem prav, kaj naj ž njo začnem.«
Tragedija pred glediščem. Pred glediščem »Theatre Navigny« na Elizejskem trgu v Parizu je 8. t. m. srečal 27-letni trgovec Louis Lamboin svojo ženo, ki mu jc ušla pred štirinajstimi dnevi in je ravno hotela iti s svojim ljubimcem v gledišče. Lamboin je potegnil iz žepa revolver ter ustrelil na nezvesto ženo, ki je padla takoj mrtva na tla. Morilca so takoj prijeli in izročili sodišču.
Jubilej črnogorskega kneza. Iz Črne gore se poroča, da se po celi kneževini pripravljajo, da svečano proslave 50-ietnico vladanja kneza Nikola I. in njegove zlate poroke s kneginjo Mileno. Svečanosti bodo prisostvovali razni vladarji in princi. Govori se. da bo Nikola I. ob priliki teh svečanosti proglašen za kralja.
Koliko vode potrebuje živina ? Računa se, da potrebujejo na vsak kilogram suhe klaje: konji in ovce 2—,3 kg, voli 4—5, krave 5—6, prašiči 7—8 kg vode. V vsaki letni dobi je paziti na to, da ne dobiva žival premrzle vode. Zlasti brejo žival je treba varovati premrzle vode, ker po njej rada izvrže.
Aktivni častnik velelzdajalec. »Zeit« poroča, da so pred nekaj dnevi aretovali nekega aktivnega častnika trdnjavskega topništva zaradi veleizdaje. Prodal je baje zelo važne_ topniške tehnične tajnosti Francoski. Škoda, ki jo je vsled tega storil, je precej velika. Častnik je imel z neko žensko zelo drago razmerje in prišel vsled tega v denarne zadrege.
Izvoz francoskih avtomobilov. Izvoz avtomobilov iz Francoskega je znašal v prvih sedmih mesecih tekočega leta 85 milijonov 687 tisoč frankov, za 7 milijonov 993 tisoč frankov več kot lansko leto v istem času. Vendar pa letošnja množina izvoza ni dosegla one leta 1907. Na Angleško in v Belgijo se je izvozilo francoskih avtomobilov za 38 milijonov 207 tisoč frankov, oziroma 10 milijonov 363 tisOč frankov, ter sta ravno ti dve državi zelo povzdignili izvoz, medtem ko je Nemčija od lanskih 7 milijonov 751 tisoč frankov v teh sedmih mesecih padla za 1 milijon 679 tisoč frankov. Vrednost iz tujih držav na Francosko vpeljanih avtomobilov znaša le 4 milijone frankov.
Čuden prijatelj živali. Nek slikar v Darmstadtu je pred kratkim obesil svojega psa, mačko, nato pa še samega sebe. Hišni prebivalci so na pasje cvilenje prihiteli in so vsem trem prerezali vrvi. Slikarja so šc rešili in so ga prepeljali v bolnico. Mačka pa je poginila, psa so pa ubili.
Ženska bolnišnica pod ženskim vodstvom. V Berolinu se je pod predsedstvom gospe dr. Agnes Hacker sestavila organizacija ženskih zdravnic, ki stremi za tem, da se ustanovi ženska bolnišnica, v katerej bi bile samo ženske kot zdravniki.
Kongres esperantov v Barceloni. V nedeljo. 5. t. m., sc ie otvori! peti kongres esperantov v Barceloni. Mislilo se je, da
radi nemirov v Barceloni ne bo mogo kongres. Toda španske oblasti in kra sani se je zavzel za to, da se kongre omogoči. V Barceloni se je sešlo do 75( pristašev esperanta, ki jih jc meščanstv sprejelo s posebno gostoljubnostjo. Koi gresu ie predsedoval izuinilec esperant dr. Zanienhof. Tisoči šolskih otrok je sl; vilo Zamenliofa, ko je prišel, da otvo kongres, s tem da so mu peli esperantsk himno. Kongresa so se udeležili tudi za stopniki vlade.
Nadaljevalno šolstvo za »dekleta n Nemškem. Prusko trgovinsko ministrstv je letos zvišalo postavko za nadaljevali] šole za dekleta z 255.000 markami, — Ot veznost nadaljevalne šole za žensk trgovske nastavljence so uvedla mest St. Johann, Saarbriicken in Malstat Burbach. — Draždanska trgovinska zboi p.ica je mestnemu svetu stavila predlo; da se uvede obvezni nadaljevalno-šolsl pouk za ženske trgovske nastavljeno Šola bi naj imela dva letnika s 6 uran pouka na teden in bi bila obvezna do 1! leta. Mestni svet jc dovolil 1000 mark z sestavo potrebnih statističnih podatkov ženskih trgovskih nastavljenkah.
Policija brez uniforme. Iz INashvillf Temi., v Ameriki poročajo: Tukajšnji ma yor James S. Bro\vn je izdal odredbe vsled katere policija v nadalje ne bod več nosila uniforme niti kolov, kadar bo de v službi. Mayor je vsled tega izdal ta ko odredbo, ker je policajem v uniforn skrajno težavno najti one »zločince«, ka teri greše proti novim prohibicionističnii zakonom, ki so postali nedavno pravt močni. Sicer je bilo nekoliko ljudi dost daj aretovanih po imenovanih zakonih, to da število aretacij je izredno majhno na pram grešitvam proti zakonom.
Otvoritev velike dolomitne ceste. 1! •t. m. so slovesno otvori li veliko dolomii no cesto od Toblaha do Bočna. V začetki tega meseca so dovršili težko delo zad njega kosa od Falzarejo do Cortine. G sta je ena najlepših in najzanimivejši! Pri Pordaijohe doseže višino 2250 me trov in na prelazu Falzarego 2107 me trov. Cesta, ki se vleče po pogorju v šte vilnih ovinkih, nudi najraznovrstnejš razglede in pelje čez 30 metrov dolg kam nit most čez Boito, in pri Krepi, med Fal zarego in Cortino, pa skozi 20 metro dolg predor.
Grozovitosti Kabilov. Iz španskej tabora se poroča o neki grozovitosti K; bilov, ki presega vse dosedanje. Kabili i ujeli neko špansko poizvedovalno četo J mož in dveh častnikov, ki so predal zašli v sovražnikove pokrajine. Z ujetni so ravnali nepopisno nečloveško. Večii Špancev so skalpirali, z žarečim oljem jim izžgali oči, jezike odrezali in jim o sekavali posamezne ude. Vodja Kabili je klical pri tem trpinčenju vojakom, ki se zviiali od bolečin: »Tako, sedaj pa poročajte svojemu generalu.« Prizanei so samo enemu vojaku, ki so ga izpusti da je mogel poročati rojakom o smrti ti varišev.
Centralna kurjava
vseh sestavov,
železne konstrukcije
Streh, mostov in drugo i2vršuje tovarna na stroje
Jan Stetka
Praha, Rržl- Vinohrady
- Fričova ulice štev. 892. -
gradnja železn. cvetličnjakov, tudi kurjava dotičnih s toplo
2449	V0d0.	13-1
Stažna kurjava za stanovanja z 2, 4 do 6 sobami.
Novost: Patentni razpraševalci.
Dnevne novice.
+ Izvršilni odbor S. L. S. ima sejo v orek dne 21. septembra 1909.. ob 6. tiri opoldne v knjižnici »Katoliške Tiskarne«, II. nadstropje.
+ Vodstvo S. L. S. ima svoje zase-anje v sredo dne 22. septembra t. 1., ob 0. dopoldne v knjižnici »Katoliške Tis-arne«, III. nadstropje.
.+ Za »Slovansko Jednoto«. Volivci ržavnega poslanca dr. Tresiča so na se-tanku dne 29. ni. m. v Jelši sprejeli re-olucijo, v kateri sc med drugim nalaga oslancu, da v parlamentu deluje na to, a »Slovanska Jednota« ne razpade, nego a po možnosti zbere vse slovanske za-topnikc v en sam čini složnejši in edini lok.
+ 20. september. Glasilo slovenskega elavstva »Naša Moč« prav umestno piše JO. septembru in njegovih uspehih: »In spehi 20. septembra? Sama škoda za na-od. Slovenci smo prišli v slabo luč in še olj kot kdaj nas stiska nemška pest. Slo-enske ulične napise je spravila na dan aša večina v deželnem odboru in bi jih lila tudi brez 20. septembra — da saino-lovenskih napisov tako dolgo ni bilo, so rivi liberalci, ki so po znanem dogovoru Nemci imeli v deželnem odboru kot po-očevalca za ljubljanske zadeve — Ncm-a. Edino korist od septemberskih dogod-ov ima Oražen, ki je svojo pivovarno rodal Nemcem. Zdaj liberalci zopet httj-kajo na izgrede. Mar sta jim Adamič in .under, gre se jim le za to. da bi se zopet vetili Hribarji in Tavčarji. Pa zaman! ;ako naj Hribar poživlja na žalovanje za rtvama, ko je bil on tisti, ki ic vojaštvo roti njima na ulico poklical? Kako naj avčar piše pozive, naj sc ves narod ovije ■ črnino, ko jc še nedavno dejal, da naj-!olj pametno dejanje, kar ga jc v svojem iivljenju storil, jc bila zveza z Nemci. )ražen bi morebiti zopet rad v sokolskem roju na grobu govoril — bilo bi najbolj irimerno, če bi ob tisti priliki držal v ro-ali kozarec svojega bivšega piva. Grda e res ta liberalna žalost. Liberalci prav lič ne žalujejo, oni žalost lc izrabljajo, kaznovanje 20. septembra ima pa še en irozoren namen: Hribar bi rad Bienerthu lomagal iz zadrege. Bienerth bo v jeseni mel pred seboj solidarno slovansko opo-icijo. Hribar sc tega seveda boji, ker v aketn slučaju izgine njegova oseba v izadje in bi ne ntogel nič zmešetariti zase. 'osebno boli Hribarja srce, čc bi šel Bi-iiski. Demonstracije pa bi za Hribarja i(e kakor nalašč. Kajti če pride do izgre-lov, bo Bienerthovo stališče zopet silno itrjeno. Slovenci izgubimo s tistim dnem ;o se pregrešimo zoper javni red in mir it zoper oboroženo moč, svojo pravično iravdo. Kako naj nastopijo zastopniki slo-'enskega ljudstva za pravico zoper vlado, iko jim bo vlada lahko odgovorila, da jc mjno potrebno, da varuje javni mir in red :oper ulico, kateri se ne bo udala. — Slonici ne bodo poslušali hujskačev. Slo-'enci hočejo boj zoper vlado dobojevati lostojno kot kulturen narod in sc nočejo »kriviti s pobalinstvi in hudodelstvi. Libe-alci naj oblctnico svoje neumnosti lc sami Majajo, dostojen človek nc bo šel med c ljudi.
+ Liberalci in 20. september. Kakor >i bilo pri srcu gobavcu, ki bi se med drave ljudi utihotapil in bi se mu raz ibraz iztrgala krinka, tako jc zapeklo v Ino duše ilberalce, ko smo o njihovem ilepenjtt javnosti glede na obletnico 20. eptembra povedali čisto in popolno res-lico. Zato se togoti in oeni nepopisne lesnosti, pa s tem ne bo nikogar prevaral, tdor zna jasno misliti. Liberalcem je na-odnost gšeft, narodno mučeništvo time-»ajo tako, da sami nc grejo v ogenj, am->ak pošiljajo v mučeništvo druge, iz načelne krvi pa kujejo cekine — vse te ne-pobitne resnice stopajo slovenski javnosti )b spominu na 20. september pred oči in čato so naši liberalci tako razljučeni. »Slovencu« podtikajo, da nalašč izziva na demonstracije, da bi »zgoraj« rekli, liberalci io miru in redu nevarna stranka, klerikalci pa so stranka, ki hodi z vlado, zato i dajte nagrado! — Liberalcem je pač !0. september že močno udaril v glavo. S. L. S. je proti vladi v najodločnejši opoziciji, slovenski liberalci pa so dobili od vlade 900.000 K nagrade za to, ker niso obstruirali. S. L. S. je ne oziraje se na tisti »zgoraj«, ki liberalci noč in dan o njem sanjajo, nastopila za pravice slovenskega naroda, tako da je danes vlada v najhujši zagati, liberalci pa so komaj še pred enim mesecem v »Narodu« kakor stari vete-rauci vrtili peseni, da je cesar rekel, da je obstrukcija klerikalcev sramota in so sc cesarju prikupovali, da je vse pokalo. Ako zdaj resno svarimo občinstvo, naj se po oklicih liberalcev nc da zapeljati v nobeno nepostavnost, storimo v prvi vrsti zato, ker nočemo, da bi vlada dobila priliko, sklicevaje se na demonstracije, utrditi si svoje stališče, dočim hočejo liberalni vladni Bilinskovi lakaji izgrede baš v ta namen izzvati, da bi Bienertha obdržali, -pozicijo S. L. S. zlomili in tako sami zopet iz umazanih sebičnih namenov priš'i
na vrh! Ce zdaj »Narod« zaklinja rodo- ' ljubno občinstvo, naj sc vsled »ogorčenosti« ne da v nerede zapeljati, je to !c nova zlobna hujskarija, da bi se občinstvo res izpozabilo. Upati jc, da se ta nakana ob razsodnosti in kulturnosti slovenskega prebivavstva ne posreči.
-f Kako so se liberalci pripravljali na 20. september. Pozabljivim liberalcem še .enkrat priobčujemo, na kak način so se pripravljali na praznovanje 20. septembra. Ce prebero, kako so delali, da ustvarijo pogoje za dostojno proslavo 20. septembra, nam bodo pač priznali, da jc taka proslava 20. septembra res neumna. Cuj-,te: 1. Na dan je prišla Ivan Hribarjeva pogodba z Ncmci. Šc ena pogodba, ki jo jc imela narodno-napredna stranka z .Nentci in ki 'jc še bolj konipromitujoča, pa jc doslej šc prikrita javnosti in jo morda jutri dr. Tavčar položi na grob Lundra iu Adamiča. 2. Dr. Ivan Tavčar jc na 'shodu v »Mestnem domu« par mesecev po svojem govoru na pokopališču izjavil, da je .bila nemško-slovenska pogodba eno najpametnejših političnih del narodnonapred-,ne stranke in če bi šlo po njegovo, bi še ,tra!jala. Liberalci, ki so se 20. septembra solzili, so tej dr. Tavčarjevi izjavi ploskali. Taka je vrednost liberalnih solz! .3. ?>Narod« jc predlagal zvezo slovenskih in .nemških svobodomiselcev v bo-ju za »Svobodno šolo«. 4. »Narod« jc priobčil reklamne notice »Svobodne Misli« za odstop od katoliške cerkve. 5. »Narod« jc zagazil nazaj v osebni poulični polemični ,ton iti celo gospodične, ki so sodelovale .pri kamniški prireditvi »Orlov«, opsoval .na tako podel način, 'da psovk niti ponoviti ne moremo. 6. »Bratska ljubezen« in .priprava za 20. september je bil liberalcem napad na garderobo pevk »Ljubljane«, katerim so porezali klobuke. 7. »Narod« ic pozval svoje somišljenike, naj po vzgledu viškega napada napadajo »Orle« in naj jim strižejo lase. 8. Sposobnost za skupen nastop 20. septembra so liberalci .pokazali preteklo nedeljo v Litiji, kjer so napadli naše somišljenike, jim žvižgali, .kakor bi bili pred kazino, in metali nanje kamenje. 9. Dr. Oražnu pa, ki je napravil jz dogodkov 20. septembra »sad« in svojo .pivovarno prodal Nemcu, pa kličejo »Sla-,va!«. Ta mož bo stal na čelu Sokolov dne ,20. septembra ob grobu Adamiča in Lun-,dra! 10. Dne 19. septembra bo obletnica, .ko je Ivan Hribar telefonično zahteval, naj .pošlje deželni predsednik vojake na ulico proti delavcem. 11. Hribar jc grofu Stiir-gkhu, ki je tudi1 produkt 20. septembra, toplo stisnil vsenemško roko. 12. Hribar ,in Ploj sta se zvezala z Bienerthovo Vlado, da bi jc naši poslanci ne mogli vreči. ,13. Hribar je glasova! za rekrute, o katerih jc »Narod« prej pisal, da noben narod-nomisleči Slovenec taki vladi ne more .dovoliti vojakov, ki jih potem na Slovence pošilja. 14. Liberalci so sklenili pakt z baronom Bienerthom, da onemogočijo obštrukcijo naših poslancev in so zato naše .poslance v »Narodu« psovali kakor čred-niki. 15. Hribar je pobegnil iz zbornice, ko je dr. Krek predlagal, naj se Bunskemu črta iz proračuna podkupovalni fond za časnike. 16. Liberalci so dobili od vlade za nagrado za svoje zahrbtne naiDade na naše poslance 900.000 K. 17. »Narod« se je zvezal z glasilom alpskih in t mM kranjskih Nemcev, »Tagespošto« in^J^agblat-,tom«, da je enako z njimi psoval slovansko obštrukcijo in jo še danes psuje. 18. Liberalci so v obstrukcijskem boju dajali jnemškim listom »informacije« o naših poslancih, da so jih grdili. 18. Liberalci, ki .so po septembru naše »Orle« v nebo povzdigovali, so jih 'kmalu začeli zopet pso-vati iin jih imenovali »izvržek človeštva«. — Ali hočete še kaj? To so res lepi sadovi, da nam naša narodna čast zabranju-,je, se z liberalci v proslavi njihovih žrtev .kosati.
-j- Še en sad 20. septembra. Včeraj je vodja štajerskih liberalcev v štajerskem .deželnem zboru našim poslancem zakli-cal: »Die Internacionalen sind mir lieber ,als ihr!« — To je pač najlepši sad 20. septembra in zato smo ga posebej zabeležili.
+ »Na grob žrtev klerikalci pljujejo«, pravi jako okusno »Narod«, seve poln slovenskega bratstva in brez — namena .hujskati. Ali menite, da imamo mri polna ,usta Oražnovega piva, da bi na groba pljuvali? Ali je to »pljuvanje«, če smo re-.kli, naj se v ponedeljek zapiranje že dovolj oškodovanih trgovini opusti, kajti tudi pri proslavi dunajskih žrtev, na katero sc .»Narod« toliko sklicuje, nihče ne zapira .trgovin, račun bi pa plačali zopet 'le slovenski trgovci in obrtniki, kajti tiste dame, ki so s svojimi radikalnimi soprogi te ,dni najbolj polne žalosti in ogorčenja na »Slovenca«, bodo 21. septembra žc zopet .pozabile na slovenske trgovec in obrtnike, ki tako vedno obsede med dvema sto-Joma! Zato pa se z nami strinja ogromna .večina prebivalstva. »Slovenca« nič nc .mečejo pod mizo, pač pa so ga liberalci iz par gostiln ukradli, ker so se bali njegovih žgočih resnic. Ali menite, če 'spravite ljudstvo na cesto, da se vsak tako lii-,tro umakne, kakor jc to storil tisti, ki je 20. septembra po noči po smrti Lundra in
Adamiča klical ob Hradeckcga mostu ljudem: »Tu stojte, ne bomo se umaknili!«, ,ko so se pa začuli prvi koraki vojakov, jc prvi ubral pot pod noge in so mladi ,ljudje začudeni gledali, kam jc izginil naj-hrabrejši mož. Bil je to velik prvak! Mlada kri se ne umiri tako hitro in ji ne stopi tako hitro v noge, zato nc pljujemo na .grob žrtev, čc pozivamo k razsodnosti in da naj sc opusti vse, kar bi razvnemalo strasti Slovencem v škodo. Do takega nastopa smo tembolj upravičeni, ker nam jc lanska skušnja pokazala, da so žrtve lc nedolžni ljudje, 'ki nimajo nobenega namena in želje postati mučeniki in da ,med brczkoristne žrtve zaidejo lahko tudi paši somišljeniki, kar priča Adamičev grob in še marsikaj druzega. Ali menite, da bomo kar glavo klonili, če pride s svojimi nepremišljenostmi pred nas tak odličen .»odbor«, v katerem sede velemožje Rib-,nikar, dr. Tavčar, Franchetti in Tavčarjev subiircdnik Zalar? Kar ste na svojo pest pričeli, sami izpeljite! Na svojo pest ste napravili tudi lanski nesrečni shod v »Mestnem domu«, potem ko je nedolžna ,kri tekla, so Vam bili pa seve klerikalci .dobri, a Vi ste bili tisti,'ki ste takoj pozabili na 20. september in ste grojnadili na nas psovke in zahrbtnost! Le čitajte zgo-.rajšnjc točke, pa se primite za narodne brade! Naši somišljeniki so med tem v »Združenem narodnem odboru«, ki pa ni prav nič identičen z Ribnikar-Tavčar-Zalarjevim odborom, zvesto sodelovali, skrbeli so brez nesoglasja za žrtve in v tem odboru sc je storil soglasen sklep, da se postavi Adamiču in Lundru dostojen spomenik. Ali se to pravi pljuvati na grob žrtev?« Na grob žrtev pljujejo lc libcralci, ker šc sedaj ko žrtvi žc ,eno leto počivata v hladni zemlji ju izrabljajo za svoje strankarske namene!
+ Zvezo med S. L. S., vlado in Nemci
vidijo zopet libcralci. kar se redno dogaja, kadar libcralci nimajo čistih namenov. Pravijo, da »klerikalci« zato nočejo črnili zastav iu sprevoda na grob žrtev liberalnih hujskanj, da bi vladi in Nemcem ustregii. S. L. S. ni imela nikoli z Nemci zveze, jo nima in je nc bo imela, pač pa so se takrat, ko je kri Adamiča in Lundra močila ljubljanska tla, in še dolgo pozneje svetila imena voditeljev liberalne stranke na pogodbi z Nemci. Ako svarimo pred provokucijami, storimo to slovenskemu narodu na ljubo, ker bi bili izgredi ljubi lc I Nemcem in le njim v korist! Šipe se bodo nanovo urezalc, napake pa, ki bi jo Slovenci storili z novimi nepostavnostmi, bi ne mogli tako zlepa popraviti. Lanski izgredi so zelo vzrok, da nas Bieuerthova vlada tlači — še enkrat taki ekscesi in Bieuerthova vlada nam bo sedela na vratu da se jc ne bomo hitro otresli. Zato ne verujemo, da bi mogel biti Slovenec, ki bi tega ne izprevidel, ker ponovne demonstracije bi pomenile hudodelstvo nad narodom!
+ »Vladnost« S. L. S. sc vidi zlasti v tem, da jc vlada S. L. S. v Ljubljani prepovedala resno narodnoobrambno enketo iu pohod poljskih akademikov v Ljubljano. radikalcem pa, ki so drugače na papirju žc vse vlade, kar jih je v Avstriji, surove požrli, ko so jo šli ponižno prosit, naj jim koncert dovoli, ustregla ...
+ Ničvreden je narod — tako zdaj deklamirajo s Schillerjem liberalci — ki ne časti onih, ki so zanj trpeli, prelivali zanj kri in zanj dali življenje. Cisto res — toda pravtako bi bil ničvreden narod, ki bi se ne spomnil obenem onih, zaradi katerih so drugi trpeli, za kojih strankarsko slavo so prelili kri in dali za njih osebne nečedne namene nedolžno življenje. Lanske demonstracije so liberalci namenoma pouzročili, da svojo z zvezo z Nemci omadeževano narodno zastavo s krvjo operejo. letos hočejo prav iz istega namena — da bi obenem izbrisali utis Hribarje-ga podpisa, obenem pa storili uslugo vladnemu zistemu, kateremu je Hribar v Stiir-gkhovi osebi simbolično stisnil roko — izzvati nove izgrede. Toda slovensko občinstvo ni več tako sIcdo. da bi te prozorne igre ne videlo! Enkrat je slovenski narod v žrelo vaše strankarske sebičnosti in umazanije vrgel dve žrtvi, vdrugič pa nc bo več!
+ Javnost begajo z očividnim namenom, da bi izzvali usodne dogodke, iz-vestni liberalci s tem, da trosijo okoli laž, da »pošteni narodnomislečj klerikalci« sami obsojajo »Slovenca«. Šc nikoli pošteni in narodnomisleči pristaši S. L. S. niso s »Slovencem« tako solidarno čutili kot zdaj. Pa ne samo to, vsak pameten in pošten liberalec soglaša z nami, ker le popolnoma brezvestni ljudje morejo Slovencev takih resnih časih, ko so ravno zdaj, ščuvati na ekscese. Libcralci, ki so sc v parlamentu pred vlado skrili, ko.iih poslanci so iz zbornicc zbežali, da bi jim nc bilo treba glasovati in so hoteli »Narodno zvezo« razbiti, da razderejo solidarnost Slovanov v »Uniji«, taki ljudje zdaj pišejo, kakor da bi pomakali pero v kri in žugajo vse raznesti! S. L. S. pravijo, da jc pred vlado pod klop zlezla. Ko se snide parlament, takrat bomo videli, kdo bo pod klop
zlezel! Nc motimo se, čc pravimo, da bodo takrat prvi pod klopjo naši liberalci! Pajaci!
-I- Kakšna mizerija! Na včerajšnjem prvem zborovanju radikalnih dijakov je bilo natanko 180 oseb navzočih, na drugem pa — 70. Včerajšnji »Narod« pa jc naredil iz tega 500! Naših številk »Narod« nc bo mogel utajiti, povemojnu šc to, da na drugem zborovanju še Cehov ni bilo zraven. Ce bi dr. Tavčar svojega razbur-jevavnega oklica nc bi bil v »Narodu« priobčil, bi sc morebiti bilo res 400 oseb vsegaskup k radikalnim prireditvam priglasilo, tako pa so si s svojim tamtamom sami vse pokvarili. Mnogi radikalni dijaki so rajŠe ostali doma in jih ni v Ljubljano.
+ Svobodomiselni general Lah, ki zabavlja sedaj posebno šolam, ki so v rokah redov, jc za časa svojih gimnazijskih let užival dobroto in gostoljubnost ljubljanskega uršulinskega samostana, kjer so ga brezplačno hranili! Brez tega samostana bi morebiti niti ne bilo gimnazijskega abi-turienta Laha, potem seveda še manj filozofa in svobodomiselca Laha! To so »radikalni značaji«, ki katoliško - narodne dijake vedno sumničijo kot neznačajneže!
+ Kako huda prede »Zavezanem«, dokazuje dejstvo, da so po vseh listih dali ponatisniti milodonečo prošnjo za »Tovariša«. V njej pravijo: »Javno so proglasili klerikalni kolegi bojkot našemu stanovskemu glasilu. Toda nc da bi hoteli s tem , škodovati gmotnemu stanju našega lista, ampak njih glavni namen je. da bi izpod-kopali tla napredni ideji med učiteljstvom, da bi ubili vsako svobodno, samostojno gibanje učiteljstva in z njim šolstva. Tovariši in tovarišicc! Kaj znači ubiti napredno idejo v učitcljstvu in kakšno bodočnost ima pričakovati pri tem šolstvo in slovenski narod — to vam jc jasno! Protestujmo proti temu s tem, da razširimo svoj list do zadnjega napredno-mislc-čega slovenskega učitelja, ki do danes še ni naročen nanj, do zadnjega lokala, kamor zahaja napredno občinstvo in učitelj-stvo, da bo prodirala in se širila naša ideja in bo prodiral in se spoznaval smisel našega boja za povzdigo slovenskega naprednega šolstva tudi izven naših stanovskih vrst! Vsi na delo! Nikakc izjeme, ker ni dovolj, da pripoznavaš sam idejo, ampak jc vsakega naprednega učitelja moralna dolžnost in njega lastni interes, da stori tudi kaj v prid tej ideji. Kontrolirajte in zahtevajte povsod »Učiteljskega Tova-liša«! Naročite si ga, kcr:»Kdor zaničuje sc sam, podlaga jc tujčevi peti!« Pokažite, da po bojkotu raste število naročnikov!« — Tako slabo se godi »Zavezarjem«, da so sc bojkota od naše strani na smrt prestrašili!
'-f- »Mladost«, ki je danes izšla, je zelo aktualna in zanimiva. Dasi jo liberalci zelo pridno berejo, jint jo topot vendar šc posebič priporočamo, ker je zopet v njej precej — »krivoverskih naukov..«
+ Kaj je vse pod Bienerthom mogoče. Pretečene dni je pri Sedanfeier v Mariboru mariborski pastor Mahnert tako-le govoril: »Es ist eine triibe, dunkle Zeit, darinnen \vir leben. An den Toren des deutschen Wien briillen tschechische Hor-den ihre sla\vischeu Lieder; um das Auge eines Erzherzogs nicht zu beleidigen, \vird die deutsche Reichsiahne niedergeholt, \\ ahrscheinlich zum Dank fiir die Nibelun-gentreue des Deutschen Reiches, als die Kriegsfackel int Osten hellodernd auf-flammtc in der Winterszeit. Pfaffenfauste greifen gierig nach der Freiheit. trommehi an die Tore der Volksschulc, donnern au die hoheri Portale der deutschen Univer-sitaten. Und was uiisere Stadt anbelangt, Volksgenossen, ist denn Marburg nocli eine deutsche Stadt? Hat's nicht schon eine starke \vindische Unterschicht von Lehrlingen und Taglohncrn, von Hand-\verkern und Dienstboten? Ragt nicht, fast so lioch, \vie der Thurm des Doms, das Avlndische Trutzhaus trotzig und hochmiitig iiber die roten deutschen Ziegeldacher? Ist nicht das Gymnasium, die Lehrerbildungsanstalt,- der Beamten-korper aller Arten windisch iiberstark durchsetzt? Und zcigt mir deutsche, dcutschgeborene und dcutsclibcwul3te ka-tholische Priestcr! Ach, auRcr ihrem Ehrenbiirger, dem Monch auf der Fcsten-burg, darf utisere Stadt sicli keines deutschen Pricsters frcuen, vom Bischof bis zum letzten Kaplan — lauter Slavven, vor denen deutsche Frauen und Madchcn im Beičhtstuhl hingegossen knicn, dic dic religiose Erziehung der deutschen Jtigeud in der Hand lialten, denen deutsche Man-ner dic HSiidc schiittcln! Und Rothemden šali ich neuiich leuchtcn auf dem Balin-hofsplatz und auf w indisehen Tschama-ren šali ich sclnvanken die Fcder des Falkcn. Volksgenossen! Drohcnd, war-nend stieg Laibachs Schicksal oft vor mcinc Scclc — soli auch diesc unserc gelicbtc Stadt versinken im slawischcn Mcer? Freundc. es gclit um die Heimat, um dic liebe, schone Heimat!« — C. kr. vlada v tem govoru seveda ne vidi hujskanja zoper drugo narodnost in nobenega državnega pravilnika roka se ne vzdigne, da trešči na glavo izzivaču!
Pod Bienerthova vlado smo tako daleč prišli, da nas sme vsak pritepenec iz rajha na naši lastni zemlji sramotiti!
—	Istrski in dalmatinski deže ni zbor brez hrvaških stenografov. Istrski in dalmatinski deželni zbor zborujeta brez hrvaških stenografov, ker zagrebška vlada ni dala, kot običajno, dopust svojim uradnikom, ki so kot stenografi šli v Koper in Zader. Poleg tega so štirje o prostih urah zaposleni pri zagrebškem procesu, zato je mogel samo eden odpotovati v Zader. Ne vemo, kako si bodo pomagali v obeh deželnih zborih, malo nerodno je pač to.
—	Kočevski Nemci so osnovali agrarno stranko. Brezdvoma je barva te stranke nemškonacijonalno-svobodomiselna.
—	Iz Škofje Loke. Odkar obstoji pri nas klavnica in mlekarna, smo mestjani na spodnjem trgu hudo zadeti. Vozovi namreč od ranega jutra tako silno dirjajo, da se tresejo hišč (posebno mesarski) ob zgodnej uri se nakladajo mlečni vrči pred mlekarno, kar povzročuje grozen ropot. Ali bi se to ne moglo vršiti na dvorišču mlekarne? Pogosto se pripelje k mesarju voz, na katerem so povezana živinčeta pod mrežo, katera je pripeta le zato, da se misli, da je živinče prosto. Prosimo iu zahtevamo, da slavna občina te nedostat-ke odpravi, kaj tacega druga županstva ne trpijo več. — Mestno županstvo bi pa z nabiivijo tablic, ki prepovedujejo hitro vožnjo in groze s postavnimi kaznimi, ne trpelo preveč stroškov, pač pa bi lahko imela pri primerni pazljivosti mestnih stražnikov mestna blagajna primerne dohodke, surove voznike bi se pa tudi lahko naučilo ravnati človeško. Naposled pa: Zakaj bi bil ravno spodnji trg vedni pastorek in v vsakem oziru zapuščena sirota našega mesta ? ! — Več meščanov.
—	Podeželna električna centra a. Današnji številki smo priložili za gorenjske naročnike brošuro o podeželni električni centrali, ki jo je izdal kranjski deželni odbor.
—	V Borovnici je v nedeljo obiskalo veliko tujcev in domačinov prireditev ta-mošnjega telovadnega odseka Orla. Telovadba, narodna igra »Tihotapec«, prosta zabava je v vseh vzbudila lepo razpoloženje in zadovoljnost. Zato vsem tukajšnjim vrlim Orlom, domačim in tujim gostom. posebno Vrhničanom, Vičanom in Dobrčanom zahvaia, kakor vsem darovalcem lepih in številnih dobitkov. Ker je narodna igra »Tihotapec« zares lepa in podučne vsebine, se bo ponovila 26. t. m. ob 3. uri popoldan.
—	Pozen cvet. Na vrtu g. Ivo Pokorna, posestnika na Zgoši pri Lescah, cvete ta teden hruška.
—	Nesreča je zadela Franceta Pavo-veca, posestnika v Dcpalivasi št. 10. V jutro dne 16. t. m. se je odvezal v hlevu konj, vreden 800 kron, in ker je bilo odprto. je ušel. Ko leta nekaj časa semintje, se zaleti v neko ograjo s tako močjo, da se nabode v prsa in skozi ves život, tako da je prišlo pri repu vun do poldrugega metra droga, kakršnega rabijo za ograjo vrtov, in potem še par metrov rine po tleh in obleži mrtev. Zapirajte hleve, če je vroče, z omreženimi durmi, ker ni toliko stroškov, če se mreža napravi, kot če se nesreča primeri.
—	Ogenj v Št. Vidu. Iz Št. Vida nad Ljubljano se poroča: V zadrugi je včeraj dopoldne nastal ogenj. Le vižmarskemu in šentvidskemu dasilnemu društvu se je zahvaliti. da ni bila v četrt ure vsa zadruga .v ognju.
—	Vodovodna dela v Spodnji Šiški
so v večini dovršena in bodo prebivalci Spodnje Šiške pozneje v jeseni že lahko pili zdravo vodo.
—	Otvoritev in blagoslovljenje novega poslopja deške meščanske šole v Postojni bo jutri ob 8. uri zjutraj.
—	Na mrtvaškem odru živ zgorel. Iz Velikega Varaždina se poroča: Stari pastir Avram Nues v Seiišču je bil že dalje časa bolan in je tudi nekega dne navidezno umri. Starca so položili na mrtvaški oder ter vse pripravili za pogreb. Naenkrat se pastir na odru vzdigne in zahteva, naj mu dajo jesti, in skoči pri tem na tla. Na svojo nesrečo je prevrnil sveče ter se je zažgal oder. Ker so vsled strahu pobegnili vsi gosti, ki so ga prišli kropit, je zgorel tudi sam brez kake pomoči.
—	Okradeni trafikant. Trafikantu Aftriču v Gorici je neki tat v času, ko jc trafikant imel veliko opraviti s strankami, ukradel mapo, v kateri je bilo kolekov in menjičnih blanketov za 2000 K.
—	Umrl je v Metliki gosp. Leopold Gangl, posestnik, mestni tajnik in blagajnik. Pokojnik jc bil oče deželnega poslanca g. Gangla. Bil je duša liberalnega gibanja v Metliki. Naj y miru počiva. — V Celovcu je umrl g. Tomaž S c h r e y, c. kr. realčni profesor.
—	Pošten najditelj. Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je dne 1.5. septembra zgubila neka gospa iz Ljubljane 31 K 12 h. Omenjeno svoto je našel na cesti brivski mojster Bernhard Doležal, brivski mojster v Št. vidu nad Ljubljano ter takoj gospei izročil denar, katerega jc hvaležno sprejela.
—	Hlapec ubil svojega gospodarja. Iz
Kneže na Koroškem poročajo: Na grozen ;način je bil umorjen od svojega lastnega ,hlapca posestnik Janez Glaboujak p. d. Leftgeb. Hlapec K. V. je dopoldne z drugimi kegljal. Pri kegljanju je izgubil vse. Zategadelj jezen se jc začel prepirati. Ker mu pri tepežu ni hotela kmetica, katero jc .na pomoč klical, pomagati, jc letel ves jezen domov iu se hotel maSčevati. Zato je hoteli žc Leitgebovo bajto za.sni oditi. Pregnan je šel donvov in s »krajclo« začel pobijati. Krnet, ki to sliši, gre gledat. Ko pa pride na svoje posestvo in vidi dvojne duri popolnoma razbite, sc vsede pred hišo in premišljuje, kaj mu je početi. V tem trenutku pride vun hlapec iu ko zagleda gospodarja, ga takoj udari z ostro mofriko po glavi. Udarec je bil smrten — ker mu je popolnoma prebil glavo. Morilca so že .spravili naprej. Leitgeb zapušča zono in .tri otroke.
—	Poskušnja letošnjega dolenjskega vina. V tej notici našega lista se je urinila tiskovna napaka; namesto l3'/c sladkorja se mora glasiti 16% sladkorja, kar popolnoma odgovarja namiznemu vinu z 8% alkoholom.
. — Bloke. Nova opekarna jc nastala ob cesti, ki pelje proti Laščam, pol ure od .Nove vasi. Ta bo velikega pomena za .Bloke, ker daleč naokrog ni nobene opekarne. in ker se bodo prihodnje leto gradile dve novi šoli. Material je baje izbo-ren. Podjetje je v domačih rokah. — Predavanje smo imeli preteklo nedeljo v izobraževalnem društvu. Govoril je bogo-Slovec g. Fr. Žužek od Sv. Gregorija o francoski revoluciji. Gospod predavatelj je znal tvarino prav poljudno pripovedovati. Čast mu!
Darovi,
ZA NARODNO OBRAMBO.
351.	Druga zbirka Idrijčanov 20 K.
352.	Fr. Ks. Steržaj, župni upravitelj, svojo doto 24 K 49 vin.
353.	Fran Stupica, trgovec z železrtino na Marije Terezije cesti v Ljubljani, 20 K.
354.	Mesto venca narodnim« žrtvam 20. septembra Kolimska tovarna za kavi-ne primesi v Ljubljani, 20 K. Nadalje so poslali:
Frančišek Krumpestar, Sv. Gregor, zbirko, nabrano na svatbi Jožefa, 10 K; na izletu na Gorjancih so darovali navdušeni rodoljubi 7 K.
XXX
Potrebujemo še mnogo novih darovalcev, zato ponavljamo prošnjo, naj bi posebno v dneh, ko nam je vlada prepovedala narodno-obrambno enketo, »radi-kalcern« pa dovolila razne prireditve — bili najmnogobrojnejši darovi za sklad obmejnih Slovencev, naš najprimernejši odgovor. Nabirajte v teh dneh povsod za narodno obrambo!
Šolske razmere prekmurskih Slovence r.
Nek potovalec, ki pozna razmere prekmurskih Slovencev, natančno izza njegovih potovanj po onih krajih, nam opisuje ondotne razmere sledeče:
Madžari radi pišejo po svojih časnikih, da ni na celem svetu države, v kateri bi uživali posamezni narodi toliko pravic in svobode, kakor jih uživajo na Ogrskem. Polni so hvale na svojo lastno državljansko pravičnost.
Kakšne so pa v resnici te pravice in kakšna je tako hvalisana svoboda, nam kažejo dovolj iasno sledeče razmere: Na Ogrskem živi približno 100.000 Slovencev. Vsi ti Slovenci pa nimajo niti ene svoje šole, kjer bi se podučevalo slovenski, daSi jih vzdržujejo na svoje lastne stroške. Razen katekizma nimajo nobene svoje knjige in še te samo v dveh ali treh šolali. Vse ostale učne knjige so samo madžarske.
Učiteljsko osobje sc rekrutira iz trdih Madžarov, ki ne razumejo popolnoma nič slovenski. Koliko mora uboga šolska deca od takih učiteljev pretrpeti, si lahko mislimo. V mnogih vaseh ne doseže tak učitelj nikakega uspeha, kar pa je tudi samo-posebi umevno. Deca pohaja šolo 6 let, a ne zna drugega, kakor nekoliko madžarski čitati, pa še tisto slabo. So pa med njimi tudi taki učitelji, ki po vsej sili hočejo deco pomadžariti.
Tako je v dolenjem delu slovenske krajine neka vas, ki šteje okoli 800 prebivalcev. med njimi 140 šoloobiskujočih otrok. Tamošnji učitelj je že pred dvema ietoma prepovedal učencem govoriti slovenski, ne samo v šoli, nego tudi doma. Otroci tedaj niti ne smejo doma s starši govoriti slovenski, nego madžarski! Večkrat se jc že prigodilo, da je oče na kakem obisku govoril slovenski, otrok pa madžarski. Ako pa kdo vpraša, zakaj dete neče govoriti v svojem materinem jeziku, dobi odgovor, da to ni dovoljeno od učitelja, ker, ako bi on zvedel, da jc njegov
učenec spregovoril slovensko besedo, potem bi se dotičnemu slabo godilo.
Tako se terorizira slovenska deca nc samo med časom šolskega leta, ampak tudi v počitnicah ne sme doma govoriti slovenski. Ako bo to tako naprej šlo, potem nc bo uboga slovenska deca slišala celih šest let lepe materine besede in šolski uspehi bodo trpeli radi tega tako, da nc bo ostalo ljudem drugega, kakor da začno sami doma podučevati in izobraževati svojo nežno deco v materinem jeziku; siccr se jim zgodi, da je deca po šestih letih šolskega obiska bolj zabita, kakor je pa bila prej. Izumre ji pa sčasoma tudi ves ljubeči duh do domovine ter postane mlačna in — odpadna. In prav to hočejo Madžari doseči. Take šolske razmere vladajo v XX. stoletju v deželi takozvanih — vitežkih Madžarov!
Štajerske novice.
š Shod priredita poslanca Pišek in Novak v uedeijo, dne 19. septembra 1909, na Brinjevi gori ob 12. uri opoldne v ou-dotnšh restavracijskih prostorih. Vsi somišljeniki prijazno vabljeni!
š Kam pa v nedeljo, Mariborčani? I kam drugam, ko v Studenec, kjer priredi ondotno izobraževalno društvo v gostilni .»Zur weiBen Fahne« veselico z mnogovrstnim sporedom. Torej na svidenje!
š Hoče. V nedeljo, dne 26. septembra, popoldne v šoli predavanje g. F. Juran-čiča o čebelarstvu. Pridite vsi!
š Sv. Jurij v Slov, gor. Kmetijska podružnica ima v nedeljo, dne 19. septembra, popoldne v gostilni g. Kranjca izredno zborovanje, 'na katerega so povabljeni vsi, posebno pa tisti, k iso oškodovani na travnikih po ogreih. Poročata gg. drž. in deželni poslanec Roškar in kaplan Bo-sina. Na dnevnem redu je tudi razgovor o umetnih gnojilih.
š Ruska koča se v nedeljo, 26. septembra, zatvori. Ta dan bo ob 10. uri sv. maša pri Arehu, nato pa velika planinska veselica. Na planinah se torej vidimo. Na svidenje!
š Sv. Marko niže Ptuja. Naša župnija je dne 13. septembra obhajala 1201etnico svojega obstanka.
š Redka otroška bolezen na Štajerskem. Na Štajerskem se je pojavila bolezen Polyo myelitis. To bolezen, ki je v družbi s pojavi otrpnelosti, dobivajo otroci. Pojavila se je v Gradcu in posebno v dravski dolini. Do sedaj je znanih že okoli 100 slučajev. Bolezen ni nalezljiva kot koze in škrlatica, ter so jo opazili preteklo leto tudi na Nižjem Avstrijskem. Pojavlja se zlasti večkrat na Švedskem in Norveškem.
š Načelnika družbe ponarejevalcev denarja, nekega Potočnika, so prijeli v Švici ter ga pripeljejo v Maribor.
š Umrl je v Ptuju posestnik in izdelo-vatelj jabolčnega šampanjca V. Hintze.
š Rogaško Slatino je obiskalo do 15. septembra 2988 strank s 4304 osebami.
INOZEMSTVO.
Kitajski cesar je nevarno obolel. — Car sprejme carigrajskega patriarha, ko obišče sultana. — Turki proti Arnavtom.
General Džavid paša jc 13. t. m. požgal štiri amavtske koče. Arnavti so 14. t. m. streljali na turško taborišče. Boj ie trajal 6 ur. Biko je deloma uničil požar. Turki so izgubili 4 vojake in 3 častnike, ranjencev imajo 11. Arnavti so izgubili 30 mož.
REVOLUCIJONARJI NA ŠPANSKEM.
Španska, vlada sedaj pridno zasleduje upornike. Aretovala je Romea, urednika lista »Lorrespondcncia dc Espans^ v Scin Sebastianu in ga odpeljala v zapor v Madrid. Notranji minister Lacierva jc prepovedal, da se v provinci kaj poroča o tej aretaciji in o procesu. — »Vauguardia« (Predstraža) priobčuje okrožnico, ki jo ie policija zaplenila v stanovanju revoluci-jonarnega voditelja. Okrožnica, ki je naslovljena na pristaše, ima ta program: Odstranitev vseh obstoječih zakonov; izgon cerkvenih korporacij; razpust občin, vojske in mornarice, porušenje cerkev; zaplenjenje bank in premoženja javnih ljudi. V tem pismu sc tudi poučuje o šifri-ranem dopisovanju in izdelovanju bomb. Policija jc tudi zasledila, neko zelo kom-promitujoče pismo rcvolucijonarca Lc-puxa. Vlada je izgnala 13 anarhistov, odpustila nekega občinskega načelnika in mnogo občinskih uradnikov. Minister notranjih zadev pa izjavlja, da bo vlada i nadalje postopala z vso eneržijo. V časopisju vlada tudi velika cenzura.
Uufeljanske novice,
li »Slovenski Narod« in 20. september.
»Rdeči Prapor« piše: »Narod« prinaša nekaj dni sem jako bombastičen oklic glede obletnice 20. septembra. V tem oklicu pravi »odbor«, ki zanj podpisuje dr. Ivan Tavčar, da doni »iz hladnih grobov in temnih ieč« spomin na 20. september; govori o slovenski krvi, apelira na narodni ponos in zapoveduje splošno žalovanje
' itd. Kdor čita ta oklic, ima utis, da ž< : odbor«, oziroma dr. Tavčar, povodo obletnice 20. septembra nove demonstr cije. Sicer trdi »Narod«, da naj bodo legalne demonstracije, ali zdi se nat da je aranžiranjc take demonstracije od strani naravnost nevarno. Provzr čitelji lanskih demonstracij, ki bi imele b odgovor na ptujske rabukc, so bili lih raki. Ti liberalni voditelji so pa dokaza da so popolnoma nezmožni za prirediti dostojnih demonstracij. Ljudstvo < hujskali do skrajne meje in ko je to zap liano ljudstvo besede liberalnih hujskače izpremenilo v dejanja ter začelo razbija okna in snemati napise po ulicah, so pri pustili to ljudstvo usodi. Posledice so bili dve nedolžni žrtvi in mnogo drakonsk zapornih obsodb. Ljubljanski župan Hribi pa je, po zatrdilu deželnega predsednik Scluvarza, prosil za vojaško pomoč pro »izgrednikom . Kratko: duhovi, ki so j liberalci klicali, so jim zrasli čez glavt ln ti ljudje bi sedaj radi prirejali »legalni demonstracije!« — »Rdeči Prapor« tm dobesedno ponatiskuje našo notico o zai nji seji »Združenega narodnega odbora ki. kakor rečeno, ni identičen s Tavčai jeviin odborom, ter se strinja, da jc b sklep »Združenega narodnega odbora« spomeniku Lundru in Adamiču edin umestna proslava nesrečnikov.
ij Liberalcem priporočamo naj me današnjimi »Dnevnimi novicami« p osebi; čitajo notico »Kako so se liberalci pr pravljali na 20. september« in »Klerika ci pljujejo«. Morda bodo poteni spozna svojo vrednost in prav cenili svoje »ogoi čenje«.
Ij Sestanek narodno - radikalnega d
jaštva se jako klaverno razvija. Celo s noči na 'koncertu kijub Hribarjevemu po uku patentradikalcem, da je vsaka strai ka radikalna in njegovim slabim tolaži lom, da so ra'dikalci del narodno - napret ne stranke, se navdušenje ni nič kaj mogl razviti. Tudi je gorenja dvorana v »Na rodnem Domu« dvakrat manjša kot ona kateri jc bil veličasten komerz katoliško narodnega dijaštva in vendar so liberali to dvorano komaj napolnili, dočint pri na sem komerzu mnogo občinstva ni mog! več v dvorano. Radikale! in liberalci ili sc le tolažijo da so del drug drugega, vs skup je vedno manjše. Tudi Ribnikarjev gromenjc Čehom, ki so sedeli sami me seboj, ni napravilo večeru kaj sijaja, 1 »Filharmonija« je žela mnogo pohvale, s cer se je pa občinstvo med govori razni govornikov smejalo. Druge nesreče ni i lo. Danes se shod nadaljuje. O klaver udeležbi poročamo med dnevnimi vestn V spodnjih prostorih »Narodnega Doma je nastlana slama, ker se je narodno - m predno občinstvo uprav malenkostno oi zvalo prošnji, naj radikalno dijaštvo d( stojno prenoči.
lj Franchetti je pozdravljal sestane radikalnih dijakov v imenu zveze obrtni zadrug. Kaj pa ima obrtna zveza opravi z Ribnikarji in Zalarji. Air je hotel brive Franchetti s svojim »odličnim« govoroi Ie še bolj pokazati, da imajo radikalni 'di jaki — žajfo.
lj Nikar ne hujskajte! Včeraj so libi ralci v okno Šešarkovc trafike obesili ti ditev, da jc bil zamujeni dohod čeških i iakov nalašč povzročen. Češki dijaki t sami izjavljajo, da je bila krivda v len ker so v Klein Reiflingu zamudili zvezo drugim vlakom. Kdor se je vozil z držav no železnico na daljših progah, je gotov že prišel večkrat v tak položaj. Posebn se lo zgodi rado v Selzthalu, Klein Rei lingu, St. Mihaelu pa tudi v Beljaku in Ti bižu. Seve «Narodovcem« je za hujskani vse dobro in da bi povzročili razburjeni so zagrabili za to slučajno zamudo. Pa metne ljudi s tem seve ne bodo razburil Kažejo sc pa v tem vendar neki nameni i liberalci naj ne bodo hudi, če pravimo, d so taki nameni za dostojno proslavo 2i septembra nečedni in da se jim ne pridni žimo.
Ij Kdo je bil vse v četrtek potegnjei
Ako kdo koga potegne, ima gotovo svoj zabavo, svoj iiec in špas. A le, če je »p( tegnenje« skrbno pripravljeno. »Narod je tudi vesel, ker je potegnil svo.ie najzv« stejše »zmerne« radikadce in device ž bolj v srpanu, ki so v četrtek trikrat zi man čakali in čakale zaželjenih gosto' češke radikalne študente, ki so zamudili Klein Reiflingu tisti »brzovlak«, ki pride Ljubljano ob 7. »Narodov« poročevalf niti tega nc zna, da med Jesenicami i Ljubljano nobenega brzovlaka ni. In za muda v Reiflingu, ki naj bi jo povzroči deželna vlada. Uboga kranjska deželi' vlada naj bi povzročala vse zamude n državni železnici. Saj so pri brzovlaki nekaj vsakdanjega dveurne in še več; zamude, kar zna vsak, ki se je že kd vozil po progah državne železnice, bodi na Dunaj ali v Prago. Skrivnostne zann de nočemo natančneje preiskavati, da znamo, da je tisti brzovlak, ki odpelje i Linca ob 8. uri 5 minut zjutraj, direkti viak iz Linca-Dunaja v Trst in ima tu( po osebnem vlaku zvezo z Ljubljani »Narod • ni bil prav informiran. Zato i potegnil Ljubljančane, ker sc »Narod« n
razume na vozne rede državne železnice. » Po naši sodbi so se vozili Čehi z osebnimi vlaki št. 19, 17 in 1721, zato so sc tudi pripeljali v Ljubljano šele v petek ob 7. uri 12 minut, prav po voznem redu. Namesto zvečer b'49. so ostalo »Narodovemu« aran-žerju v očeh številke 7-12, samo to jc prezrl, da pride vlak zjutraj v Ljubljano. Zato tudi »Narod« tako vztrajno sanja o skrivnostni številki 7, dasi pride večerni »Gorenjec« v Ljubljano ob 6. uri 49 minut. Le dobro proučiti vožne rede, predno se prirejajo »Sprejemi«, ki jih ni po krivdi površnih krmežljavih aranžerjev. Po »Narodovi« krivdi niso bili zgolj potegnjeni Ljubljančani, marveč tudi jeseniški Sokol, kranjski Sokol iu liberalni Kranjčani. »Narod« farba. da se ie zbrala v Ljubljani na »Sprejem, ki ga ni bilo«, tisočglava množica. Kie li je stala? »Narod« je res skromen in se razume na množenje z neznanimi količinami. Stvar »Narodovega« okusa je, češ. da je čakal cvet ljubljanskih gospodičen Cehe. »Narod« še bolj farba, češ, da je bilo ob 9. zvečer še več ljudi pri sprejemu. Kako pa! Saj še Oražna ni bilo k drugemu aktu komedije potegnjenih ljudij. Nič ne pomaga. S »Sprejemom, ki ga ni bilo«, se je »Narod« tako osmešil, kakor še ne kmalu kak list. Zeppelin je že marsikoga nehote potegnil, kadar so se njegovemu zrakoplovu potrla kolesa, »Narodu« se pa poterejo tako kolesa, dasi nima balona, da potegne po svoji »pomoti« in neznanju »vožnih redov« lasten svoj liberalen cvet v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. Kdo naj »Narodu« še kaj veruje? Niti Franchetti, Oražen, Sajovic in dr. Svigelj, ki so bili tudi potegnjeni, mu ne morejo več verovati, ker vseh štirih »reprezentantov« ljubljanskega občinskega sveta ni bilo več k drugemu dejanju komedije.
lj Kaj mislijo trgovci. Neki slovenski trgovec se je včeraj izjavil: »Narod« je hotel, naj bi bile v ponedeljek zaprte trgovine. Moja trgovina jc takorekoč bila celo leto zaprta in če bi ne bilo ljudi z dežele, bi me ljubljanski »Narodovci«, ki so v par tednih lani pozabili na slovenske trgovce, nc rešili pogina. Zato nimamo nobenega povoda ozirati se na »Narodov« terorizem. Hvaležni smo »Slovencu«, da je posegel v neznosne razmere. Od magistrata brez potrebnih skušenj nastavljeni ljudje seve ne morejo razumeti našega položaja, ker jih je samo kričaštvo, vendar jim odločno pravimo: Pustite trgovino in obrt, da sc mirno razvijata!
lj Hudomušno. Na Miklošičevi cesti ,50 že povsod nabiti slovenski ulični napisi, le pri pisarni znanega »pobožnega rožerikrancarja« šviglja, se blesti še vedno tudi nemški napis.
lj »Slovenska Filharmonija« in njena nepristranost. »Slovenski Narod« je včeraj poročal, da je včerajšnji' koncert v »Narodnem domu« priredil radikalnim dijakom na čast popoln orkester »Slovenske Filharmonije«. »Slovenski Filharmoniji« ni prišlo niti na misel, da bi njen popoln orkester priredil koncert na čast ka-toliško-narodnemu dijaštvu, popolnega .orkestra za komers katdiško-narodinega dijaštva niti za dobro plačo nismo mogli dobiti, šele v zadnjem trenotku smo z maj-,veojo silo dobili' najslabši oddelek »Slovenske Filharmonije«, boljši oddelek je .pa oviral par možakarjem v hotelu »Tivoli«.
lj Kaj bo Lotrič rekel jfc Zgodilo se je nekaj nezaslišanega. Dr. Gregor Žerjav, bivši voditelj radikalnega dijaštva, iki -je svoj čas v »Oinladini« označeval katoli-čanstvo za sistem bajk, je šel zdaj, ko se je oženil, k sveti izpovedi, nato pa še k izpraševanju k g. župniku Vrhovniku in nato se je v cerkvi istega vršila 'tudi poroka. Pri tej priliki je g. župnik Vrhovnik, upoštevajoč znani svetopisemski rek, da je v nebesih večje veselje nad enim spo-korjenim grešnikom radikalne stranke, kakor nad devetindevedeset pravičniki S. L. S., dal prižgati dragoceni luster, katerega drugače g. trnovski župnik ne prižge niti v največjih praznikih, k večjem ma Vstajenje! Zdaj je vprašanje, kaj bo Lotrič rekel. Zadela ga bo kap najmenj na pol telesa, krematolog Kfsovec pa se bo še bolj skisal in moralist S. M. Jekovec bo hudo zaječal, ko bo videl, kako se celo radikalci vračajo v naročje svete Cerkve. Baje se je Žerjav zdaj, da se še bolj očisti prejšnjih svobodomiselnih grehov, podal celo na božjo pot namesto da bi prisostvoval shodu radikalnega dijaštva, ki se še vedno v grehih koplje.
jj Poljski akademiki iz Krakova javljajo v poljskih listih, da so svoj izlet v Ljubljano odložili na poznejši čas.
Ij Sodalitas za duhovščino ljubljanskega mesta. V ponedeljek, 20. t. m., je shod S. S. C. J. v knjižnici »Katoliške tiskarne«. — Razgovor je med drugim o pouku krščanskega nauka na obrtno-na-daljevalnih šolah.
lj Tifus med vojaštvom 27. pešpolka. V dveh stotnijah 27. pešpolka se je pojavil tifus. Včeraj so odpeljali v bolnico pet obolelih vojakov.
lj Deželnozborska dvorana je dobila nov luster, krasno delo mojstra Kreganja v renesančnem slogu, ki je toliko moder-
niziran, da je v soglasju z arhitekturo deželnega dvorca. Deželni odbor jo bil delo razpisal, oglasile so se tudi velike dunajske tvrdke, a najbolj je ugajal Kregarjev osnutek, ki jc bil tudi 'najcenejši'. S tem ,krasnim delom, ki je v čast domači obrti, si je Kregar pridobil nanovo glas izvrstnega mojstra. Ker bo deželni zbor imel najbrže več večernih sej, bo prišel luster gotovo do popolne veljave.
lj »Hanba!« Včeraj zvečer jc pripeljal mimo »Katoliške Tiskarne« Zalar kakih 15 čeških radikalccv. Mali mož jc imel veliko viržinko v ustih. Zalar je pripravil, da je par čeških radikalcev, ki očividno nc vedo, da jc S. L. S. trdno zvezana s češko radikalno stranko v opoziciji, dočim liberalci Bienertha podpirajo, zažvrgolelo v tiskarno »Hanba!« Zalarju jc pri tem, ker ie preširoko raztegnil usta, padla viržinka iz ust.
Ij Premeščen je suplent ,dr. Fr. Čadež iz Kopra na učiteljišče v Ljubljano.
lj Umrla je na sv. Petra cesti štev. 21 gospa Marija Zore, soproga -trgovčeva. v starosti 48 let. »Slovenska krščan-skosocialna zveza« vabi k pogrebu svoje .članice, ki bo jutri ob pol 5. uri popoldne.
lj Grafična razstava tiskarska v Ljubljana je otvorjena od 12. do1 19. t. mes. (vštevši), in sicer vsak dan brez presledka od 9. ure dopoldne pa do 6. ure zvečer. Nahaja se v »Narodnem domu« pritličje na levo. Kdor se 'zanima za napredek in hoče imeti vpogled v tiskarsko in sorodne reprodukcijske umetnosti, si tukaj lahko ogleda. Vstopnina za osebo 40 h. Občinstvo naj bi posebno jutrišnji dan porabilo v to, da si ogleda to velezanimivo razstavo.
i lj Zopet Hribarjeva. Včeraj smo po-,ročali, da je »Kreditna banka« kupila hišo gospe Jcgličeve na Mestnem trgu. Jako čudno se torej zdi, da je pred kratkim ,»Narod« še pisal, da hoče »Kreditna banka« zidati hišo za več kot 2 milijona krom jn da je samo hudobija deželnega odbora .to preprečila. Gospodje v občinskem svetu so pa morali natančno vedeti, da je sa-.mo deželni zbor kompetenten odobriti tak Sklep, ker jim 'je deželni odbor tudi v svojem odloku izrecno povedal. Ravno tisti dan, ko je bil sklicani deželni zbor, ki naj ,bi odobril sklep občinskega sveta, pa kupi ,»Kreditna banka« hišo gospe Jegličeve. S tem je dokazano, da je bilo vse vpitje 'le z mamenom, nevoljo Ljubljančanov umetnini potom zbuditi.
lj Musica saera. Jutri se bo pri veliki maši ob 10. uri izvajalo v stolnici: Missa duale »Dolorosa«, zl. Anton Foerster, se-duale »Doloros«, zl. Anton Foerster, sc-,kvenca »Stabat Mater«, zl. P, Ang. Hribar, ofertorij »Recordare«, zložil J. E. Zelnika.
lj Priporočljiv nočni čuvaj. Danes ponoči je zasačil policijski stražnik na ljubljanskem polju nekega nočnega čuvaja iz Šiške, ko je kradel ua njivi usmiljenih sester peso. Naložil je je bil že poln dvo-kolesni voziček. Utaknili so ga pod ključ.
lj Ogrska kultura. Danes zjutraj so imeli tujci pred južnim kolodvorom priliko občudovati višek ogrske kulture. Mlada mati, po narodnosti Ogrka, je pestovala triletnega sinčka, kateremu jc dala v usta svalčico ter mu jo prižgala. Deček se ni prav nič kremžil, maiveč je pušil kakor kak odrašen. Nekateri so zmajevali z glavami ter izražali nejevoljo, drugi pa so se rogali. češ. da bode fantek postal še pravcati »čikoš«.
lj Lahkomiselni potnik. Danes ponoči jc neki potnik, ki je namenjen v Ameriko, pogrešil iz pod srajco pritrjene vrečice bankovec za 100 K. Mož je dal denar v skupnem znesku 500 K v vrečico še doma in ker je potem včeraj že med potom v Ljubljano, kakor tudi tukaj po raznih gostilnah popival, se ne more prav nič spomniti, kje in kako da mu je denar prešel. Če je bankovec kdo našel v železnici od Rakeka sem, ali če ga je oškodovanec v svoji lahkomiselnosti za kako reč dal, naj dotičnik. ki mu je v ti zadevi kaj znanega. to prijavi pristojni oblasti.
li Ogenj v prekajevalnici. Sinoči ob pol 12. so opazili, da gori v prekajevalnici mesa g. Karola Černeta na Poljanski cesti št. 29. Na prvo pomoč so prišli domači, potem pa je dospel na lice mesta oddelek gasilnega društva ter ogenj v teku pol ure zadušil. Černe ima 700—800 K škode in je zavarovan.
Ij G. Plut jc nastavljen v Ljubljani kot stalni nastavljenec srbskega vladnega tiskovnega urada zunanjega ministrstva ter je te dni došel v Ljubljano.
lj Odlikovanje. Poroča se, da je cesar imenoval poštnega ravnatelja Franca Lebana v Ljubljani ob priliki vpokojitve za vladnega svetnika.
Ij Zapustil je pred kratkim umrli Lu-dovik B u s s i n a r o nunski cerkvi v Ljubljani 1000 K in frančiškanski cerkvi 600 K, Marijanišču v Ljubljani 400 K in ljubljanskim mestnim revežem 400 K.
lj Umrli so: Franja Telcavc, ključarjeva žena, 26 let; Vcncel Plchati, paznik v p., 80 let: Franja Velcpič, gostija, 80 let; Antonija Koželj, delavka, 28 let: Franja Eržen, pekova hči, 2 meseca; Marija Ši-
lovc, gostija, 73 let; Franja Flerin, po-sestnikova hči, 17 let: Marija Oreliek, gostija, 63 let; Uršula Žagar, zasebnica, 72 let; Benedikta Lončar, klcparjcva hči, 1 mesec; Kristina Požar, knjigovezova hči, 2 meseca; Marjeta Kopač, dninarica, 51 let stara.
Ij Na Prešernov spomenik so danes popoldne češki radikalci položili venec z belo-rdečimi trakovi. Peli so »Kje dom je moj«. Okolu spomenika je bilo kakih 120 ljudij.
Ij Varnostne odredbe. Čujemo, da mora vsa garnizija biti štiri dni strogo v pripravi. »Rcvella« jc ob S. uri zvečer. Artiljerija mora biti tudi doma. Mnogo kranjske žandarmerije j.c v Ljubljani, na posameznih postajali sta ostala samo dva orožnika. Upamo da bo 19. in 20. septembra v Ljubljani popoln mir, kar bo lc na čast našemu mestu in Slovencem.
lj Izgred v mestni klavnici. Včeraj popoldne je prišel 32-letni 'hlapec Ivan Mo-žon iz Trebnja v klavnično pisarno, kjer je začel psovati oskrbnika Antona Sliv-nika. Poklicani policijski stražnik je razgrajača odpeljal na policijsko stražnico na Poljanah, in ker je Možon tudi tam razgrajal in ni hotel povedati imena, je bil odpeljan v zapor.
lj Dva pridna, revna dijaka, naša somišljenika, sta ostala še brez hrane. Prosimo naše rodbine, da se blagohotno nanja ozirajo. — Uredništvo rado daje pojasnila.
| ear Ako še niste, -sai g l pošljite naročnino! |
»SVOBODNA ŠOLA« NA JAPONSKEM.
Svobodmiselno časopisje rado navaja v zgled deželo vzhajajočega solnca kot dokaz, da etična načela ne potrebujejo nobene verske podlage. Cesarski ukaz od 30. oktobra 1890. prepoveduje kakeršenkoli poizkus, upeljati v državnih šolah načela budizma, konfucianizma ali krščanske vere namesto stare ateistične morale japonske države.
Skoro dvajset let jc preteklo po tem dekretu mikada; in kaj pravi sedaj japonska vlada? Izjavlja, da je ta morala brez vere popolnoma nekoristna, iu ker prinaša pouk te morale popolnoma negativne uspehe, je čas, da se upelje v državnih šolah verski pouk, budistični kot tudi krščanski. Namestni naučni minister Savay-amagi izjavlja v svojih spisih čisto odkrito, da mora imeti vzgoja kot podlago vero. Veliki japonski učenjak Tanimoto Mo-nu iz Kyota piše, da človek brez vere ničesar ne zmore. Vinajči Aisau piše v neki knjigi, v kateri opisuje krščanstvo na Japonskem, da, bo Japonska sprejela krščansko vero, ki jc. vera vseh civiliziranih narodov. Veliki japonski list »Giji Shimpo« piše v svoji številki 5. aprila: Hvala podpori, ki jo dobiva krščanstvo od nekega mogočnega društva, bo ta vera, kot upamo, bolj kot posamezna stremljenja v preteklosti mogla pokazati v visoki meri vrednost njenega ideala ljubezni in nje-,nih naukov v različnih dobrodelnih napravah Japonske.
To bi moglo zanimati tudi naše svo-bodomiselce, ki se trudijo na vso moč, da preganjajo vero iz šole.
Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in smod-ke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence« !
SLOVENSKO UČITELJIŠČE V GORICI.
Gorica, 18. septembra. Predsinočnjim in sinoči so se tu vršile male demonstracije. Slovenski učiteijiščniki so že tukaj.
SKUPNI MINISTRSKI SVET.
Dunaj, IS. septembra. Danes se je nadaljeval v sredo prekinjeni ministrski svet s posvetovanjem o skupnem proračunu za leto 1910. Posvetovanja bodo končana pozno popoldne. V imenu ogrske vlade prisostvuje skupnemu ministrskemu svetu Weckerle. v imenu .avstrijske vlade Bienerth in Bilinski. Oba ministrska predsednika sta zahtevala da se skupni proračun znatno- zmanjša, ker bi ne mogla v parlamentih zastopati tako visokih žalitev vojne uprave,
OGRI DOBE NARODNOSTNE KONCESIJE.
Budimpešta. 18. septembra. Položaj v ogrski krizi jc tak, da so celo nastopajoče osebe v popolni nejasnosti. Mažare zelo vznemirja resolucija krščanskih social-cev, nekateri listi pa pišejo, da Mažari vendarle dobe nekaj, četudi ne posebno veliko narodnostnih koncesij.
Budimpešta, 18. septembra. \Vekerle ostane tu do srede. V ponedeljek bo zaslišan pri cesarju ter bo od vladarja izvedel, kateri predlog za rešitev krize smatra vladar za umestnega. Nato bo Wekerle poročal ogrskim ministrom, pod kakimi pogoji vladar šc poveri nadaljno vlado koaliciji. Za dovoljenje večjih žalitev vojne uprave dobe Mažari kompenzacijo ter bi bila tako omogočena »mirna rešitev« krize. Listi poročajo, da bo Wekerlc v ponedeljek od ccsarja zahteval koncc-sij, na podlagi katerih je mogoča rešitev krize. Brez izplačevanja v gotovini kompromis ni mogoč.
HRIBAR SE PRED BIENERTHOM HVALI, DA LIBERALNA STRANKA NI PROTI VLADI!
Dunaj, 18. septembra. Iz najine ro-dajnejšega vira smo izvedeli, da je Hribar pri ministrskem predsedniku interveniral zaradi prepovedi shoda radikalnim dijakom in da je Bienertha s tem dbdelaval, da so radikalci del liberalne stranke, ki je za časa obstrukcije slovenskih klerikalcev lojalno podpirala vlado.
ČEŠKI SOCIALNI DEMOKRATI PROTI LEX AXMAN.
Dunaj, 18. septembra. Tukajšnji češki socialni demokrati prirede v ponedeljek, 20. t. m., v 9. dunajskem okraju protestno zborovanje proti lex Kolisko-Axman.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Praga, 18. septembra. Uspeh predvčerajšnjega posvetovanja med Biener-thom in češkim deželnim predsednikom grofom Coudenhoue je neka izjava vlade, ki jo bo Coudenhoue prebral v prvi seji deželnega zbora. Vlada bo predložila deželnemu zboru načrt dela.
BOJI MED PRODUCENTI PESE IN
SLADKORNIMI INDUSTRIJCI.
Praga, 18. septembra. Sladkorni in-dustrijci so pritrdili zahtevam producen-tov pese po dolgi, hudi debati, in sicer v točki 1. glede temeljnih ccn, v točki 2. plačevanje pese po sladkornih cenah od 21 K dalje. Sporazumljenje se pa ni doseglo glede zahteve kmetov, da se plačuje pesa po kvaliteti. Pogajanja sc bodo nada-Ijvala.
KAZNOVANI VOJAKI, KER SO GOVORILI ČEŠKO.
Praga, 18. septembra. »Češko slowo« poroča iz Pfemisla, da so se trije češki vojaki oskrbovalnega oddelka pogovarjali na dvorišču vojašnice med seboj češko. Ko jih je slišal poveljnik, je diktiral korporalu deset dni, obema vojakoma pa pet dni zapora.
SPOR RADI AVSTRIJSKO - SRBSKE MEJE.
Belgrad, 18. septembra. Zvedelo se je, da drinska komisija na meji 'Bosne iu Srbije nima nobenega uspeha, ker se od avstrijske strani trdi, da jc sporno zemljišče last bosenskih kmetov in ne srbskih. Baje bodo srbski delegati pozvani domov v Belgrad. Ako ta komisija ne uspeje, marala se bo sestaviti mednarodna komisija, ki bo rešila mejni spor med Avstro - Ogrsko in Srbijo.
VNOVIČ OSUMLJENA IN ARETOVANA VSLED UMORA.
Praga, 18. septembra. Mcseca junija t. 1. so našli tvorniško delavko Marijo Sandner iz Košicf utopljeno v nekem ribniku pri Smichovu. Sandner je šla proti volji staršev na plesno veselico in so jo ponoči še videli v spremstvu moških. Sum, da je utopil Sandnerjcvo je padel na nekdanjega njenega ljubimca Vencla Zimmer-manna, ki jo je zasledoval z neko žensko Hala. Oba so aretovali, -a izpustili iz zapora vsled pomanjkanja dokazov. Pred par dnevi pa jc zaprla policija 15-letnega delavca Jožefa Fiala zaradi potepuštva. Ta je pri preiskavi izpovedal, da je prenočeval 18. junija t. 1. na polju v bližini ribnika, kjer so našli Sandnerjcvo in jc videl, kako sta Zimmermann in Hala zasledovala Sandnerjevo in ob ugodnem trenotku jo od vzadaj pahnila v ribnik. Vsled te izpovedbe so ponovno aretovali oba osumljenca.
VODA UDRLA V RUDNIK.
London, 18. septembra. V premogo-kopih v Lochgelly na Šotlandskein je voda nenadoma vse preplavila. 700 delavcev se jc rešilo z največjo težavo in so bili do vratu v vodi. Tri rudarje pogrešajo.
V »ZEPPELIN III.« NA NEMŠKIH VOJAŠKIH VAJAH.
Frankobrod, 18. septembra. »Zeppelin III.« se jc na poti k nemškim vojaškim vajam zalete! v neko drevo ;a se nekoliko poškodoval, ko je klul zrakoplov nizko ob zemlji. »Z. III.« bi morai pnpluti ob 10. uri /jutiai k vojaškim vajam, a ni bilo o njem nc duha nc sluha. Nemški cesar Viljem in velika množica občinstva jc nestrpno čakala Zeppelina. No, Zeppelin je pnšcl samo nekoliko prepozno in je občinstvo prirejalo vciike ovacijc, ko ga je zagledalo. Vojaške vaje so bile ravno v
Sklep dežElne mlekarske soSe
na Vrhniki.
Četrtek, dne 16. septembra, sc jc zaključila mlekarska šola na Vrhniki, ki jc trajala pet mesecev. Ta dan sc je vršil tudi javni izpit učencev. K.skušnji so prihiteli g. deželni glavar pl. Šttklje, deželna odbornika gg. dr. Lampe in grof Barbo — kot zastopnika deželnega odbora. Poleg 'imenovanih gospodov so prisostvovali izpitom: kom. svetnik in drž. poslanec g. PovŠe. deželna poslanca gg. Kobi in graj-ščak Galle, predsednik goriške kmetijske družbe g. Jakončič, ter nje tajnik g. Do-minko in šc precej drugega odličnega občinstva. G. drž. poslancc jc telegrafično opravičil svojo odsotnost, želeč lepili uspehov.
Ko jc g. Legvart, kot vodja mlekarske šole, pozdravil cenjene goste, jc podal kratko poročilo o mlekarskem tečaju. Iz poročila smo zvedeli: Šola je trajala pet mesecev. Učencev je bilo petnajst; štirinajst rednih in en liospitant. Doma so vsi iz Kranjske. Večina njih je nekaj časa žc delala po mlekarnah. Poduk letošnjega leta se je izpremenil lc v toliko, da sc jc letos temeljiteje podučevalo o živinoreji. Učenci so napravili skupno nekaj izletov; tako n. pr. v Bohinj, kjer so videli dobro urejene sirarne, nekaj vrst pašnikov, izboljšanje planin in drugo. Podučevalo je na šoli pet učnih moči: g. Legvart, kot vodja, mlekarstvo in živinorejo, g. inž. Turk, kemijo, učitelj trgovske šole gosp. Podlesnik, knjigovodstvo, tajnik »Zadružne zveze« g. Kralj, zadružništvo, g. učitelj Štrekelj, računstvo.
Po podanem poročilu sc jc vršila javna skušnja, ki sc je izvrstno obnesla in vse navzoče zadovoljila. Marsikdo jc pripomnil: ue bi si bi! mislil, da morejo priprosti kmečki fantje v tako kratkem času toliko profitirati.
Po izpitili je izražal g. deželni glavar svoje zadovoljstvo nad uspehi in čestital gg. učiteljem, ki so znali na pameten način v kratkem času toliko doseči, čestital pa tudi učencem, ki so dobro porabili odmerjeni čas. Dežela nima denarja.odveč, da bi ga brez potrebe stran metala. A deželni odbor, zastopan pri izkušnji, sc jc prepričal, da ni bilo zastonj, kar se jc žrtvovalo. Po nagovoru je razdelil g. deželni glavar učencem izpričevala, želeč jim srečno pot!
Iz mlekarne so sc podali zastopniki deželnega odbora in drugi gostje v vrhniško dežel, kmetijsko gospodinjsko šolo«. Tu je g. dež. glavarja v imenu kuratorija tc šole toplo pozdravil preč. gosp. dekan Lovro Gantar. Gospod deželni glavar .ie izrazil v zalivali željo, naj bi bil tudi z gospodinjsko šolo tako zadovoljen, kakor je z mlekarsko. Tu so si ogledali posamezne oddelke, kjer so bila dekleta pri svojem delu, kakor: kuhinjo, učilnico, vrt itd. Tudi v gospodinjski šoli jc gospodom zelo ugajalo. Vrhničani sc z veseljem in zahvalo ozirajo na minule dni, gospodje zastopniki deželnega odbora pa so sc znova prepričali, da ima Vrhnika kot nalašč primerne prostore in druge pogoje za mlekarske, 'gospodinjske in kmetijske šole.
i ste že
mci na? za sim
ihirajie, mm Fohžuica naj ne
Letnik
2353
naše ,Bražisiske pratike1
c ravnokar izšel in sc dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v ..Katoliški bukvami", prodajalni „Kntol. tisk. društva", dalje v trgovinah /Int. Krisper, Vaso Petričič in Iv. Koren-<nn; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva", v Ceiju: Zvezna trgovina.
Cena komadu 24.vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratiki
2603 1-1
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ijubljeni soprog, oziroma brat, stric in svak. gospod
Janko Nadrah
c. kr poštni asistent
po dolgi in mučni bolezni preminul, previden s svetotajstvi. Pogreb dragega rajneega bo v soboto popoldne ob 4. uri. Truplo se prenese iz Postojne na pokopališče k sv. Trojici v Trnje.
Zalnjočl ostali.

Odda se več mesečnih sob cd 24 kron naprej.	2534 1
sprejme takoj v trajno delo J. Kovač, mizarski mojster v Črni pri Pliberku.
Sprejme se	235-2 (1
samostojen
vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več se izve pri Rntcnii Kobiju, Breg, Borovnica.
v sredini mesta sc zaradi preselitve takoj proda. 2537	Več pove uprava lista.	2—1
med katerimi se nahajajo 3 dobre gostilne, se proda po nizki ceni. Pojasnila se dobe y restavraciji pri „Zvezdi", Spodnja Šiška štev 22.	2476 4-t
iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 200—'100, 700, 1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki ceni
" Ljubljana, Šelen-burgove ulice 6.
Išče se
(Postgehilfin) za nekaj mesecev na poštnem uradu blizu Ljubljane. Plača po dogovoru. Ponudbe naj sc pošljejo pod naslovom 100, poste restanta, Ljubljana.	2573 2-
sc sprejme v trajno službo proti gotovi plači in proviziji. Ponudbe pod „Marlj;.vost", na upravo „SIovenca\	2551 2-1
ki žele zastopati znano banko in se baviti s prodajo zakonito dovoljenih srečk, dobe z visoko provzijo stalen in pošten zaslužek. Z malo kapitala se more zas.užiti mesečno 200 d:i 500 k on. Ponudbe je pošiljati na naslov
Krojaški mojster, Sv. Petra cssta št. 27
se slav. občinstvu najvljudneje priporoča za izdelovanje vsakovrstnih oblek najnovejše mode jio najnižjih cenah. Postrežba iOClia.	2609 1-1
Proda se
pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno	1913 i
J
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta
štev. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Počelt, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.
v Št. Rupertu na Dolenjskem
se proda ali pa odda v najem s 1. novembrom. Dr. Josip Kolšek Laški trg, Štajersko. 2579 3-1
if 0 moseolh italijansko ali francoska, sistem Berlitz.
Konverzacije kakor tudi otroški tečaj
za oba jezika. Začetek zopet 1. oktobra. Prijave od 19. do 28. septembra. Radi razdelitve učencev se prosijo isti v lastnem interesu, da se pravočasno priglase. — Poskusne ure in prospekti zastonj! 2601 3—1
v
Cešpijje
prave, sveže, kupuje vsako množino za ceno K 2.40 mernik — kg 28, proti takojšnjemu plačilu, postavljene v zganjamo v Ljubljano, tvrdka M. Rosner & drug v Ljubljani poleg Koslerjeve p'vovarne.
2 dobra
2591 1-1
se sprejme takoj. Mo bo sposoben, lahko samostojno izvršuje obrt. 2599 1—l
Valentin Rotar, Sava 100, p.Jesenice.
pri Višnji gori z njivami, travniki in gozdom. Pri graščini nahaja se dolgoletna umna čebeloreja s svetovnim eksportom. Natančna pojasnila daje tvrdka P. Majdič, valjčni mlin v Jaršah pri Mengšu.
% Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Šmarju pri jelšah (na Štajerskem) je izpraznjeno mesto pravega poštnega sela. Inteligenten, slovenščine iu nemščine v govoru in pisavi popolno zmožen prosilec s kavcijo naj dopošljejo svoje prošnje imenovanemu uradu. Začasna letna plača 700 K, službena obleka in pa prinos za bolniško blagajno.	2587 3-1
garantujem gostilničarjem in kavarnarjem v mestu in na deželi. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod šifro: I. P. R. do najdalje 20. m-	2523 3-1
za v manjšo trgovino na deželi z
mešanim blagom se išče za na račun ter se želi, da ima nekaj gotovine kot varščino. — 2528 -1-1 Vprašanja naj se pošljejo pod naslovom:
gVgovina 100, poštno ležeče, [jlakek.
se razpisuje pri Sv. Martinu na Pohorju
pri Slov. Bistrici na Štajerskem. - Prednost imajo oženjeni cecilijanci, ki bi bili zmožni sprejeti tudi tajništvo pri občinah. - Nastop takoj ali vsaj do 1. novembra t. 1. Župnijski urad Sv. Martin na Pohorju, pošta Slov. Bistrica, Štajersko. 2583 3—1
Dobra in zanesljiva	■
dobi službo v bližini Kormina. — Mesečna plača od 25 do 30 kron. — Več sc izve pri upravništvu Slovenca. 2571 3—1
Kupi se že rabljen, a v dobrem stanju ohranjen •e B • B
(Venezianergatter) z vsem železjem na jermen na 7 ur daljave rezu. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo „Slovenca". 2605 3—1
ima jako lep sadni vrt pred hišo, dva travnika, dve njivi, gozda pa kolikor se ga želi kupiti. Hiša je v dobrem stanu. Proda se po zelo nizki ceni. Več pove Franc Lipah v Dobrunjah štev. 5., p. Hrušica pri Ljubljani.	2490 3-1
Dne 22. in 23. septembra 1909
2514	se bode po	6-1
javni dražbi
v župnišču v Naklem prodajalo sobne oprave in kmetijsko orodje, 2 kobili, 4 krave, nekaj sena in nekaj knjig.
V globoki žalosti naznanjam v lastnem imenu in v imenu svoje hčerke kakor tudi vseh drugih sorodnikov prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti iskreno ljubljene soproge in tete, gospe
Zoreč, roj.
ki je po dolgi, mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, snoči ob 11. uri v 47. letu starosti mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 19. septembra, ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta štev. 21 na pokopališče pri Sv. Križu.
Svete zadušne maše sc bodo služile v več cerkvah. V Ljubljani, 18. septembra 1909.
Franc Zoreč
2606	soprog.
Slov! |2iifi Furlfliif BudapeštsU, iirse M.11

Rarodno gospodarstvo.
Pogled v elektrotehniko.
22. oktobra preteklega jubilejnega leta je bilo 25 let, kar jc stekla prva javna električna železnica na Avstrijskem, to jc bila železnica iz Medlinga v Bril, ki jc dolga le par kilometrov. V promet je spravila to železnico tedanja firma Siemens Halske.
Dandanašnje je v Avsriji nad 1000 km električnih železnic in težko bi bilo sedaj, pri tolikem prometu naših velikih mest, odpravljati promet v mestih samih, pa tudi v okolici brez tega prometnega pripomočka.
Ze dolgo pa so zadače elektrotehnike posegale čez ponavadni cestni promet, in povsod se delajo ali vsaj pripravljajo velike železniške proge z električno trakcijo. V kratkem se prenaredi v električno železnico z meničnim tokom z eno fazo spodnjeavstrijska-štajerska alpska železnica iz Št. Hipolita v Marijino Celje (livarno), ki je dolga 91 km, s tračnicami razdaljenimi 76 cm; s tem je započeta vrsta elektrificiranja celotnih železnic. Za to prezidavo, ki jo je deželni zbor nižje-avstrijski oddal tovarni Sicmcns-Schu-ckert na izvršitev, se je ta deželni zbor odločil spričo cele vrste večjih vodnih sil, 'ki naj bodo po električnem prenosu preod-dajale potrebno energijo v vlakovnem prometu in preskrbovale mnoge tovarne in kraje ob železnici z električno silo in lučjo.
Hudournik, prej divjajoč z višin navzdol in pustošeč vso okoVico, se dandanašnji v strugi zajame iu napelje na turbino, in moderni dinamogenerator proizvaja električni tok visoke napetosti; ta tok se napelje na stotine kilometrov naokoli, da po znanih lesenih in železnih drogovih z bakreno žico deli deželi ceno moč in luč in plodi podjetnost v industriji.
Tovarne Siemens-Schuckert, nastale leta 1904. po združenju tovarne Siemens <6c Halske in Schuckertovih tovaren, se bavijo s stavljenjem velikih električnih central na vodno silo žc dolgo let kot s specialiteto. Tudi preteklo leto so postavile obilo takih naprav z vodno silo. Naj-razsežnejše izmed njih so te-le:
Naprave električne akcijske družbe Ster n & Hafferl v Gmundnu; te naprave, ki oddajajo v ves Salzkammergut (Solno-graško) električno energijo za luč, silo in železnice, se dele v 5 central: 1. Naprava na slapu Travne (TraunfalKverk), 2. naprava v Ofenze I. (Offenseewerk I.), 3. naprava ravno tam II. (Offenseewerk
II.), 4. naprava na črnem jezeru (Sclnvar-zensee), 5. naprava v Gosovi (Gossau).
Združena sila teh peterih central, ki so zanje napravile vse stroje iu razdeljt-valnike (Schaltanlagen) tovarne Siemcns-Schuckert', znaša .30.000 HP; skupno napeljano omrežje bo posegalo od Halstata do Ha lajna pri Solnogradu in od Eferdmga na Donavi do Linca ter bo imelo 25.000 voltov tegnitve.
Na Gornjem Avstrijskem se je napravila pri Klauzu na reki Štajer za firmo Hofniann & Co. centrala s kakimi 2000 konjskimi silami.
Na Tirolskem iu Predarlskem je posebno obilo takih naprav, izmed teh: Centrala v Andelsbuh s 1000 HP in omrežjem okoli 160 km dolgim, ki preseza vso Predarlsko in Algau na Gornjem Bavarskem; centrala Landek s 8000 HP; centrala Rovtc (Reutte) s .3000 HP; slednjič naprava ob Sarki pri Arku v Južnih Tiro-lili dosedaj s 7500 HP, ki je last mestne občine, tridentske in ki, izkoriščevajc 35 m visoki slap reke Sarke, preskrbuje velik del Južnih Tirolov z lučjo in električno silo ter daje električno moč tudi na novo zgrajeni električni železnici iz Tridenta v Male. Električni tok te naprave ima 2000 voltov tegnitve.
Na Štajerskem je zidala tvrdka Siemens-Schuckert izmed drugih električno napravo Nemška Bistrica-Pekovo, dozdaj s 8800 HP; naprava je last tvrdke Bus 6; Co. in sega z napetostjo 20.000 voltov po velikem delu srednje Štajerske do pod Gradca.
V delu so še izmed drugih na Nižjem Avstrijskem za deželo Nižje Avstriisko naprave Vinerbruk s 4000 HP, Tribenbah s 2000 HP in rezervna naprava v St. Polt-nem z dvema motorjema Diesel po 800 HP. Poslednja naprava sc izroči v kratkem prometu in bo, kakor smo že rekli, dajala električni tok za nižjo-avstrijsko deželno železnico iz Št. Hipolita v Marijino Celje (livarno). Avstrijske tovarne Siemcns-Schuckert imajo okoli 4200 uslužbencev in so s skupnim kapitalom 26 milijonov kron največje elektrotehnično podjetje v Avstriji.
Na Kranjskem in Goriškem zastopa firmo gospod inženir Aleksander Hanhart v Ljubljani, Sodnijske ulice in Miklošičeva cesta 26 (tik justičtie palače).
Brzo-sam opisni ca s popolnoma vidno pisavo
Rekord
je vrhunec moderne tehnike na polju pisalnih strojev.
Do 14 udarcev na sekundo. — Do 20 prevdarnih kopij. — Najlažji in najbolj miren udar tipk. — Priprava za dvojnobarvni trak, tabulator in še 60 drugih vrlin. ——»— Edina popolna slovenska klavijatura. ———
V lastnem interesu naj nihče ne kupi poprej druge samopisnice, predno si ni ogledal STOE-\VER-Rekorda. - Zadostuje samo, da primerjate ta stroj z drugimi, in nehote pridete do zaključka, da je Stoewer-Rekord zbok svojih vrlin, ki jih ima pred vsemi drugimi, najboljši. Prepusti se brezplačno na poskušnjo.	Prospekte poSilja zastonj
Ugodna plačila na obroue Glavno zastopstvo STOEWER za Kranjsko in Hrvaško Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1. (doslej Mestni trg 8.)
00QQ0iaQQ0iaiQia00it3QIQQQ00OIQQQQQIQ00Qlcl
t—e I09r	'88
'miajj qo nn<>X 'aoaojsbu bBojez 'ssiuj) *qog -muop bu UiafUBSid IHiUfBJJ s liajtllSBZ
W.h
Ustanovljeno 1862. Telefon 584.
L..........
C. iN KR. DVORNI MAŠINIST
'I!. Kaiserstrasse žtev, 71, vogal Burggasse.
.lajvečja in najbogatejša zaloga vseli vrst
posebo finih v vseh barvah, v ognju email. z nikeln. montažo poči za reguliranja (Fiillofen) od 15 K višje, peči za trajno kurjavo za premog
oiiiisMiiHlsinšiiH
v vseh velikostih
železne penis Mil
zadvcali tri sobe
peči in Kamini u plin.
Ceniki zastonj in franko. 2142
Na prodaj je
veliko lepo posestvo
radi družinskih razmer. Posestvo in hiša se nahaja ob križišču dveh okrajnih cest, oddaljeno 3 min. od kolodvora in 2 min. od nove kmetijske šole, ter 10 minut od žup. cerkve. Zemljišče obsega 13 oralov, njiv, travnikov in gozda z lepo zidano hišo in z mnogimi gosp. poslopji. Hiša je na lepem prostoru in je pripravna za 2196 trgovino in gostilno. 2—1 Cena in kupni pogoji se poizvejo pri gospej FrančišM Rataj posestnici v Bezovju pošta Št. Jurij ob južni železnici.
odna prilika!!
V Št. Vidu na Dolenjskem je na prodaj iz proste roke, tik ceste pri farni cerkvi, lepa
z vsemi gospodarskimi poslopji. Hiša je posebno pripravna za gostilno in tudi vsako drugo obrt. Zraven spadajoče zemljišče, obsegajoče njive, travnik in nekaj gozda, znaša približno do sedem oralov. Več se izve pri lastniku Antonu Volk-u, Št. Vid na Dolenjskem.	2447 3-1
»renesansa", motna, malo obrabljena: 2 postelji, 2 nočni omari, 1 umivalna miza, 2 omari in 1 dekoracijski divan s stoli sc pod roko najceneje proda. - Več se izve v Kolodvorski ulici štev. 6 v delavnici.
2382 3-1
295 1-1
prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu
od litrov 56-70	od litrov 180—250
„ „ 100-120	„ „ 250-450
„ „ 120-180 „ „ 500-700 nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 1000 in 5000 litrov se dobijo prav po
JM H.Kosnev&Co. r- Ljublia-ni-po,ea
i Kosler. pivovarne.
Kafolišk
y' . • - ' V'^; ■ •< - v, ,. ^ M" 1
v Ljubljani
priporoča sledeče knjige: ta
^ A						
f®		'.••'• v.-.	Y v		■E	
VVallaee-Podravski, Ben-Hur. Roman i2 časov Kristusovih. Vez. K 4'50.
Ljudska knjižica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K — 60.
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K - 60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Achtleitner, med plazovi.K—.60.
4.	zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest. K 1'—, vez. v platno K 1*60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2'60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K --20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K -"90, vez. v platno K 1*70.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno K 3-20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —-40, karton K —"60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. K —-10, karton K "60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gorž. K - 40, karton K ~*60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. IL natis. K --40, karton K -'60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K -'40, karton K -'60.
6.	zvezek: flrumugam, sin indijskega kneza. Povest. K —'40, karton K - 60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K —-60, karton K — 80.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —-80.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih niisijonov. K —'60, karton K —'90.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado flk-barja Velikega. K -"40, karton K -'60.
11.zvezek:	Rdeča ln bela vrtnica. K —"40, karton K 60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misi-jonov v Koreji. K — 60, karton K — 80.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz flnama. K -'60, karton K -'80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —'60, karton K —"80.
15.	zvezek: flngel sužnjev. Brazilska povest. K --40, karton K - 60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja pofllaski. K—'60, kart.K—'80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —'60, karton K —'80.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janlčar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca sli črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — H. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmet-skega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pra-
vica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz
našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotariev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Vll.Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman.
— II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice 1 Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesnil.
Cena: broš. a K 1-20, eleg. vez. a K 2"-.
Andrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30v.
2.	zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina. 30 v. ezek: An
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov.30v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč naSavini. — Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovčevsin. — Berač.30v.
Gregorčič, Poezije.
—	Isto, II. K 2-. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2'-, vez. K 4 -.
—	Isto, IV. K 2-70, vez. K 3*20.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v.
—	26 povesti za mlade ljudi. V bohoričicl tiskano). 10 v.
Hočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v,
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —"60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—"60.
Kržič, flngeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II.-XV. kart. & K - 80.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. k K 4.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseli časov krščanstva. I.—III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1-15, kart. K 1*20.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Šmid KriStof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 10 v. kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 10 v., kart. 60 v.
—	Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v.
—	Cvetina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4-
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. Malavašlč F., Oče naš. Povest za mladino
in ljudstvo. K 1*70. Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v. Slovenski A. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju. 80 v., trdo vez. K 1'20.
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K3-.
2.	zvezek: Turgenjev, Stepnl kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1*20, vez. K 2'20.
3.	zvezek: Prus (Rlex. GIowacki), Straža. Povest. K 2-40, vez. K 3'40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3-—, vez. K 4-20.
5.	zvezek: Sevčenko-flbram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2-40, vez. K 360.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 190. vez. K 3—.
7.	zvezek: Sevčenko-ftbram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1"50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3'40, vez. K 4*50. Slenkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K M0. vez. K 9'20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delili. Broš. K 5-20, vez. K 7* 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4"50. vez. K 650.
—	Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10-—, vez. v 2 zv. K 12"60.
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7*—, vez. K 8'40.
Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3 80, vezano K 5"—.
—	II. del. Broš. K4-, elegant. vez. K5*40. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2*—,
elegantno vez. K 3-20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 1'50, vez. K 2 20.
PreSerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K I*-, vez. K 1"40.
'. ..'.-i' •:	ir
»Jrrntrii jI
iBMw te Met i
Pucli, (Sfyrle). Glotias, Ksggnt in drugih šgestolaili zbheiR ter uosnaieznlSi Mm
Izposoievanje kole?
prejem teles za emojHra^je, : pGcilclaole te? popravilu :
e©ž»dKS}> m ©®R®»
I
a?
m
.nen,

1
Cesarice Elizabete bolnica v Novem mestu išče
z letno plačo 1800 K — s prosto hrano in stanovanjem v bolnici.
Tozadevne prošnje naj se čim prej vlože pri vodstvu bolnice v Novem mestu,
katero tudi daje na vprašanje natančneja pojasnila.	2510 3—1
Vodstvo cesarice Elizabete Mlaics,
V Novem mestu, 6. sept. 1909.
j®	tj o	" " ' • ® j;
a! SV1' bh i vn tt	t
Hlkako potenje nos, korja ®E8sa in tr^o kozo, tsoteih pekoč in utrujenosti, kratka prerojen
se Čuti Clovelc po eni kopelji rMpaffPtaniM " za noge s pralnim praškom „LUH »at lUUIII.
Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in parfume-rijah. Koder se ne dobi, obrne naj se naravnost na izdelovalca Mag piiarm.	2103 10-1
VIKTOR OTTOHEPETZ, Gradec I.
Ljubljani v lekarni Ma^er, Trnkozcg, droger. Kane.
Proda se
2145 3-1
obstoječe iz pristave z vrtom, rodovitnih njiv ter boste v Žužemberku, deloma v bližini, skupno ali parcelirano, pod ugod. pogoji, zlasti ker ostane lahko del kupnine vknjižene. Zemljišče meri približno 22 oralov ter se pristava lahko z malimi stroški prenaredi v stanovalno hišo s hlevi. Več se izve pri lastniku Jos. Poka v Žužemberku.
kom. Mm Tuzla, fesa.
Izvršuje načrt9, statične proračune in stroškovnike ter prevzema vsa v arhitektonsko, sšavbinsko, inženirsko iu zemljemersko stro-ko spadajoča dela — vse proti primernim cenam in po najnovejših znanstvenih


priporoča izborni kraški feran, Co!a?ičev cutčsk bel in rdeč iz Dre-
novca. Priznano punfi^amsko marčno pivo.
Obenem naznanjam da sem otvorila tudi w
v kateri se toči izborno istrsko vino, beSo in rdeče po 56 vinarjev Šifer. Za izborno in ceno kuhinjo je dobro preskrbljeno. Sprejme se več gospo-dičen v kuharski pouk, katere lahko dobivajo tudi hrano.
Marija Rozman, restavraterka
■.................................
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojant najvljudneje naznaniti, da sem prevzel na račun dobro znano
kjer bom točil priznano pristna naravna vina ter vedno skrbel za izborna gorka in mrzla jedila.
■ BaBiBKaaDacoaBaaaaaaaaaniic ■■■■■■■■■
n n x « a n
ii
■	a a	a
■	a a	a a	a
a	■
■	■
■	a
a	a
■	■
a	■
19	D
"lili
i d o c a
Izborno urejeno
tik novo zgrajenega kolodvora ob novi železnici na Gorenjskem v zelo obljudenem indu~ stršjsks-m kraju, kjer je več tisoč tovarniških delavcev, se ugodnim potom proda. Več pove 2581	upravništvo „Slovenca".	2-i
mi
priporoča svoja izborna dolenjska, štajerska in istrijanska vina, punti-gamsko marčno pivo in vedno topla in mrzla jedila po primernih cenah.
k:
r?&CF=n
0 G=U
-A
Frasoosika probomortba družba. Odpotuje ie Iz Ljubljana vtsab taraks Vaaaa listo ia pejaaialla daje aj2BS¥3
ob!, konc. potovalna pisarna Ljubljana, DuKajsEia c®s«a SS. iS, nasproti znane gostilne pri ,riFii{geveu". 1878 26—24
St. 1066.
2558 1-1
Pri pokopališču v Dol. Logatcu se bode prizidala obzidna ograja, ter pokopališče povečalo.
V svrho ugotovitve tega dela se razpisuje javna ponudbena razprava. Ponudbe naj se predlože
do 30. sept. 1909 od 11. do 12. ure dop.
pri županstvu v Dol. Logatcu.
Natančneje podatke daje podpisano županstvo ob uradnih urah. — Načrti prizidanja so na vpogled razpoloženi.
Županstvo Dolenji Logatec
dne 14. septembra 1909.
Korenčan 1. r.
župan.
►OB Ota -JB 4=B
i kegljišče tj
je na razpolago, in še za ne- -kaj večerov v tednu za oddati. r;
a	a
a	a
BBKamavnanaeanaiigaaaaBBaaaaBBaBaaaBa
Za obilni obisk sc pri- Ha« Djrnnhfl poroča velespoštovanjem uUO. UIIII|1IQL,
a a a a a a
a	a
■	a a	a a	a a	a a	a a	a
■	a a	a
se prodas^a. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 13
zobozdravnika Hvausta Sthweigeija.
r
1220 (1)
Ijij
za
Meji zoBobola več
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CENA STEKLENICI 1 K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczg, Bohinc, Mager, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah.
Zunanjim naročnikom — najmanj štirih (4) steklenic — sc odpošlje voda poštnina prosto (franko)
kom. družba.
« Najboljši vir «
za izborno, ceno in moderno
iar
s stalnimi, v podplate utis-njenimi tovarniškimi cenami.
Spscialiteta: Pristni Goodyear svetovni čevlji
priznano najboljši sedanjosti.
Alfred Franke!, kom. družba. Podružnica: Ljubljana, Stritarjeva ulica 9.
Zastopnik: I. KRALJEVIČ.
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
Lud. Čeme
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
195 52-1
lipa,
.3.
Zahtevajte moj
i|j zastonj in franko.
Železn. patent. Jloskopf ura
5 IC
ima 6 kamnov, pristen nikel-nast okrov, ki ostane vedno bel, kazalnik iz einajla, 36 ur idoča natančno na pol minute.
PristnesrebmeureK6'50 S 3srebrn, pokrovi „9-50 Stenske ure.... „ 2'70
Budilke.......2"40
u z dvojnim
zvoncem . „ 3-40
<n
las ^
a
^ X)
^ f o rt«.—
-S—« 2 a a
« u> O N o > .a
—j _
<2 <s
8 S
s iS
največja tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnine
Maribor L. i
J$r. Jflavfa
ijdelovatelf f^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in % and05,
JLjubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo veliko zalogo obvezil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov ja inhalacije 5 paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic ja krčne žile, k dne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate ja samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — 6alvan{čniponiklovalnizavod Z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.	3 5
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavCuk - štambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki Iranko. 3450 521
POZOR!	POZOR!	POZOR!
Najstarejša prevozna fvrdka v Ljubljani
Jurija Jankoviča naslednik	1110 (i)
MARTIN LABIPERT, Kolodvorska ul. 31
se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim
1	modernim vozom. „	....
Cene zmerne 1	Postrežba najtočnejšal
g_iS g g S5 SS M
g g
g
g g g g 'g
Ustanovljena 18'17.
gjs bjs h
g g ClL-g g
Ustanovljena 1847.
■ 1 ■.
• ■ ■ ■
trg štev. 7.
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago.
g
g
g g g g g g g gg g g g g g g g gggggggggggggg g g g
a^L^-g^g^JLSLa ILSLSSlJLJIJL^
P4 KS
rj n
RS
g
J
g
g
Stavbeno, mehe i« Mlimm klin-čavničarstvo. Hidrallčne vidre jn sesal.
J. Spreitzer-ga mM.
Ljobljaoa, Slomškove ulice 4.
Priporoča se stavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Specljaliteta: valjični zastari tn solnčne plahte po najnovejšem sistemu s samodvioalnimi oporami brez vijakov!
Podjetje betonskih stavb!
3060
rata Seravalli & Pontello
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52~*
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokovnjak Izvodena. - Gena najnižja. - Jamstvo. - Zastop. svodov patent Jhrul".
Dragotin Majce
= čevljarski mojster = Ljubljana. Radeckega cesta 2
Priporočam sc velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna 1
3292
J. KORENČAN
trgovina norimberškega ln galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo. ::
:: Velika ::
zaloga pletenin
kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke Itd.
2575
Priporoča se:
pn Malicu
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 120 K naprej.
restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.	484 52—1
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se toCno izvrSujejo.
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta J. Vitek-ov „Imnier/ung", rudečk. rujave in črne barve.
Barva iakoj in trpežno, i kart. K l1-. 2. Vitek-ov „Nuciu", enojna steklenica KI'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija
FH. VITEK & Co. PRRGR. issu
Vitek-ov Jmmsrjung" Vitek-ov „!mmerjiino"
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte IcVitkove izdelke in odklanj. odločno vse drugo. Dobi sc pri: Ant. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana.

O
NAZNANILO.
O
Slavnemu občinstvu uljuJno naznanjam, da bom tekom tega leta odprl v Ljubljani
tehnično pisarno.
Tu bodem izdeloval vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe. Sprejemal bom tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Sklicujem se pri tej priliki na neštevilne javne in zasebne stavbe, ki sem jih v zadnji dobi zgradil v največjo zadovoljnost dotičnih naročnikov, na primer: »Narodni Dom« v Brežicah, župne cerkve v Cerkljah, v Sv. Križu na Dolenjskem, na Teharjih pri Celju itd.
Letos zidam enajstrazredno ljudsko Solo v Št. Juriju ob juž. žel., knezoškofijske zavode v St. Vidu nad Ljubljano in več drugih obsežnih stavb.
Solidnost moje tvrdke potrjujejo mnogoštevilna priznanja, ki so se mi izročila od raznih strani. Priporočam se slavnemu občinstvu najtopleje za blagohotno naklonjenost in beležim
z odličnim spoštovanjem
Valentin Scagnetti,
arhitekt in mestni stavbenik.
Krško, dne 30. vel. srpana 1909.
2396 10-1

paro-tovarna za milo, surovi = sodo in stearinske
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske' sveče znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid »družbe'T sv. Cirila in Metoda'4 z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkta
--------------:—moderne kemiv? "ato neprekosljivo blago.------------ ■ ■ 5;
Največje ln najstarejše slovensko podjetje!
Častiti duhovščini priporočam sSearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" ln
IIIIIIIIIHl—I■ III I lllll IIII	»—■ *
B I B B B-S-
•SUPERIOR".
Poz
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa:
„SpecijaI" Fnck-kolesa.......K 150—
„Curier" kolesa............ 1151—
Najboljše pueumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66-- naprej.	(l)
Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.

Z odliCnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
nrar ln trgoveo v Ljubljani.
obrestuje hranilne vloge po 41
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y L JHbl]31li u sesa Stev, 18
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344*75
01 2 0
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tuli Hranilne vlojc na tekoči račun v zvezi s čehovriim grametom in jili otresluie od dne vloje do dne duša.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27
Upravno premoženje............K 17,519.983*93
Posojuje na zemljišCa po S»/«°/o z iV»°/o na amortizacijo ali pa po 5'/4% brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8—12. in od 3.-4. izven nedel) 114	in praznikov.	52-1

a ie naicenoiša vožnja T Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljijane čez Hntwerpen v New-York in čez Mwerpen v Boston.
je proga
»
it
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland*, «Zeeland», „LapIand", „Menomi-lia", „Maniton\ „Gothland", „Marquette* in ♦Saniland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in Nevv-Yorkoni, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo cez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v Nevv-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri Starem tišlerju.	"
188 (52-1)


n tajT
Račrtl Ia Izvršitev Ie pri j domači specialni tvrdkl. | Tehniške ocene Ia načrti zastonj, ko se poveri delo.

Inžener-hidrotekt
IE
Beetliovenove nI 4. Brzojavi: bachnik. LJubljana.
Delniška dražba sdruženlli 3piv©wa,iraia Žalec in Laško
1 m Imm®II m pl^iro«
Specialiteta:	(črno pivo a Ia monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
—.—— Poiiljatve na dom sprejema re*tavrater ^Narodnega doma" fl. Kržišralk. (Telefon it. 82.) =====
Zasebniki i naj ne zamude ugodne prilike
TTBMCl	_za naro<*°
RvoiBjorji) ostankov
naravnost iz tkalnice!
1884 Posebna ponudba: 12-1
40 met oksforda za srajce, cefira za obleke,
Elave tkanine za predpasnike in bluze. Prima akovost, pristno barvano le K 15-40.
40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18*40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamSeno platno, brez konkurence, za le K 2*25. BrisaCe 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1*25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se nc zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Obrne na| se vsak na
JuHJa Hiillerja tkalnico, Hefra. Mestec, Češko.
«>!:';, im-
Stoj prijatelj!
1068	Preden kupiš ali izposodiš
klavir ali harmonij
potrudi sc še k rodoljubu, edini narodni tvrdki
■V FflU7DVP?9IV Gradišče 11
flUlUIlL OliL&mfl (mestna hiša)
Prepričaj se o blagoglasnosli in najtrpežnejSI konstrukciji mojih instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornlc.
Lav. Schwentner,
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča	»
knjigotržec v Ljubljani.
___2491 10-1
M
a
HM
a S
a
tO m
"ST a
(V u
"5" SS
B)
S
Ui <
O
o. »
Ui
Kot strokovnjak In učitelj Glasbene Matice In zapriseženi izvedenec c. kr. deželne sodnije jamčim za vsak Instrument, Jtf sem ga preizkusil sam. —
Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjše obroke brez zadatja.
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin. 0 0 0 Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. 0 0 0
najboljša prevleka za mehek pod dobiva pri Leskovic & Meden v Liubliani
Postojna: Anton Ditrich. Škofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homan. Novo mesto: J. Picek. Zagorje: Rih. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc.
Skupna rezerva sklepom Dprama premoženje sklenem 1907 čez stotlsoč kron. 1907 3 muflone šertstotlsož kron.
Zadružnikov čez 550.
Glavna Posojilnica
Odda se v najem radi preselitve
kavarna
cela hiša
oziroma
v kateri se nahajajo 3 stanovanja, kavarna, kleti, velik zelenjadni vrt in druge pritiklinc. Odda se takoj ali pa pozneje. Več sc izve na Glincah štev. 206 pri Ljubljani, pri lastnici kavarne.	2517 3-1
Ceno posteljno perje.
t kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skublienega K 8. sivega puha K 8, belega K 10, prsnega putia K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje ^.^t
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nanklng-blaga, I pernica vel. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernico K 12,14, 16; vzglavnica K 3, K 350, K 4. — Pernice 180X140cm vellke'K 15, 18, 20: vzqlavnica 90X70 ali 80 8U cm K 4'50, 5 -, 5 50. Spod. pernica iz gradla 180x116 cm K 13 -, 15' razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v DeSenici St. 1010. ČeSki les.
Za neugajajoCe denar naza| ali se blago zamenja. — Ceniki o žlmnicah, odejah, prevlekah In vsem drugem F 716 posteljnem blagu zastonj In poŠt. prosto. 52-1
registr. zadruga z neom. zavezo v Lublani,
pisarna na Kongresnem trgu št 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
31 01 4 b
4
t. j. K 4'75 na vsacih 100 kroti, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se
obrestovanje pretrgalo.
Uradne ure od 8. do 12 dopoldne in od 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418
Račun poštne hranilnice štev. 49086.	Telefon štev. 135.
i Ravnokar so izšle nove dvo-| s stranske slovenske plošče!
Cena l— krone ln po 2 K 50 v. Velika zaloga
gramofonov od 25 kron naprej.
Dobi 80 tndi na mesečno obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno
^ cBnihe {»ionov
s? in raznih plošč.
E|i p 7aior " urar in
IT. r. LJubljana. Stari trg 26
Ljubljani
Kamniku
ali v ta namen pripraven prostor. Natančneja obvestila in pogoje pod naslovom „P. G. v Višnjigori".	2557 2-1
DRViL
Slav. občinstvu naznanjam, da sc od danes naprej dobivajo	2W 8—1
lepa. suha bukova drva za kurjavo
po 22 do 24 palcev dolga, od pol sežnja naprej v vsaki množini. Za cenj. naročila se vljudno priporoča
Kari Meglic, Ljijia, Emonsfta cesta l v DaHopičevi ii.
Podružnice Cnliof rplnvpi*	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve nuCe2	Podružnice
VClVVvt In Trst	sprejema vloge na knjižice in na te- /Wk 1/ O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih ^jBml J2 /O nar Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. -saj	Spl|et, Celovec In Trst
- Delnlfika glavnica -K 3,000.000.		Rezervni fond -K >00.900.
Družbe
sv.CirilainMetoda CCH
Izvrstno siMfttvo proti vsaKemi^
Ratarainkašlju
Prsni bonboni
za Istro
^/TNlt**"
Zavitek 20 vinarjev.
Dobi se povsod, š
Glavna zaloga: Pavel Baar, Varaždin na Hrvaškem.
Razpis.
Radi oddaje prizidja župne cerkve v Šmarjeti
(Dolenjsko) vršila se bode
ofertna obravnava dne 6. vinotoka 1909
v župnišču v Šmarjeti. Postavno z 1 K kolekovane oferte jc poslati istega dne do 10. ure predpoldne na župni urad v Šmarjeti, na zakasnele ponudbe se ne bo oziralo.
Dotične načrte, stroškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v župnijski pisarni istotam.
Proračunjeno jc:
1.	Posipanje starega zidovja i. t. d. .......K	1.775"—
2.	Stavbena dela..............„	23.65921
3.	Tesarska dela................2.68944
4.	Kleparska in krovska dela...........7.57540
5.	Mizarska, ključavničarska in pleskarska dela . .	„	5.106-60
6.	Kinčevalna dela..............2.62220
7.	Steklarska dela . . . . •.........1.70010
8.	Strelovodna dela........................26850
Skupaj . . K 45.396-45
Ponudbe sc lahko stavijo za skupna dela ali pa za posamezna dela ter sc pošiljajo po pošti ali pa osebno izroči župnišču.
Podpisani župni urad si pridržuje pravico izbrati izmed ponudnikov graditelja ne oziraje se na visokost ponudbenih cen.
Župni urad v Šmarjeti, dne 9. kimovca 1909.
2524 1-1	R, Zaman, župnik.
cTosipina šCernscR v J&juBljani,
XQr bo^Dcvfa/Ct' Vvt lCCO S t. pc.ipouooa ivojo Isoc^ato rato^o ceufjcD za c^o6pcdc, dain otaoHe. Ž&unavvja,
■navo Sita 1'očito!
2570
3-1
Razprodaja
♦ konkurzno maso Ivana Stockl spadajočih premičnin sc vrši v Starem trgu pri Ložu na javni sodni dražbi v
ponedeljek dne 20. septembra t. 1.
in sledeče dni dopoldne od 8.— 12. in popoldne od 2.-6. ure.
Proda se razno špecerijsko in manufakturno blago, železnina in galan~ terija: oblačilno blago, klobuki, rute, srajce, nogavice, čipke, trakovi, kava, cikorija, milo, žoanje, konjak, usnje, čevlji, steklo, papir, pohištvo, slamoreznica) in drugo.
Proda se pa tudi vse na 7000 K in 12.000 K cenjeno blago skupno ali v partijah iz proste roke. Ponudbe z 10% varščino do 17. t. m. dop. upravitelju konk. mase
25*2 6"1	Jakob Kogej,
c. kr. notar v Ložu.
• • • •
JVIarija Sattner
Sjubljana, ^Dunajska cesta 10, H. stop., II. nadstr. (jVCedijatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
i izdelovanje cerkvenih paramentov.
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze. štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi _ naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi | bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cer-kveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov
8
tudi zadovoljno prevzame.

JOSIP CRETNIK
izdelovatelj umetnih mlinov in žag
:: v Št. Jurju ob južni železnici (Štajersko). ::
rv



I I I
JL

mm
Izdelujem in imam vedno v zalogi mline na gepelj in za roko. ===== V ti stroki prvo podjetje na slovenskem Štajerskem. ===== Razpošiljam na malo in veliko vsakovrstne potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. !!! Krasne reference!!!
2372 (1)
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	1021 (1)
IGNACIJ Č&MERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.

Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok ln varovancev ter iupnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4'/4o/„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tadi fložne knjižice drugih denarnih zavodor kot gotor denar, ne da
bi se obrestoraaje prenehalo.
Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga
vlagateljem ne zaračuni.
Denarne vloge in knjižice se sprejemajo tudi po pošti in polom c.kr.poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6<>/o izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na menioe in vrednostne papirje.
Hranilnica se nahaja u lastni palači u Prešernovih, prej Slonovih ulicah it.3,
nasproti frančiškanskemu klo&tru.
1 b^." ^^jh^r/^	I
1842	Ustanovljeno leta
1842
Slikarja napisov Stavil, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Sdionfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRIiT.
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: „Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Eorte)" pošta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto rta drobno postavljeno na postaje.
Domača tvrdka!
Ljubljana, Kopitarjeve ulice St. (t
tik novoga poslopja Katol. tiskarne.
izvrSuje točno in po nizkih cenah vsa naroČila na vsa- ..»n kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne IHu dilke.zlate.srebrneinnikelnaste
ure, I(0ni7ir3 ntidatlD ter raz'icno zlatnino dalje VB! IfilUU, p! iHlIllti insrebrnino. 282152-1
Vsa popravila se lzvrše solidno ln po nlrki ceni.
Št. 705 Fiabert TescMu „WHRHHKB*'
kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost t meter, za streljanje z zrni Ir-jofat-i 111» in krogljami, teža 1 V4 kg lu'1A —• PoSilja se le po povzetju. — llustrovani ceniki o 1113	orožju zastonj in franko.	(1)
Franc Sašsfe, erožazna, Opečno 39. Cešk®.
Lepa zračna
661
uja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, ilmbrožev trg 7, ::	v Ljubljani.	::
Zatožnih c. kr. avstrijskih državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faconah in velikih izberah 112	priporoča	52-1
Ivan Soklič.
Pod trančo št. 2.
4 tedne_
in na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
Ilust. ceniki franko.	2351
Fran Dušek
tovarna koles,
Opočno štev. 85. na Češkem.
To varna isi predaja oljnatih barv, Sirneža in laka
Prodajalna in komptofi: MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. € Telefon 154. Dslavnica: IGRIŠKE ULICE ŠTEV. 8. Telefon 154.

0

,Pri solncu".
Slovenska trgovina.
„pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2552
Ptfipofoeam slav. občinstvu veliko zalogo favno došlih
damskili klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, Šopkov za neveste ln nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene.
Fotografski umetni zavod
®
s
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, inierijerjev itd.
Vsa tlela se Izvršujejo točno tudi v največji množini.
.H
IZ
II*
Ustanovljeno teta	1842
Zaloga čopičev za pleskarje Likarje in zidarje, Stedilnfega za hrastove pole, karboIiWj& itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in ria deželi kot priznano reekio in fino po najniijfh cenah.
,Pri solncu". El
3.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
<y
BE55EUE5EiiOT
BREMENU NEW'Y0RK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofle. :: :: : Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ——
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčar-iu, ¥ Kolodvorskih mm st. 35.
nasproti občcznanc gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja sc tikajoča
pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Uteh, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Cialveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Pnike!
Lancnster od K 26'—, Flobapf-puik« od K 8'50, pištole od K 2--, samokresi od I<5--. :: Popravila ceiro. — llustrovani ceniki frankb. ::
F. D U Š E K v Opočno Stov. 77
1631	Čeiko.	32
^j/ntit^,^,™---_
ZVatert ž&lijo\dUtbrcr, po ii«ts£/iixs*pofcijztli na/č" ---^
rSitnonJ^Jithtei
p Jfy'uMjjani iffbivdvorske tMevSiAk
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
Kranjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrši. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se ia dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.	2916 522-1
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pulju, Gorici, Celdvcu, Beljaku, Bol-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
Telefon 177.
81 VBV I
zaloga piva
v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebačko In s češko pivo s

jsksgscm!
Najcenejše
3136 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini —
JOSIP VIDMAR
v Ljubljani
Pred Mio šl.19. Stari tra št. 4. Prešernove ulico $1.4.
- Popravila točno in ceno. -
Telefon št. m
Osrednja banka čeških hranilnic
Telefon 001?.
(Ustredni banka českjjh sporitelen)
L
22.
Vloge na knjižice ln račun 4% in 4'/4%. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na '1% in '/«% upravne pristojbine. Financiranje javnih 1431 podjetij. Emisija lastnih 4°/0 bankovnlh obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost iu se smejo rabili za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000 K
Telegrami: .Sporobanka1.
Deponiranje kavcij ln s vadij raznih vrst : Eskont menjte samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije in svete brezplačno
naj bi sc v svojo lastno ker st poučil o
2" ? 1
i patentni krušni peči.
Pri tej peči sc prihrani 50 do 80 odstotkov kuriva in prostora ter peče izboren domač kruh, kakor tudi vsako drugo pecivo. Sadje in sočivje se v njej lahko suši, tudi meso se more izredno lepo peči. Te patentne krušne peči se grade od 4 hlebov (za 100 K) do 40 hlebov in se lahko postavijo v kuhinji, na hodniku, v šupi itd.
^^^^ Vsaka peč se da 6 tednov na poskušnjo.
Cenike pošilja brezplačno obenem z zaželjenimi pojasnili
Ca ^^^ Komp., LJubljana.
Podpisana uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem z današnjim dnem prevzela dobroznano
Točila bom pristna dolenjska vina, kakor tudi pristni kraški teran, ter vedno sveže marčno pivo.
Za gorka in mrzla jedila bo vedno skrbljeno, istotako se sprejemajo tudi aboneriti na hrano. — Potrežba točna, cene nizke.
Za obilen obisk se kar najtopleje priporočani slavnemu občinstvu ter bilježim
2533 3-1
z odličnim spoštovanjem Fani Plapper.
3=5
a
priporoča svojo
popolno zalogo
vseb na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, na c. kr. državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom, c. kr. državni višji realki in c, kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
najjnovejjšHi šsffSaj po najjitižfiii cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj
metrov
-fc&VlSKCtV 33 M!' SO?t'POHfl 85
Barhanf V lepih vzorcih za obleke, bluze in spodnja oblačila, flanele, lepo križaste, za srajce in bluze. Delen, z robom, za obleke in bluze.
Angleški cefir, 80 cm širok, za pisane srajce, prsa za srajce in bluze za dame.
Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke.
Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah.
Oksforda za moške srajce, izborno trpežne kakovosti.
Krizef, barvan, za spodnja krila, tkan iz debele tvarinc.
Zajamčeno brez napake, trpežne kakovosti in popolnoma pralno■
2)olsost ostankov 3 do 10 metrov.
Nikrlfft KHiffl! Znesek se takoj vrne, ako blago ne .ugaja in se lahko pošiljatev nefran-limldilK il&iftK! kirana nazaj pošlje. — Cez 1000 priznalnih pisein od l./I.
40 metrov finega, pobeljenega rumburškega plafna za najfinejše životno in posteljno perilo,
sortirano z belim krizetom za spodnje perilo samo K 17"90. Gotove, zarobljene rjuhe brez šiva, 235 cm dolge, 150 cm široke, iz najboljše tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2*40. Najmanjše naročilo 0 kosov. Pošilja po povzetju.
Tkalnica R. florner, Jlachod (Češko).
Pri naročilu 2 zavojev poStr.lne prosto.
Zbirko vseh mojih izdelkov s tovarniškimi cenami priložim vsakemu zavoju za poskušnjo zastonj, drugače samo proti pošiljatvi 60 vinarjev v znamkah.	2486 20-1

2184 20-1
puškar v Ljubljani p Židovska ulica št. 8
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi
glede strela vse druge puškarske izdelke.	■
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira puškbrezpetelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago,
Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročenestvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine proste.
2576 3-1
azpas službe.
Pri podpisanem županstvu sc odda s 15. oktobrom t. 1.
služba občinskega tajnika.
Letna plača 1500 kron. Prosilci, ki so popolnoma zmožni za to službo, naj vložijo prošnje najkasneje
do 1. oktobra t. I.
Posebna pogodba se izvrši pri podpisanem županstvu pri sprejetju s poznejšim odobrenjem občinskega odbora.
Županstvo v Cerknici
dne 15. septembra 1909.
Ivan Lavrič 1. r.
župan.
Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manufakturnega blaga in za krošnjarje naravnost h tovarne. ^M^^^ffla^^^a
Razpošilja se tudi zasebnikom.
c. in kr. dvorna založnika
Dunaj I, Franz-Iosefs-Rai 15 in 17
454 34-1	priporočata
ili-saipni
(pisalne stroje) model X. in XI.
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
ki so izredno praktične :: za porabo. ::
Prospekte zasloni In poštnine prosto.
mat
;adee-barve
«aBmgBsa8m za prebarvanie his, cerkva, župmsc, solskah m ia\r-
nHBsrararaaasanH	... .	..	.	,	. -	,
nih poslopij priporoča po izvanredno nizkih cenah
«	__VM
ijsni
Vzorci apneno - fasadnih barv brezplačno in poštnine prosto.
1139 I
Vedno in v vsaki množini je dobiti:
Zarezano strešno opeko prve in druge vrste, z jamstvom 1
—- .-= za nje trpeinost skozi pet let	-
z fsstne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
»Lplsatf a
cesta št. 13 poleg Jlnovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
A
tf M
M
«
«
Najcenejša vožnja v Ameriko.
oblastveno koncesllool-rana potovalna pisarna g m
za
:: Ameriko :: i*
ta
v Ljubljani, Kolodvorske ulicc štev. 41
■ B ■	B B ■	2900 52-1 B B B
□ □□□□□□□□□□□□□caaaaaaaaoaraaaaaaaacaaaaaaaaaaan
D C O D
a a a o
Q B
o a o c B B B B B
R
B B
a
B
n
::: Oajuečjtt zalega u.
m®|l(il5 in	eblel(
. Kane
B
53 B
a a n a a a a a
Ljubljana, Ducrni trg 3 Podružnica: Dovo mesto, Qlauni trg.
a a a a n o a a a a a
1422 100 1 a
oapaaoaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaa
Več vrst sodov ima naprodaj R. HEPIČ,
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezpBačno pri prodaji	svojih udov. Cena je nizka. Vino je beie, rudeče in črne boje;
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 kakovost izborna.	623(3)
Najcenejša vožnja v Ameriko.

razun itei mm
flvg. Drelse v Ljubljani I
Mnogokrat odlikovana.
Mnogokrat odlikovana.
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na A
štedilna ognjišča in peči p
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, 1 samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago.
m
Betonsko podjetje
Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja.
ZAJEC & HORN
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 73, Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci," brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique-plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, facade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralyth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino ^ in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. S CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE Nil ZAHTEVO
Tovarna
F. L. P.
<ZH
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina prodaja za Kranjsko:;
Znamka f. l. p.
JULIJA ŠTOR, Ljubljana. Prešernove nI. 5.
ZnamkaF.L.P.

izpeljavi* mm
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in kreditnih pisem
za vsa olavna in stranska mesta ta- in inozemstva.
menjalnična delniška družba * TIK PDn7D 4 osrednja menjalnica:
' lllEfilL Un1 DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Dn^MI 7t1tro . Baden,ČeškaKainnica,Če5kaLipa,Brno,Moravski Zinn-Jruui M111 ♦ berg,Madling, NoviJičin,Plzen,Praga,Liberce,Cvitava
NAKUP IN PRODAJA
vseli vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk 1.1, d., 1.1, d.
i Zavarovanje proti izgubi pri Mil sredi in vrodn. papirjev.
" Prospekte is cenike premij zastonj in franko.
—m—

Ponudimo vsako poljubno množinoi
2» m Sa m^l rn W «35. Na sahfe»o pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.


w a
trsi
iiHlMCfcJOi
ililiigii
lil

n
A d 1
k.

je ¥
SINGER
„66"
najnovojši in
najpopolnejši šivjlni stroj.
stroje
nasah tpgo-vinah.
W	402 24 - 2
Siuger Co.akc. družba za šiv. stroje.
Novomesto, Veliki trg 88.
najboljšega sistema,
mline m stiskalnice
za grozdje in sadje.
y
Zelene blagajne,
in vso ;vg drugo
dobavlja po najnižjih	Q*nmca
cenah slovenska vele- L* trgovina z železnino » Ljubljani, jVtarije
herezije cesta štev. I
n.
Uljudno naznanjam, da sem preselil 1. septembra ti.
svojo trgovino s Kongresnega trga 14
v Prešernove ulice
nasproti Mestne hranilnice ——
kjer sem prevzel staroznano trgovino g. I. KORDIKA, z galanterijskim in norimberškim blagom, igračami ter vsakovrstnimi potrebščinami za različne sloje
Zahvaljujoč se za dosedanje izkazano mi zaupanje in toplo priporočajoč se nadaljni naklonjenosti, beležim
velespoštovanjem L||(Jb ^OleilC.
Priporočam svojo sedaj izdelano perilo, platno in bombaževino za rjnhe in drugo perilo. Krasni vzorci pravih švicarskih vezil in namiznih oprav tudi za kavo in čaj, žepnih rut in brisalk, _ nogavice in otročje pletenine.	—
za neveste!
Lastna šivalnica, pralnica in likalnica vse na električni obrat. P3T Znano dobro blago in nizke cene. j
v
■ t	A M i	ti V
2543 4-1
išče primernega prostora. — Naslov v 2545 upravništvu ..Slovenca". 3—1
za konfekcijsko in drugo blago se išče za Ljub jano, proti plači in proviziji. Zahtevs se primerna varščina. Naslov pove upravništvo »Slovenca«.	2558 3-1
aa
ca
slovenske tvrdke
96BBs=at=3e=nB=aee Posojilnice.
Kmetska posojilnica Hffgg
lice, sprejema hranilne vloge In daje posojila, Du najska cesta št. 18.
Miklošičeva cesta 8. -inserat.
Ljudska posojilnica "gg
Vzajemno pa?e?°„™°a?.ruitvo' Kon*resn,tr«^
Razne terdk«.
Jager Ton|. trgovina ročnih del, Židovske ul,
Kol!lD3Dn FA"n' jZaIoga P°rce'ana steklenim,
, zraven ro
In cesta
Lekarna Trnkoczy tovža.
^V^^»rlr»^ncrf»r, T., trgovina s špec. blagom IVlCnUUgCI dehkatesaml. Sv. Petra ce
It. 37. in 42.
£>♦•5 c trn i Filip, slikar za napise, črke in grbe, fi^IiaiUU Prešernova ul. 50.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
i\hfitt A > največja zaloga čevljev domačega iz blUGll delka, Prešernove ulice.
k?®*®mm
Telefon št. 21—60.
Brzojavi: Balkansped.
imlsli. društvo
u
¥ Trstu. Elve Ominula št. 14.
Žiro račun pri JADRANSKI BANKI v Trstu,
sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto prednjeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulantneje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj. :::
2645 25-1
									
»': V-'*''-'V		V';« ' V*				.;. mm;,			vvc".^ š .V.'".--.;
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
i|l| 01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K pO " |2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek , plačuje društvo samo. Druge hra-
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje ===== nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn» kredit, vračljive v 7»/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t c d e n s k i h, ozir. m c s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnicc in menice*
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat R. Kalan I. r.,
predsednik.
Kanonik I. Sušnik I. r.,
podpredsednik.