v Trstu, v torak 3. novinbra 1925. Posamezna številka 20 cent. LetniH L Uhai«, iivieuiSi pondeljek, vsak,dan zjutraj. Uredništvo: ulica »•■• ~ ■ -- . Adikeja «. 20. I. nadstropiejl*« oai » PO«iaio uredni Vsđi.5»iCl pisma se De sprejemaio/fSjlfclVf * ne vračajo. - tiefejS*0, , Prof. F. Peric. .igg^ nosi Tisk U.k„, Sv&OSlA™ euaša za »e.cc L ^ W L 32,- tt©^«*1" -nAVlir Strjtff uredai5tva m "P"*« - V?v ^ffir Za inozemstvo mesečn< Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodov mm po*L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—.Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uli?« sv. Frančiška Asiškega štev. 20 l. nad. — Telefon uredništva in uprave l'i-57 Minister Eencft^mcnu lomshlh posodo Slovaška ie bila ob času pogajanj v Loc artiu b rez dvo m a v nafkočljiv^šem S Od tega, aH se bo doseglo da se zapadni garancijski pakt dopolni tudi s P-dobnimi pogodbami glede vzhoda, je bU odvisen v veliki meri bodoči mir v vse, pa pomeni otežen* vojne v zapadni in se ^razume z Evr^o. Ne bomo morda srednji Evropi. Pran gotovo pa pomemjo te pogodbe, da -je vojna pomaknjena v daljavo za cela desetletja. •Looaimske pogodbe pomenijo dalje prelom z dosedanjimi načeli mednarodnega prava. Še pred tremi leti je jedva kdo mogel misliti, da se bodo štiri evropske velesile rn druge tri pomembne cfcžave ob- dolgo čakali, da pride do drugega Loc ar na, kjer Se cela Evropa sporazume z Rusijo. To bo od naijvečje koristi toliko za Rusii j o samo kolikor za Evropo. Tudi Združene držaje bodo zavzele s časom napram Evropi drugačno stališče. Mir ob Renu pomeni dalje tudi mor na jugu Nemčije in v srednji Evropi. Locarnski dogovori bodo veiesue rn uiuge m v™- ^.- --------- . . - » vezale na taiko dalekosežne stvari: ne se mogočno vplivali tudi na pomirjenje Avstrije in Madžarske. Locarnski dogovori pomenijo za Čehoslovasko nov # korak v notranji konsolidaciji Iz tega< dejstva bodo morali izvajati posledice tudi Nemci. Vsi državniki so si po svetovanj tudi za direk tno i ojačenj^T Druslt va narodov.' Sestavljeni stekli v Locamu velike zasluge za mir. prizadeti 'slovanski državi Poljsko ki Čeho- Sl sTe^' stališča je predal , vojskovati ter predlagati vse svoje spore Srednji Evropi in dosledno temu tudi splo- j razsodišču. Zato pomenijo te pogodbe za šni evropski mir. Kakor so naši čitatelji ^Evropo mn0g0 Več, -nego bi pomenil eno-obveščer.i so bili v Locarnu sklenjeni tudi stavni francosko-anglešk? sporatzum. Lo-»vtzhodni dogcvori», in v tem je ve Viki ;carnski dogovori pomemjo dalje brez dvo- *.—t « r1iroktnoima općenje Društva narodov. Sestavljeni ^---a . ----------, »o v duhu Društva narodov in mu prepu- j dasi se je njihovo delo različno Komcnu ščajo dalekosežno vlogo. K Društvu) na- ralo in kritiziralo. Seveda se m smeti vda-rodov pristopi nova članica — Nemčija,! jati neupravičenim nadam in slepemu za-brez katere bi biLa ta družba nepopolna, i upanju v čarobno moč pisanih besedil. Končno je to poskus moralne razorožitve ter dosege nove moralne, politične in gospodarske konsolidacije. Z vsem tem je za d ogleden čas sprejet sedanji «status qtxo» v zaipadm in srednji Evropi, kar ima ogromen politični pocnen. «ekspoze» z izjavo. To pomeni med drugim tudi to, da mora tudi današnja Rusija računati s temi pogodbami in da bo tako končno prisiljena, da Buča in zagrebški frankovci. Hrvatski blok. bo vsekakor imel gotov vpliv na razmere v zagrebškem mestnem svetu, ker je večina občinskih svetnikov prestopila v Hrvatski blok. podbe pretekli petek čehoslovaski minister L zruisanje stvari dr. Beneš v stalnem odboru čehoslovaške narodne skupscme za zunanje stvari. V 'svojem »velikem govoru ,e optizJtrjal minister dr. Beneš najpre, na velrki politični pomen, ki ga imajo omenjan* dogovori toliko z mednarodnega ko-Ukor tudi z ožjega čehoslovaškega stališča. Po uvodu, v katerem je orisal prizade- vanje evropskih držav za mir od mirovne konference do sestanka v Locarnu, je obširno tfoveril o poteku pogajanj, k* so se vršila 15. in 16. oktobra na švicarskem ozemlju. Naglašal je, da se je dosegel sporazum v vseh spornih vprašanjih, ker je Nemčija odnehala od svojega nasprotovanja rsklenitvi medsebojne garancijske in artn-tra>ne pogodbe med Francijo, Poljsko m Čehoslovasko. Cehoslovaška in Poljska sta pristali, da se ta garancija označi v splosni obliki, katera bi bila za Nemčijo boLj sprejemljiva, doohn bi se nič ne spremenilo glede bistva in izdatnosti garancije kot take. - Nemčija je dalje pristala na t<5, . da naj bosta cehoslovaška in poljska arbitražna pogodba enaki pogodbama, ki se sklenejo; z Nemčijo na eni ter Francijo in Belgi-jo na dru<*i strani. Istotako je Nemčija pristala na Jugoetorenski nogometaši' v Italiji ZAGREB, 2. (Iziv.) Z nocojšnjim vlakom je odpotovala v Italijo jugosioven-ska nogometna representanca, ki bo tekmovala 4. t. m. v Padovi z italijansko re-presentanco, Jugoslovenski nogometaši bodo igrali potem še v Napolju 8. t. m. Konferenca Hale antante v Beogradu Na dnevnem redu so važna politična SJa gjaspo-darska vprašanj. BUKAREST, 2. Kakor poroča «Diminea*a» iz dipl. krogov, se bo v kralikem vršil sestanek Revolucija v Sirili Poročilo o bombardiranju Damaska pred Društvom narodov - 583 Francozov mrtvih Vrenje v muhamedanske m svetu LONDON, Z Dopisnik «Da>ily Telegra-brzo- P^a* poroča, da bo poročilo o zadnjih dogodkih v Damasku predloženo Društvu narodov v proučitev. Po vesteh iz Kaira je previzel Al Bekn poveljstvo nad uporniki in razpolaga s 3 tisoč oboroženimi možmi. Al Bekri je v zvezi z revolucionarnim odborom v Kain in namerava pozimi v malih skupinah napadati Francoze. Vsled gibanja v Damasku se je oživilo tudi revolucionarno gibanje med Arabci. «Chicago Tribune* doznava, da so dobili Angleži dva ta'jna dokumenta in sicer pr- r^nagUFje da bSd^^o^U | vega od odbora za osvoboditev Sirije, dru- locarnski dogovori ogromen pomen, Glf.™ „enSaTofOglede programa konference, na gega pa od odbora za osvoboditev severne bo o»dvisno od tega, ka-j bodo napravi od j kateri se bo razpravi;aio v prvi vrsti o lo- .Afrike, v katerih se pozivajo uporniki na nostt. nižh vodilni politiki. ^ J carnskih pogodbah, kolikor se tičejo zasigu- Manister dr. Beneš je zaključil svo]|rajlja me:a Cchoslovaški zunan}i minister dr. «ekspoze» z izjavo, da bo Čehoslovask i j Beneš bo na .konferenci razložil stališče ve!e- Lcvaiala locamske dogovore iskreno! in lo--jsil glede zas-guranja vzhodno-evropsk.h meja. talno v duhu mira ki mednarodne solidar- Na sestanku se bo razpravljalo tud. o vpra-jamo, v uuiiu n»ia žtnju gospodarskega zbližanja med državami Male antante. Konferenca zunanjih ministrov Male antante se bo bavila tudi z viprašanem terjatev in dolgov nasledstvenih držav b vše avslro-ogrške monarhije. To vprašanje je postalo aktualno, ker urgira velesile poravnavo C'o'gov. Ureditev tega vprašanja otežuje okol-ščina, da so državi ani zavezniških držav tako-rekoč zasten dobili delnice industri;skih podjetij bivše monarhije, sedaj pa se zahteva, da se morajo na ta način nastali dolgovi nas.ed-stven.:h držav plačati v zlatu. Prvotno je bilo določeno, da se vrši konferenca Male antante šele spomladi. Ker pa je ta sklep prehitela londonska konferenca, Farinacci: „Monarhija, vara in voisSta so nedotakljive Načrt za stabilizacijo lire. Dnevni red predstojeće ministrske seje RIM, 2. Ob priliki proslave tretje oblet- solim ter se oslanja na posojilo, ki ga Ita-nice fašist o vsk ega pohoda na Rim je ime! lija namerava najeti v Ameriki. Prouče-Farinacci v gledališču Costanzi govor, s vanje tega načrta strani aimerieke komasi;e katerim se bavi j o sedaj z veliko vnemo je seveda odvi«no od ureditve »vprašanja opozicijski listi. Farinacci je naglašal, da Italijanskih dolgov. so prejšnji italijanski poAifci barantali za,| RIM, 12. V zvezi z imenovanjem dveh _ r _ „s-uirov Male sklSo leče s SL davkom, ki ga je do-| novih državnih podtajmkov so se razširile ,e f P-1al^sestanek zuna^ • 1 Ti t * •_ i _ 1____________ _ _ _.. A 4 niTr *%. ' r fir 1 • /1 -% kfuin v »ni!nic4ro4inh na«tftryllP OS- alllalHe atvlUilcll .11 I — prinesla Italija tekom svetovne vojne, tako 1 i/esti, da bodo v ministrstvih nastopile ne-da je bilo končno v Versaiillesu sklenjeno katere izpremembe. Te vesti so neuteme-izdajstvo, čigar težke posledice mora sedaj ljene. nositi Italija. Toda časi so se i®premerri!i. | Včeraj predpoldne je prisegel državni ____________ , . _ Prejšnje vlade bojazljive«« so italijamski podtajnik javnih del on. Bianchi, ki pre- zahtevo. da morajo biti pogedbe s Poljr.ko narocj poniževale in oslabile. Sedaj pa so vzame najbrže tekom današnjega dne svoje Li Čehoslovasko popolne, t. j. da se bodo | oči prekoalpskih dežel obrnjene proti Ita- posle. Državni podtajnik za narodno go-nanašale na vse možne spore. Kompromis | ^ ka-jti fašisti so s svojimi deli vlili v ita- spodarstvo on. Balbo priseže danes. Če-glede čl. 16. pakta o Društvu narodov je I5janski narod nepopustljivost in zavest ravno ni bilo dosedaj izdano nikako obve-oemogočil Nemčiji vstop v Društvo, ne da iastne veličane. Ne bo dolgo preteklo, kojstilo o sklicanju iraimistrškega sveta, raču-. - u ,--------lr«™rrtnrvi«i se ^ raz9U]a protifašistovska internacijo- najo politični krogi, da se bodo ministri se- nala, in ko bodo pričeli temeljito pouče-1 stali v svrho proučevanja važnih vprašanj ___i« f -_____1___:_____l_t TT^.i/M^li lf/vnnom ioAs ali irx rpt lf nm nrinnfmtP-da bi bil omenjeni člen po tem kompromisu spremenjen v svojem bistvu. Nato je dr. Beiieš naštel in orisal vse pogodbe, ki so bile sklenjene v Locarnu, podrobno ocenil rer*«rki pakt kakor tudi arbitražne r»ogodbe, katere smatra za enakovredne renskemu paktu, ker so to integralni (pcnolni) arbitražni dogovori, ki omogočajo mirno rešitev vseh sporov. Toliko po čehoslovasko-nemškem kolikor po poljsko-nemškem dogovoru se bode predlagali vsi spori stalnemu mednarodnemu sodišču ali posebnemu-razsodišču, ki se ustanavlja s tema pogodbama samima. Nadalje se je minister dr. Beneš bavil z vprašanjem, zakaj je bila za zapadno nemške mejo sklenjena garancija, a za vzhodno samo arbitražna pogodba. To se je zgodilo eato, ker razen Francije nobena druga velika država ni mogla ne hotela sprejeti jamstva za druge meje razen zapadnih. Iz tega razloga so dotične države tudi odklonile ženevski protokol. Zato so se iskale druge poti, po katerih bi se prišlo do istega uspeha. Istočasno z arbitražnimi pogodbami je nastala tudS ideja garancijske pogodbe med Francijo ter Čehoslovasko in Poljsko. Moralo se je misliti tudi na možnost, da bi kaka država-podpisnica arbitražnih po^-godb ipak znala zagrešiti verjno dejanje proti drugi državi in s tem raizvefjajviti •sprejeto obvezo. Dalje se je moralo misliti tudi za slučaj, da bi kaka država pri izpolnjevanju razsodbe razsodišča bila napadena, ne da bi sama izzvala vojno. Francija se je obvezala, da priskoči Čehoslovaski in Poljski brez odlašanja na pomoč, ako druga drsava prelomi svoje obveze. Če br pa Če-liaslcvaška in Poljska napadli Nemčijo, v tem slučaju bi se ne mogli zanašati na pomoč Francije. Čehoslovaško-francoska garancijska pogodba ne vsebuie torei ničesar, kar bi bilo naperjeno proti Nemčiji. Ta pogodba je sestaven del končnega sporazuma v Locarnu in Nemčija je vzela to na znanje s tem, da je podpisala zaključni akt locarn-ske konference, v katerem se na omenjeno pogodbo izrecno opozarja. Nato je prešel minister dr. Beneš na splošno ocenjevanje locarnskih dogovorov, katere je označil kot nerazdeljivo politično celoto, ki je sestavljena iz sedmero aktov: zaključni protokol, renski pakt, štiri arbitražne pogodbe in skupna nota o čl. pogodbe o Društvu narodov. Trajanje jocarnskih pogodb ni vezano na nikak do-'ocen čas. Njih veljavnost pre«ieha eno lete potem, ko ugotovi Svet Društva narodov, da more dati državam-pogodbenicam zadostna jamstva. S tem je pogodba med Cehoslovaško hi Nemčijo najtesneje fffMerva z renskim paktom, tako da so jamstva za mir med cfcema drž vama okrep-J jena v nepričakovani meri C^etie političnega značaja Umskih pogrtb je rekel minister Beneš, da morda niso Es>io, kar je imel biti ženevski pro-SokoL toda vendar so prežete z istim du-borr :n pomenijo velik korak dalje k njeea uresničenju. Locarnski dogovori uvajajo f^ć v zgodovini evropske politike obvezo suverenih držav, da se ne bodo v no-bemem slučaju vojskovale, temveč da bodo reševale vse spore mirnim potem. To sicer še ne pomeni končne odprave voine. pač vati faš. zgodovino zadnjih let. Ugotovili koncem tega ali začetkom prihodnjega da je fašizem pofasistil Italijo in j tedna. bodo, mnogo pripomogel k pofašiiistenju drugih narodov. Odklanjamo vsako premirje — je nadaljeval Farinacci — in zavračamo sleherno pacifistično akcijo. Ako smo bili do sedaj nepopustljivi, bomo za naprej sledili najbolj nepopustljive smernice. Liberalci in katoliški nacijonaici, ki so odobrili naše zakone in reforme, naj se odločijo na levo ali na desno, kajti njihovo zadržanje je nejasno. Tri institucije izjavljamo za nekršljive. Je to monarhija, vera in vojska. Vse drugo Predvidevalo, _da «e_bo ministrski svet bavil s vprašanji zunanje politike in sicer na podlagi obširnega poročila, ki ga bo podal ministrski predsednik. Ako upoštevamo, da se je nedavno zaključila locarn-ska konferenca in da so se v Washingtonu ravnokar pričela pogajanja za ureditev ita-lijanskfli dolgov, smemo z gotovostjo računati, da bosta ti vprašanji prišli na dnevni red na prihodnjem ministrskem svetu. Načelnik italijanske delegacije on. Volpi bo stalno obveščal Mussolinrja o poteku pogajanj v Wash ing tonu in ministrski pred- pa se lahko revidira in spopolni v smislu P^ajan, v vvasnmgtonu v nove narodne zavesti. Slehernemu ne pre- sedmk *>? ° tem Porcycal na sestanku mi-ostaja, drugega, kakor da se odloči nai eno ali na drugo stran. ni str o v. Ravnotako se bo MussoMm v svojem obširnem poročilu dotaknil poravna-nega grško-bolgarskega spora in nemško -NEW-Y0RK, 2. Italijanska delegacija za; italijanske trgovinske pogodbe, ki je bila ureditev dolgov v Ameriki se je sinoči! ob | sklenjena pred par dnevli v Rimu. 23.30 izkrcala v New-Yorku. Na pomolu so ————— sprejeli delegate italijanski poslanik De Krdlj V B6P93lltU Martino, številni člani italijanske kolonije .. , . „ „ in nekateri, zastopnika ameriških finančnih W;ak0m 78 ***** krogov. Iz Washingtona je prišel semkaj B ERG AMO, 2. Včeraj je btl odkrit spomenik driavni podtajnik Spremi ^^^S^T^Zl^l itahjansko delegacijo v Washmgton. Zace- kral=< bterem41 s0 ron(>žice priredile navduš tek pogajanj je določen za danes. Italijanski finančni minister in načelnik delegacije Volpi je po svojem prihodu izjavil, da je uspeh pogajanj za ureditev dolgov skoraj zagotovljen. Ameriški komisiji za dolgove bo predložil načrt za stabilizacijo lire. Načrt je sestavil in podpisal Mus- sprejem Burno aklamiran od zbranih množic sc kralj odpeljal ob 1(2.15. en je «La Štampa» izide zopet danes TURIN, 2. Jutii bo zopet pričel izhajati .dnevnik «La Štampa«. Mi vstop Stjepana Kalita v vlado Dobre nade za sklenitev konkordata BEOGRAD, 2. (Izv.) Z današnjim jutranjem brzovlakom je prispel semkaj St. Radić v spremstvu članov vodstva HSS. Kmalu po njegovem prihodu se je vršila v kabinetu ministra za šume in rude seja vodstva in ministrov Hrvatske seljačke stranke, na kateri se je razpravljalo o tekočih strankinih zadevah; med temi predvsem o rekonstrukciji kabineta in o vstopu Stjepana Radića v vlado. V tukajšnjih političnih krogih se smatra vstop Stjepana Radića v vlado za gotovo stvar. V zvezrt s tem je imel biti Radić sprejet danes popoldne pri Pašiću, ki pa je imel danes posvetovanja z radikalskimi voditelji, radi česar je pričakovani: sestanek med Pašićem in Radićem odpadel. Pašić se je danes na dolgo razgovarjal z Ljubo Živ-kovićem in Ljubo Jovanovićem. BEOGRAD, 2. (Izv.) Danes popoldne sta bila sprejeta na dvoru zunanji minister Ninčić in vojni minister Trifunović. Razea tega je kralj sprejel jugosdov. poslanika v Tirani, kateri mat je poročal o položaju v Albaniji. V kabinetu poljedelskega ministra se je sestal odbor ministrov za zakon o izkoriščanju vodnih sil. Proučevalo se je besedilo tozadevnega zakonskega načrta, ki bo predložen nar. skupščini- Za jutri ob 10. tzni je napovedana na dvoru seja plenuma ministrskega sveta pod predsedstvom kralja. Tu se bo razpravljalo o zunanjepolitičnem položaju in o točkah programa vlade. Predvsem pa bo tvorila predmet te seje tudi šolska politika, kateri hoče vlada posvetHi največjo pozornost. BEOGRAD, 2. {Izv.) V pisarnici zunanjega ministra Ninčića se je danes sestal komitet za instrukcije za pogajanja z Vatikanom glede konkordata. Tozadevne instrukcije so bile že včeraj izdelane in jutri odpotuje jugoslovenski poslanik v Vat kanu dr. SmoŽHaka v Rim. Vendar se pogajanja za konkordat ne bodo nadaljevala tako kmalu, ker je šef jugoslovenske delegacije Janjić zboleL V pristojnih krogih se zagotavlja, da kaže Vatikan mnogo razumevanja za vprašanje konkordata z Jugoslavijo in da je upravičeno upanje na ugo-.den izid tozadevnih pogajanj. Tudi vprašanje glagolice bo rešeno v smislu želj ju-goslovenske vlade. Zbor aunoatojnih demokratov BEOGRAD, 2. (Iziv.) Včeraj se je vršilo-v Rumi v Slavoniji zborovanje samostojne demokratske stranke, katerega se je udeležilo 6—8000 strankinih pristašev. Na shodu je govoril Svetozar Pribičević, kateremu so zborovalci priredili prisrčne manifestacije. Ustanovitev novega .Hrvatskega bloka ZAGREB, 1. Sinoči je bil v prostorih Hrvatskega Sokola sestanek poslancev skupine radičevskega disidenta dr.ja Buča. Na sestanku se je zopet osnoval takozvani brže že koncem novembra v Beogradu Meja mei Psislsvelem in socijalisti radi kcnces j v finančni in zunanji politiki PARIZ, 2. Vprašanje ali bo nova v" v zbornici pri debati o splošnem političnem poležaju dobila večino, zavisi samo od stališča, ki ga bodo zajvizeli socijalni demokrati. Če bodo ti odpovedali podporo vladi, postane njeno stališče in njen položaj ne-vzA^ljiv. Socijalisti bodo samo tedaj dali svojo podporo vladi, če jim bo ta dala zagotovilo v finančnih vprašanjih in glede zunanje politike, ki jo vodi v Siriji in Maroku. Radi tega se pripisuje o-biskom socijalnih demokratovi pri ministrskemu predsedniku Painleveju posebna važnost. Prvi razgovori so se vršili včeraj dopoldne. Zdi se, da bi bil sporazum mogoč. Naglasiti' je treba, da so v delegacijah socijalnih demokratov, ki so odšle k Painleveju, zastopani takozvani nepomirljivi elementi. Danes zvečer se vrši ponoven razgovor, na katerem bo Painleve sporočil isvoje dotedaj izdelane načrte, kakor tudi besedilo vladne izjave. Socialistični narodni svet, ki bi se imel sestati včeraj in sklepati o stališču stranke do nove vlade, je bil za 24 ur od-goden. _ Partijski šah odstavljen Začasna vlada na krmilu LONDON, 2. Reuterjev dopisni urad poroča iz Teherana, da je perzijska poslanska zbornica sprejela predlog, s'katerim se odstavlja dinastija sedanjega šaha. Prestolonaslednik je že zapustil Perzijo. Na mesto dosedanjega šaha je stopila začasna vlada pod predsedstvom ministrskega predsednika Rize Khana. Po zadnjih poročilih je Riza- Khan sprejel krono in si nadel ime kralj Pehlevi. Amerika zahteva odškodnino PARIZ, 2. Kakor poročajo iz Newyorka, je ameriška vlada sklenila, da zahteva od francoske vlade odškodnino za škodo, povzročeno ameriškim državljanom povodom zadnjega bombardiranja Damaska. Ta zahteva ameriške vlade bo v kratkem dostavljena francoskemu zunanjemu ministrstvu. _ Po smrti komisarja Frundzeja MOSKVA 2. Brzojavna agentura sovjetske Unije poroča: Ljudski komisar Frundze je bil nedavno operiran v bližini želodca. Operacija naj bi odpravila bolezenske znake, ki so se pojavili kot posledica ponesrečene operacije pred 10. leti v zaporu. Med operacijo mu je srce oslabelo, vendar pa so zdravniki upali, da bo ozdravel. Kmalu nato se je njegovo stanje še bolj poslabšalo in sinoči je Frundze vsled srčne slabosti umrl. Mihael Frundze je postal vojni komisar sovjetske Rusije letos meseca februarja, ko je sovjet ljudskih komisarjev Unije so-cijalistionih sovjetskih republik potrdil oklep vrhovne instance komunistične stranke, da se odstavi Trockij kot ljudski komisar za vojsko in mornarico. Frundze je bil pred tem malo znana osebnost med boljseviškimi politiki. Rojen je •bil v Besarabiji in so njegovo imenovanje v evropskih diplomatskih krogih smatrali kot znak, da se je ojačila med sovjetskimi politiki struja, ki zagovarja čimprejšnji obračun Rusije z Romunijo zaradi Besa-rabije. Bržkone pa so hoteli imeti voditelji boljseviške vlade na čelu vojne u-prave moža, ki je v politiki manj eksponiran, da bi čim lažje obvladal sovjetsko armado in jo tehnično čim bolj izpopolnil. boj proti Francozom, Italijanom in Angležem. PARIZ, 2. Predsedstvo ministrskega Sveta demantira vesti gotovih listov o francoskih izgubah ob priliki upera v Da naisku. ki so jih listi ocenili na 6000 mrtvih. Komunike pravi, da znaša celokupno števiio mrtvih 5S3, med njimi manj kot polo.ica Francozov. Števrk 6000 se nanaša na žrlve od leta 1920. naprej. Tudi vest, da je Ga-meiinova kolona izgubila 3000 mrtvih <"n se morala vrniti v Damask, je neresnična. General Sarrall odpoklican Francija se bo odpovedala mandatu na/d Sirijo? PARIZ, 2. Splošni položaj v Siriji je zelo napet: tolpe vstašev in bandi tov širijo teror po deželi. Večina čet, ki so korakale proti Druzom, so dobile povelje vrniti se v sivrho varovanja javnega miru v deželi Velika ojačenja franccsk'h čet so na poti. Vesti iz Beiroutha zagotavljajo, da bo general Sarratl zapustil Sirijo 8. t. m. V ^-ja,,1 gotovih političnih krogih se računa z možnostjo, da se Francija svojemu mandatu nad Sirijo odpove. Postopanje generala Sarraila — se pripominja — je poslabšalo položaj na tak način, da so se izreki: za to odpoved tudi ugledni politiki. Mandat bi imel zapasti ^26. septemibra prihodnjega leta. Maks Linder in njegova žena se umorila PARIZ, 2. Znani kinematografski igralec Maks Linder se je v soboto umoril s svojo ženo v nekem tukajšnjem hotelu. Vzrok tega dvojnega samomora je baje ne vzdržljiva nevrastenija, ki je mučila Linderja že nekaj let. Državljanska vojna v Kini PARIZ, 2. Med vojaki pete divizije čet Sjantnega je prišlo do vstaje. Uporniki so bili razoroženi ter nadomeščeni z drugimi vojaki. Včeraj se je začel boj med silami generala Sun-Sjuan-Fangom, ki je pred kratkim zavzel Sjangai ter zajel čete generala Cian-Sol^Via. Neka japonska agencija zatrjuje, da se hoče krščanski general Ferig-Ju-Siang združiti s Cian-so-linom ter nastopiti ž njim vred proti združenim četam pod poveljstvom U-Pei-Fuja. 17 mrtvih v Porurju radi eksplozije «grisuja>» BERLIN, 2. V soboto zvečer je prišlo v Gelsenkirchenu v nekem rudniku do eksplozije plina «grisu». Po dosedanjih vesteh je postalo 17 rudarjev žrtev te eksplozije. Med ranjenci se še 2 borita s smrtjo. Žrtve so v rudniku popolnoma zgorele. V iste n rudniku je že leta 1905. o priliki podobne katastrofe našlo 15 rudarjev strašno smrt. Odnošajl med Italijo in sv. stolico Vatikansko uradno glasilo «Acta ApostoH-cae Sedis» objavlja sledeče opozorilo, naslovljeno na katoliško duhovščino: «Večkrat se dogaja, da se cerkvene osebe, katere so več ali manj pooblaščene od svojih predstojnikov ali tudi od kakega oddelka rimske kurije, obračajo do italijanske vlade, da dosežejo ureditev kakega vprašanja, kako o'ajšavo ali uslugo toliko za svoje osebe kolikor tudi za organizacije, ki jih upravljajo ali kakoilkoli zastopajo. To se godi brez predhodnega sporazuma s kardinalom državnim tajn kom. Take prošnje povzročajo na eni strani, kakor je razumljivo, mnogo neprilik, ker jim manjka dostojanstvo in vodstvo, na drugi pa ne vzbujajo nikakega občudovanja pri javnem mnenju in tudi pri vladi sami, ker zadevajo v Rimu vedno bol; na odgovornost cerkvene oblasti, katera je dovoljevala take pogodbe, ko je š!o za blagor duši, Spričo položaja, ki se je ustvaril 1. 1870., vedno zelo previdna. Znano je tudi, da po pravilih sv. stolice, ki se spošhrejo do dandanes, noben duhovnik se ni smel obračati do italijanske vlade niti ji odgovoriti brez predhodnih navodil s strani kardinala državnega ta-jn ka. Iz teh razlogov ter v imenu sv. očeta opozarjam V. E. na to kočljivo vprašanje, da se odpravijo take zlorabe, ki se vtihotapljajo. Sporočam nadal»e, da ie vsako pogajanje cerkvenih oseb — uradno in poluradno — tudi dostojanstvenikov vštevši kardinalov z italijansko vlado prepovedano in da se ne bo trpelo brez predhodnega sporazuma s kardinalom državnim ta nikom » Spominjajte se ob vseii prilikah z darovi Dijaške kuhinje v Goric «CU1P(U91» V I rsiu, one novemi*,* DNEVNE VESTI VI diranje obrtnlli dovoljenj 2 najdete v mojih žepih kaj denarja, prosim, da podarite grobarju, ki naj nri izkaže milost, da me pokoplje oblečeno. Hvala, Amen.» Poleg te oporoke so našli pri samomorilki znesek L 3.50, naočnike in vozrri listek drugega razreda, izdan na železniški postaii v Vidmu. Sinoči ob 16. uri je nesrečna starka izdihnila. — Obupen korak idbA ni T« V pisarni tvrdke «Alimentare», ki ima svoj sedež v uKci Mazzini št. 3, je včeraj popoldne okoli 14. are skušal končati z življenjem 18-letni .pisarn ški sluga Marko Cerbol, stanujoč v ulici Madon-nina št. 11. Z revolverjem svojega šefa si je v času, ko ni bilo nikogar v pisarni pognal kroglo v glavo. Dasi težko ranjen, je imel mladenič potem je zavladala v temnem skladišču grobna desetpetgodišnjica institucije trgovačkih ko-Jld-LETEN deček, zdrav, krepak, z doitrraa tišina Kai se ie neki zgodilo? Ali se je a siti zgooio/ Ati fe mogoče postalo hteriju slabo? Njegovi tovariši niso dol- o ugibali. Delavec Josip Cobau si je potegnil črez obraz ma^loo ter se brez odlašanja spustil navzdol po lestvi tovarišu na pomoč. Toda pred no je dospel do dna, je začutil, da k!jub "»»alfi ne more več dihati; zrak je bil še prenasičen s planom. Z naiičloveSkim naporom že napol nezavesten, se je mož ,pri-bobacal zopet iz skladišča in pojasnil navzoč-nim. zakaj ,e Rubbieri obležal v skladišču PflSjjl Za bratom — v smrt 7AHVMA . V času, ko se je to godilo, je dospel na ZAHVALA parnik Rubbierijev 21-letni brat Virgilij, top-' Podpisani čutim dolžnost, da se tem niški vojak, dodeljen nekemu ttfka/šnjemu potoMi zahvalim zavarovalni ir da hiša z dobro vpeljano trgovino in razprt*, dajalnico športnih čeptic, obltJte tn perilsr po vsej državi; trgovin? z vsem inv«Aarjenv vzorci in odjemalsktmi naslovi vred. Na ljo dobi ponudnik natančna po^tsnoia. Cene jc L 7SX)00. Ponudbe na upravntfttvo porf «Lepa bodočnost®. 1544 URADNIK (absotvent trgovske šole) s prakse* vešč sloveaJjčme, italijanščine in nemščvn«: išče službo. Ponudbe na goriško upravo. 1556 BABICA, avtofizirana, diplomirana ^>reoloženje, se je nenjV doma raznesla po mestu vest o strašni nesreči, ki se je pripetila v prosti Inki Duca D'Aosta 4) prvorojen vnuk od stare matere, katera Vest se fe sprva zdela pretirana, a žalibog, je moških otrok ali drugih je vdova ter nima vnukov, ki b: bili starejši od 16 let; 5) brat po poli vojaka, ki je umrl pod orož-;,em. če smrti ni povzročila vo;aska shizba služba sama; . , 6) bral po poli vojaka, ki se nahaja po»d orožjem, ker }e spre:el posebne vlaške o^c rc (je prostovoBeo službu e po preteku prc. pisane dobe itd.) aH ker se je posvetil vojaškemu stanu kot častnik ali podčastnik; 7) brat po poli vc;aka. ki spada k enemu izmed štinh zadnjih letnikov, klicanih pod orož« in ki je služil ali služi redno voasko ^Pogoji pod 5), 6) in 7 ) so podrejeni predpisom ki so navedeni v 3. in 4. ostavku čl. 4. kr. odloka od 7. januarja 1923, št. 3. Ć1 3 Šestmesečna doba se more končno dovoliti' tud. onim vojakom, ki se nahajajo v s-ličnih razmerah, kakor so označene v ti. 3 in 4 k odloka od 7. januar^ 1923. st. J. in v 1. in 2. čl. priču očega odloka, ter so td n% ki morejo hraniti družino, ker je ta poslednja brez (drugih sredstev. Čl 4 pravi, da ima izdati vojno ministrstvo primerile predpise za izvrše vame tega odloka te- da c. s 30. oktobra t. 1.___ S^mki nčltelll ns trtfffSHi šotah -Učitel 3ki list« od 1. novembra prinaša sledečo statistiko slovenskih učitekjev na tržaških mcslnih šo'ah: B a r k o v 1 j e P): Ma-ri a; Bazovica <2): Rin*; G r o o a d a (1) Gruntar Kari; K a t i n a r a (4): Tiobec Vinko.. Presl Mirko Čok lrma. Čok Marija; Opčine (41: Križmar Nazanj, Daneu-Uz-bič Antonija, Šedevčič Olga. Sva^eli Ana^ r» i 1=1. Rafael PUlrlan J" T- Starc Ferdo, Humpiik Cibic Franc, Bortoiotti P r o s e k (5): Kossoveu Rafael, Fnrlan ^ trn, So*č Edvard, Martelanc Amalij Schei- ^Rojan (5): Samec Janko. Stubel Albert, Posega Pina. Sedevčič Mila, Noeth lrma; Skedenj (7): Kleinmajr Ferdo, Godina Andrej Ge-rbec Ivan, Valeniič Man>a, baocm A v relha, Bortoiotti Gita; T r c b č e (2). Mikfevčič M rko, Pahor Stava; V c rd e 1 a (5): Čok Albert, Culot Ivan,^ De-lak-Gerdol Kristina, Košir Valerija, £n;ili:a, Cok Amalija; Sv. Križ (3): Sorč Josip, Starc-Košuta Julija. . Vseh je tedai le še 35, a nh je bilo 1. I918i — 113 Seveda niso niti ti re»dki preostali vsi definitivni in živijo le milostno od danes fcrtri- __ _ Premeojava starejp bakrenega drcbiia. Tukaiinita kr. prefektura javi a: Rok za pre Peternel Noeth Ana, lSš vsi do odgovarjala resnici. Na krovu parnika «Belvedere», last paro-plovne družbe «Cosulich^ zasidranega v omenjeni prosti toki, so na tragičen način, izgubile življenje štiri osebe. Postale so žrtev strupenega plina, s katerim so raricuževali ladjo. O tragični nesreči, ki ie globoko presunila vse mesto, smo zvedeli sledeče podrobnosti: Razkuževanje s atnpemm pttaom. Kakor znano, se na ladjah zelo rada zaredi in razmnožuje raznovrtna golazen, predvsem miši in podgane, ki povzročajo veliko škodo v skladiščih in poleg tega prenašajo razne kužne bolezni. Zato je treba ladje od časa do časa temeljito razkužiti. V to svrho uporabljajo v našem (pristanišču že d«lj časa izredno strupen pl:n, ki ga proizvajajo iz neke spojine cijana in kalifa. Ta način razkuževan.a je zelo uspešen; v prostorih, v katere spustijo ta plin, pogine v kratkem času vse kar je živega. Na tisoče pribežijo podgane in miši iz svodih skrivališč, iz katerih bi jih bilo skoro nemogoče pognati, in pocritaio na odprtih mestih na dnu skladišč. Pri razkuževanju s tem plinom pa je treba ravnati zelo previdno, kajti vdihavanje plina, tud« ako je razredčen z zrakom je človeku smrtno nevarno; umori ga^ v malo sekundah, Z ozirom na to imajo izvrševat: taka razkuževanja le pcsebiaa podjetja, ki razpolagajo z izurjenimi in izkušenimi delavci. Eno izmed teh podjetij je firma Zwitanich & Co., ki ima «voj sedež v ulici Lazxar«tto vec-chio *t. 25. Načelnika tega podjetja sta bila j: Peter Zwitan:cb, ki ie vodil upravo, in. g. Lucijan Bidoli, ki je nadzoroval razkuievalna dela na lad.ah. Preteklo soboto je omenjeno podjetje prejelo naroČilo za razkuženje pamika «Belve-dere», zasidranega pred hangarjem št. 55 v prosti lufci Duca D'Aosta. Pod vodstvom g. Bidolija so se v nedeV^) zjutraj podali na parnik trije delavci, izurjeni v razkuževanj, m sicer 29-letni Guido Rrbbieri, stanufoč na Corso Garibaldi št .18, 55-letni Josip Cobau, stanujoč v ul. Settefontane št. 1 m 21-letni Peter Sporeni, stanujoč v ul. Gatteri 5t. i». Tekom prednoldneva so delavci pripravili vse potrebne aparate in okoli 11. ure so spustili v izprazniena parnikova skladišča, ki so Jih bili precej skrbno in neprodušno zaprli, strupeni plin. Nato so vsi naglo zapustil parmk; tudi posadka je morala na kopno. Radi nevarnosti uhajanja plina ni imel nihče ostati na krovu Da bi kdo ne prekršil tega varnostnega ukrepa, je zastražil vhod na parnik podčastnik pomorskega sanitetnega urada D*Angelo v 'družbi tretjega častnika na par-niku :n čovaja Alojzija Lozej. Prva žrtev. Čez tri ure, ko je strupeni plin že dovršil svoie del.-, se je BidoH podal s svojimi delavci na krov, da odpre vsa vrata razkuženih pro-» . » t.- it. :e j,ii0 treba skladišču je eopet zavladala mrtvaška tišina. Tudi D*Angelo je plačal svoje junaštvo z življenjem. Slabotni svit svetilke, ki so jo spustili v globoko skladišče, je razsvetlil kopico trupel... Ni poopći Dasi je bilo skoro očitao, da je vsaka pomoč zaman, so bili poklicani aa lice mesta gasilci in zeravnik rešilne postaje. Toda gasilci so kmalu uvideli, da je skladišče še nedostopno ter da bi vsak rešikii poskus imel tragične posledice. Sicer pa bi se po mnenju zdravnika ne moglo storiti nič za ponesrečence, kajti «njih smrt je morala biti hipna. Potemtakem ni pre&stajalo drugega kot čakati, da se skladišče temeljito prezrači. Včeraj zjutraj se je podala na krov «Bel-vedere» sodna komisija, da dožene vzroke strašne nesreče. Na pomolu, ob katerem je zasidran parnik, je bila predsinočnjim in včeraj zbrana množica radovednežev. Tekom vče- | ra šnjega dne so gasilci in pomorščaki ponovno poskušali rešiti trupla iz skladišča, a zaman, kajti v skladišču je še mnogo plma. V preizkušnjo so večkrat spustili vanj kokoši, a ko so j h čez nekaj časa zopet potegnili na dan,. so bile živali na pol zadušene. Šele sinoči okoli IS. ure se fe mornarjem in gasilcem posrečilo izvleči trupla iz sklakftšča. Trupla so bila prepeljana v mrtvašnico mestne bolnišnice. Nala nadvse ljubljena f SONJA je po krstk! bolezni, v dobi 2 let, sinoči ob 11. uri zietela med zlate kritatce To bridko izgubo naznanjamo podpisani vsem, ki so jo poznali. Pogreb se bo vršil v sredo, 4. t. m. ob 4.30 pop. na domače pokopališče. SEŽANA, 2. novembra 1925. Ludvik Mahorčič, oče. Mila, mati. Rajko, brst. Mija, sestra. Marija, stara mati. (741) Razprava proti Collarichu Zagovori od*. Steiaai>a i* PoiUucdfo braai-j tele v Neifata, Jurcscha m De Roooja. * Včerajšnja razprava se je vršila ob navzoč-! nosti nenavadno velike množice občinstva. Po pozivanju porotnikov je predsednik takoj dal j besedo odv. Stefaniju, branitelju obtožencev Neffata in De Rossija. Odv. Štefani je s po- j drobnimi izvajanji skušal dokazati, da sta i Nefat in De Rossi le žrtvi Collarichevega ob-: rekovanja. Razpravljal je obširno o tatvi-ni,; katere je bil žrtev dr. Licaussi, poudarjajoč,1 da njegova varovanca nista bila soudeležena pri tej tatvini. Dr. Licaussi ju je pomotoma ovadil kot krivca, očividno zapeljan po krivih informacijah. Glede posredovanja Felcherjeve med dr.jem; Licaussiem in Collarichem je govornik omenil,1 da so bHi odnošaji Felcherjeve s Collarichem i zelo sumhrvi, zato da je treba njenim izjavam, verj-eii z gotovimi pridriki. V svojem govoru je odv. Štefani zelo ostro napadal Collaricha. Po kratkem odmoru ie dobil besedo odv. Poillucc', ki je dejal, da Jurcicfe ;e bil tak Col-larichev oa?faš, kakršnega je c«)isal drž. pravd-nik. Colarich ni nikoli zaupal Jurcichu, zato mu tudi ni mogel biti sokrivec pri njegovih tolovajskih pod]«tjih. Njegova soudeležba ni dokazana pri nobenem zločinu, izvzemši v gotovi meri v zločinu podpiranja zločincev. Žepni koledar ♦ vi ♦❖2 ♦❖I 5 O % zs ieto 1926 $ >♦ se dobiva po L 4.— pri založništvu v Knjigarni - papirnici Stoka d. z. o. frst, Via Milano 37. Zavod „Jacksoit-Royle" je edini zavod v Trstu, na katerem poučujejo profesorji iste narodnosti. V Gorici in pri vseh trgovcih na deželi. ZOBOZRaVftIK R MOLJA ,,Plcco'ovau Trst — Via Silvio Metlico 6 (Telefon 40-65) Vpisevauia od 9 do 22 (Izvzemši praznike) specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema v Gorici na Travniku št. 5, II. od 9-12 in 31. <3*cemora i. i. . ^askami ^ pikm Pt> lem delu so se de- zadnsč podališan Do teda^ se ta drobir lahko premema pr» pokrajinski zakladnici, finančnem računovodstvu j žalostna usoda « KapHan je sočutno prikimal. «Koncem koncev jaz razumem cjo- veka, ki hoče umreti v *vo*em domačan xm-\e rekel, ^rael sem braU, ^ godilo sbčno, Pripeiali so ga « Avs^ali e m ^Tpot je nmiraTTmi je pa ***** P^ tU A^lije. se je 7 n|em novo Z.V- l^en^ži^l je ®e mnoga .lete ^Ali res?« * dejal ^ šemu bokrika žefan tako srečo. Pot kratka in s seboj »ma lastnega Pot zdravnik