Logika pijanca.
„Ti, sinoči se je pa Blaž pri Lahu preveč napil! Ko je krevsal ponoči domov, je padel ter si nogo zlomil!"
„Pojdi, pojdi! Blaž je gotovo še premalo pil, zato si je nogo zlomil!"
„Kaj? Premalo?"
„1, seveda! Ko bi se preveč napil, obležal bi že v krčmi in bi ne mogel iti domov. Ko bi pa domov ne šel, bi si pa tudi ne mogel noge zlomiti! Kadar jaz čutim, da ga imam že toliko, da me noge slabo drže, pijem ga tako dolgo, da tam obležim in zato sem — hvala bogu — zdrav!"
Tudi nekaj.
♦
„Pepček, kdo pa ima pri vas ključ od hišnih vrat?" „Mama!"
„Kdo ima pa ključ od blagajne? »Tudi mama!"
»Ali tvoj papa nima prav nobenega ključa?" »O ja! Od svoje — ure!"
Razume se.
Sodnik: »Toženec! Razen bicikla ste priči ukradli tudi športno opravo!"
Tat: »I, seveda! Čemu pa bo siromaku športna oprava, ako nima bicikla?"
Letnik III. 1905.
49
VOJNI KRITIK.
(Črtica iz življenja. Ferdo Plemič.)
J az sem sploh mnenja, naj bi se Korejo prekopalo in odkopalo ^ ter s tem pridobilo: prvič dovelj materijala za zasipanje onih delov jadranskega morja, kjer nameravajo sezidati novo tržaško pristanišče, drugič bi bil s tem odpravljen bojni objekt in tretjič konec rusko-japonske vojne.
Če le kedaj, je to moje naziranje neomahljivo od včeraj sem, ko sem padel v roke krvoločne hijene vojnega kritika.
Človek ne ve sicer nikdar, kje ga čaka nesreča, a v kavarni, tem svetišču moškega dolgočasja, ne bi se je nadejal tako z lepa. Zato sem pa danes tako gostobeseden, da se bodo znale ravnati miroljubne duše, kadar preti nevarnost.
Sedim tedaj v kavarni in iščem po inseratih nekega dunajskega lista, če morda kdo kje denar ponuja, brez obresti in brez onega sitnega vračevanja seveda. Smejete se mi! I nu, nikar, vse je mogoče in skrajno neprijetno bi bilo zamuditi slične prilike. Ko sem bil tako utopljen v to iskanje, prisede k moji mizi nov gost.
„Dovolite!" reče mi postecipando in razkreči dolga svoja bedra ter ob jednem zaviše osiveli svoji marcijalni brki. Nato se zaglobi v več časopisov ter jame hrkati, pljuvati na desno in levo, mrmrati, vzdihovati ter bliskati na okolo z očmi. Grozno se mi je smilil. Mož je bolan, si mislim, kavarniški zrak ga teži. Oj, če bi vedel, kako brezbožno mi bo plačal mojo usmiljenost, ne bi ga vprašal sočutno, ko je zopet strašansko zahrkal:
„Vam je li slabo?"
„Slabo, slabo gre! Pa ni drugače mogoče, ko so taki čevljarji tam doli."
„To je res, čevljarji so včasih grozno siten zarod; meni ni treba praviti, skusil sem sam, a k srcu si tega nikoli nisem tako vzel."
„Vi skusili? Koliko let pa imate?" zahrešči.
Skrajno nelogično se mi je zdelo to vprašanje, ali kaj hočete, imam pač dobro srce do bolnikov.
„Včeraj me je srečala pamet."
„Tedaj jedva štiriindvajset in ste skusili, ha, ha!"
„Dovolite, vidim, da ste vi več podplatov raztrgali nego jaz, a bos jaz tudi nisem hodil."
„Oprostite, to je predrznost nasproti izkušenemu možu. A ne štejem vam v zlo, mladiči takoj vzrojijo, če nanese pogovor na vojno."
»Vojno, kaj ste rekli, vojno?"
„Da, jaz govorim sedaj že ves čas o nji."
„Jaz do sedaj o čevljarjih."
„Seveda, jaz tudi. Taki so Togo, Ojama, Kuropatkin ..."
„Ja kje pa so te firme?"
„Za boga, ne veste! Pred Port Arturjem, v Mukdenu . . ."
„Aha! Že prav, že prav, umel vas nisem takoj."
„To pa, to, mladi ljudje sploh o vojnih rečeh nimajo pravega pojma. Na primer veste vi, kaj je trdnjava?"
Nerad priznavam svojo nevednost, a takrat sem jo moral. Videl sem sirom sveta marsikatero trdnjavo ali trdnjavico, pa kaj me je zanimalo vse ono zidovje, vsi oni nasipi!
„Trdnjava, hm, hm, to je nekaj, nekaj . . ."
„Groznega, orjaškega. Moderna trdnjava, to pa je nekaj, kar vi ne umete."
„Hvala bogu, da je le on umel. Tako mi je bila prihranjena definicija. Definicije sploh sovražim, meni je pojm dovelj. O trdnjavah pa mislim sem bral le enkrat nekaj v „Slov. Narodu", a še to mi je rano izpuhtelo.
„ Ravno tako pa tudi Japonci niti ne vedo, kaj je trdnjava, moderna trdnjava. Zato pa jim je tudi huda predla, dasi je bil Steselj prav za prav tudi pravi čevljar in tudi ne ve, kaj pomeni to trdnjava, moderna trdnjava."
„Steselj!" se začudim, ker on mi je bil edina poetična figura v tej vojni in zato simpatična, „saj je to oni, ki je branil trdnjavo portartursko tako junaško. On bo že vedel . . ."
„Kaj branil, branil? Kdo je branil?"
„1 nu, Steselj."
„Ha, ha!" zakrohota se moja vojniška kapaciteta, „Steselj je branil, ha, ha! Kdo brani? Vojaki branijo."
Bilo mi je, kakor bi kdo prižgal v mojem militarnem obzorju dvavinarsko lučico.
„Res je, vojaki branijo."
„Vidite, tako je pri trdnjavi, pri moderni trdnjavi. Vse mehanizem. Pa naskočiti tako trdnjavo tudi ni šala."
„Seveda ni!" pravim izmučen; vsaj jaz sam bi se je ne upal, to mi lahko verjamete."
»Glejte, o tem tudi nimate pojma. To vam bom pokazal drastično."
Začel je sukati in prestavljati kozarce in skledice, ki so prazni ali polupolni stali pred nama. Jaz pa sem občudoval njegov vojniški ženij ter sklenil pazno poslušati tega — kaj je neki bil?, — stotnika v pokoju.
„Tedaj te skledice vam predočujejo vnanje fore. Pri modernih 1 trdnjavah so namreč tudi vnanji fori."
„Aha!"
„Ti kozarci tu v drugi črti so notrajni, dominujoči fori. Pri modernih trdnjavah so namreč tudi notranji, dominujoči fori."
„Aha!"
„Pred vnanjimi fori so trinceje. Dovolite mi svinčnik! Tedaj ta črta to so trinceje."
„Aha! Prosim, kaj pa so trinceje?"
„To so luknje, kamor padajo Japonci."
„Aha, da jih Rusi ne zadenejo."
„Kaj še, luknje so naredili Rusi za Japonce."
„Slovanska gostoljubnost!"
„Sedaj se prične naskok. Najprej streljajo napadalci na glavne notranje fore. Vidite, Japonci tega niso umeli, streljali so na vnanje fore in jih napadali. Te se pri moderni trdnjavi pusti kar pri miru."	* . .v
„Ja, zakaj so jih pa sezidali?"
„Zakaj, zakaj. Zato, da bi se Japonci zmotili in nanje streljali.
„Glej ga vraga!"
„Sedaj se prične pravi naskok. Napadalci pridejo v brzem teku do trincej in . . ."
„ ... in padejo vanj", dostavim.
„Da, padejo vanj!" reče on in obmolkne. Zdelo se mi je za hip, kakor da je moj kritik v zadregi, kaj bi sedaj počel S temi Japonci, ki so padli v jame; a le za hip, koj nadaljuje:
„ Potem vstanejo ..."
„Smejo to?"
„Pri moderni trdnjavi že. A Japonci so tu zgrešili."
„Ej, vraga!"
»Pozabili so vstati."
„ Fatalno!"
„To je: pravočasno vstati. A naprej! Trobenta zapoje „tra-ta-ta" in dalje v diru mimo vnanjih forov".
„Smejo to?"
»Seveda, pri moderni trdnjavi se teh ne brani, brani se notranje, dominujoče. Vidite, tu so Japonci v drugič zgrešili.
„Kako to? Niso li obležali v trincejah?"
„Ne, vstali so, a prekasno. Do notranjih forov je bilo predaleč za danes, lotili so se vnanjih.
„ Gorje!"
„Da, gorje! Tu so izkrvaveli po tisoče in tisoče, cvet njihove vojske je padel."
„Ja, čujte, tega pa ne urnem, zakaj so Rusi branili te fore, saj se jih pri moderni trdnjavi ne brani?"
»Vidite, tu tiči pa Stesljev pogrešek!" de on zmagonosno in položi prst na jedno skledico.
„A to je bilo junaku le v prid."
„Tako rečete vi, ki ne veste, kaj so notranji fori."
„To so ti", rečem in pokažem na vrsto kozarcev pred mano.
„Da, ii so in tu bi se moral on postaviti v bran Japoncem."
„Ne bi vedel, zakaj ne tu pri vnanjih."
„To je pač jasno. Od trincej . . ."
„. . . kjer ležijo Japonci ..." • „. . . do vnanjih forov je bližje nego do notranjih. Vojak se pa s hojo utrudi. Do vnanjih forov pride še deloma čil, medtem ko do notranjih prisopiha upehan. Upehano vojsko odbiti, pa je lahka stvar."
„Aha!"
„Tedaj so prišli Japonci do notranjih forov in začnejo streljati ,puf, puf'! Rusi jim odgovarjajo ,puf, puf'! To traja pri modernih trdnjavah 17 minut. Sedaj zatrobi rog ,ta-ta-rata'! in ,pum, pum'! se oglasijo topovi. Poveljnik stopi naprej in reče: ,Udajte
se'! Oni odgovorijo: ,Šlevam nikdar'! To razburi vojake, naskok se prične. Vretje, upitje, streljanje, trobenje. Hop, hop, hop pri-drve huzarji, bliže in bliže. Puf, puf, bum, bum, hop, hop ..."
„Cin, cin! Šššš!"
Dva kozarca sta se prevrnila, voda na moje hlače, steklovina po tleh. Vstal sem prestrašen, postrešček je prijadral. A on? Mirno je vstal:
„Vidite, to je moderna trdnjava!"
Ne več, ne manj ni rekel, ogrnil se v plašč, plačal in — odšepal.
„Kdo je ta grozni militarist?" vprašam postreščeka, ki mi je brisal bedri.
»Militarist?! Ta ni bil nikdar vojak, saj je kruljav. Strojarski mojster je."
Prijateljski kalauer.
A (svojemu prijatelju): „V Pulju sem videl velikansko oklop-nico; dolga je bila 150 m, široka 28 m, pod morsko gladino vozi 9 metrov, posadke ima 800 mož in je armirana s 44 topovi; kaj misliš, koliko je star kapitan tega kolosa? To lahko brž preračunaš, če vzameš gorenje podatke v poštev in račun!"
B: „Ne morem tega tako hitro preračunati, pusti mi časa zato. — Jeli pa Ti veš, koliko je star kapitan omenjene oklopnice?"
A: „Vem, 42 let!"
B: „Kako to?"
A: „Ker mi je sam povedal!"
Enakomerno razdeljeno.
A: »Pri vas doma toraj nikdar ne pijete piva!" B: »Ne! Moja žena in jaz pijeva načeloma samo vino in vodo!"
A: »Ali mešata vodo z vinom?"
B: »Kaj še; moja žena pije vodo, a jaz vino!"
t
Naša kritika.	,
jSfi
A: »Ali si vide! najnovejšo igro Martina Krpana?" T B: »Da, to je imenitna igra! Tako naravnost iz srcajše ni nihče govoril o naših razmerah. Take igre še nismo videli na našem odru! Rad bi samo vedel, kdo je ta pisatelj, ki sr skriva za psevdonimom Ignotus?" A: »Fran Govekar!"
B: „A' tako! Potem pa ni nič posebnega! Mislil sem, da je kdo drugi!"
ŽANE Z IBLANE.
Zdej nej pa še kdu gofla utresa, de gspud Šuštaršič nisa tč! Prmejš, mejčkn sa na Duni pubrcal, pa je ud-letu ministr Kerber iz sojga žica, kokr de b pihnu. Pa sa mel tud čist prou; kua se pa ujeda Kerber, kokr, de b mou res on kej za kumnderat; gspud Šuštaršiča nej b ubugu in se pu nh rihtu, pa b še dons sedou, kokr prliman na menistrskem zic. Šika se mu! Zatu je pa Gauč bi kšajt, k je Šuštaršiča na fruštk puvabu in se mu tku šmajhlou, kokr kašna stara mačka, kedr mlečna kaša zagleda. Dokler u z
gspud Šuštaršičam tku ukul šou in ga na fruštek vabu, u že na trdnem, kedr u pa puzabu, kua za en gspud sa gspud Šuštaršič, u pa glih tku šou rakam žvižgat, kokr Kerber; zatu, k sa se gspud Šuštaršič naprej uzel, de uja tulk cajta menistre premetaval in nauja dal preh gmaha, dokler se na uja sami za en cajt usedi na tist stou, pol uja pa vidi liberalci, pu čim je žmah! Preči se mende tu še na u zgudl, kokr na u preči na murost cerku sezidana, če je prou gspud Kuzak ublubu, de u murostarskmo faj-meštru zastojn mesu dajau, kedr ga uja onštelal. Enkat u pa prou gvišn Šuštaršič minister, kokr u gvišn na murost cerku, in kokr gvišn se je en gspud naveliču soj žen drlaubnast dajat, de s je hudila u Iblana zube drt in frišne notr utekvat, čeprou je biu prou kršansk usmilenga srca, pa je nazadne use glih putrplejne zgubu in je zaupou: Žena, zob more vn/pa nkol več not! In tku se je zgudl in ud tistga cajta ma žena gmah pred bulečinam u zubeh, vrhnšk ceh pa usak dan ene par krone mn pretita.
Pa men tku na greja ud drugh zube nč am, kokr muro-starska cerku ne, če prou pud moja fara šliš. Jest se mam za druge rči pekimrat. Nahter ldje pa u usaka reč soj nus utekujeja. Zdej že nahterm iblanska pelajhtnga ni ušeč. Tekat se pa ni nubedn nč gor držu, k srna še z rankm Grablucam — buh mu dej nebesa ,— hudila pu mest iz ena lojtra in ena kišta in sma lahterne pržigala, če prou je biu tku tema pu Iblan, de učash Grabluc še z lojtre ni vidu dol zlest, k je lahterna pržgau. Men se zdi, de je zdej še preveč svetlu pu Iblan, kar m u rad putrdu tud tist gspud, k je šou un dan iz ena frajla pu Elefontngas, pa
ga je negova gspa že na tristu šritu spuznala in ga začela uštevat, de sa gspude kar mrgulinci gumezal pu nugah. Fikslaudan!
Ideal.
Profesor (k dijaku): „Ideal je tisti cilj, po kterem najbolj hrepenimo."
„Na primer N.: „Kaj je Vaš ideal?" N. (se boječe smeji).
Profesor: „No, no, saj vendar veste, po čem najbolj hrepenite!"
N: „Čaša piva in — cigareta!"
Črno na belem.
Kmet, ki je bil predkratkem odpuščen iz norišnice,	se je
prepiral v krčmi s svojimi sosedi. „Ti si norec!" zavrnil	ga je
sosed. „Kaj, jaz naj bi bil norec! Jaz, ki sem v celi vasi	edini, ki imam črno na belem, da sem duševno zdrav!"
Vzdih
pri izpitu padlega jurista:
„Kdor ljubi vino, ženske in petje, Ostane kandidat juris več kot desetletje!"
Motivirano.
„Ubog potujoči č revi j ar prosi miloščine!" „Saj ste bili šele pred pol ure tu; a tedaj ste rekli, da ste krojač in sem vam dal dvajset vinarjev!"
„Prav imate! Toda pomisliti morate, da se pri teh slabih časih ne izhaja samo z enim obrtom!"
Skromen bolnik.
„Kako dolgo si bil bolan?" „Šest tednov sem moral v postelji ležati!" „To ti je moralo biti silno dolgočasno!" „Tako, tako! Zdravnik mi je itak vsak dan druga zdravila zapisal!"
Malomestno.
„Koliko prebivalcev pa ima vaše mesto?" je vprašal tujec mestnega župana.
„Na pamet pa res ne vem! odgovoril je župan v zadregi. „ Prosim, kar malo potrpite, jih bom takoj preštel!"
Ex libris.
Tolažilo.
Svatje pričakujejo na kolodvoru mater neveste. Namesto matere pa se jim vroči brzojav: „Oprostite, zamudila sem vlak! Ker sedaj ne morem priti k poroki, pridem pa gotovo k srebrni poroki!"
Natančno.
Mlada gospodinja (kije kuhala natančno, kakor je bilo v „Novi kuharici" natisnjeno): „Pepca, prinesi mi še štiri žlice, kajti „Nova kuharica" veli, da se mora vzeti šest žlic, a jaz imam tu samo dve!"
noj« oojft nn TRiCii^vj.
^ 7	br. miuncicK
Razglas.
Ker se bliža čas setve, opozarja podpisano upraviteljstvo vse one kmetovalce, katerih njive leže tik železniškega tira, da sejejo z največjo previdnostjo ter pazijo, da seme ne bo padalo na železniški tir, ker bi utegnilo na tiru ležeče seme provzročiti največjo nesrečo.
Kdor bi se ne ravnal po tem ukazu, kaznoval se bo po istem paragrafu, kakor se kaznuje n. pr. v Ljubljani pljuvanje na tla.
Upraviteljstvo vrhniške železnice.
Znak ljubezni.
„ . . . vi niti ne veste, kako jo zaročenec neizrekljivo ljubi. Ves dan ne govori druzega, kakor o njeni — doti!"
Vzoren potovalec.
V železniškem vozu: »Glejte, kako krasna pokrajina je tu!" »Oprostite! Jaz potujem za prvo kranjsko tvornico pletenin, a ne za svojo zabavo!"
Ne utegne.
»Prosim, gospod, kakega daru! Dva meseca sem že brez posla!"
»Ravno prav ste prišli! Pri meni imate za pol leta dovolj dela in lahko takoj pričnete!"
»Oprostite, to bo pa preveč dela, kedaj bom pa potem utegnil beračiti!"
Mila lunica.
»Mila, mila lunica, kje je moja ljubica, kje je, kje je Milica, up mojga srca? — —"
Pel sem, vprašal lunico, dobro, bledo punico, kje, naj ona mi pove, moje je dekle?
kima, kima lunica, ziblje se ji glavica, naposled se nasmeji in mi govori:
»Vprašaš me po Milici, svoji dragi ljubici, oh, imel si dober dan, glej, saj si pijan!
Silvester k. Jelenov.
Zboljšanje.
»Ali je gozdarju že kaj bolje?"
»Da, zdravnik mu je že dovolil, da sme lagati!"
Iz ljubezni.
Nevesta: »Veš, razun gotovine bom dobila za doto tudi še bogato hišno opravo, zlatnino, dragocene slike, klavir, kolo..."
Ženin: »Jaz te sicer vzamem samo iz ljubezni toda — pripoveduj le nadalje!"
Na ljubljanskem trgu.
„Po čim so jajca?" „Po groš!"
„Kako pa to, da so tako draga?" „Ker v takem mrazu kokoši ne nesejo!" „Ali po groš pa nesejo?"
Škodoželjnost.
Šivilja: „Toraj vam ne ugaja obleka, milostna, ki sem vam jo naredila?"
Gospa: „Ne!"
Šivilja: „Potem pa ne boste hoteli več pri meni oblek naročati!"
Gospa: „To že ne! Priporočala pa vas bom svojim prijateljicam !"
Nerazdružljivi prijatelji so Miki, vž, Jernej in Vinko.
Prva dva sta odvetniška uradnika, tretji pa trgovski pomočnik — vsi trije poštenjaki v Ljubljani — Miklavž je doma iz Trebnjega na Dolenjskem.
Na Martinovo nedeljo lanskega leta morali so se vsi trije gadje seveda in ipsissima persona et effigie udeležiti Martinovega večera v ljubljanskem „Narodnem domu", koji večer je priredilo slavno pevsko društvo „Slavec".
In zgodilo se je, da je prijatelj Vinko pri tomboli — tudi srečolovu — za celih deset vinarjev kupil srečko; zgodilo se je nadalje, da je prijatelj Vinko to za deset vinarjev kupljeno srečko podaril prijatelju Miklavžu.
In slednjič se je zgodilo, da je na to srečko odpal glavni dobitek v znesku — pardon — v obliki „okrancane gosi" — Martinove gosi — in se je ista izročila Miklavžu.
Pač res: „Der Dumme hat's Gliick!"
Miklavž je imel seveda velikansko veselje nad tem svojim dobitkom, češ, „gus bama pa a Bažič dama pajel".
Dve uri po polnoči, ko je naš prečastiti trifolij začutil, da je skrajni čas, da odrine domov — inače bi riskiral, da prenočuje v ljubljanski „špehkamri" — kar pa vspričo tam nahajajočih se ušij in stenic baje ne spada med udobnosti življenja — odpravil se je cel kvadrifolij v kojega seveda štejemo tudi zadevno „gus" proti domu. Kompani-komandant je bila seveda zadevna „gus" — Fliigelšarže pa Miklavž, Jernej in Vinko, ki so gledali in pazili na to, da kompani-šef ni iz ceste kam na stran ušel.
Kompani-šef „gus" je srečno svoje tri „cuge" pripeljal na dom svojega lastnika Miklavža, kjer se je „gus" interniralo „pad streha" — kakor je pravil njen lastnik.
Miklavž je nato naznanil svoji rodbini veselo vest, da je priigral Martinovo „gus" vso „okrancano" na kar je zavladalo veliko veselje v Izraelu, da ne bode tieba kupavati božične pečenke!
In v rodbinskem svetu se je sklenilo, da se „gus" futra na „pemska viža", to se pravi, da mora jesti toliko, kolikor more, sicer pa „Vogel, friss oder stirb!"
Toda ta rodbinski sklep, ki je bil sklenjen samo per vota majora, se je tekom par dnij sprevrgel in je bil z ozirom na to, ker „gus" hrane, s kojo se jo je sililo, z lepa jemati ni hotela, pravoveljavno razveljavljen in je pravi lastnik zadevne „gasi" Miklavž ponudil v naprodaj onemu izmed ljubljanskih gg. trgovcev, ki je uže do takrat imel 27 patentov, dva je pa še le sedaj dobil, kakor smo to čitali v uradnem listu „Laibacherci".
Mož in imetnik 29 patentov odklonil je pa nakup „gasi", vsled česar je ista „gus" Miklavžu zopet ostala.
In kaj je storil Miklavž?
Ponudil je svojo „gus" svojemu šefu v nakup, češ: „Naš sa raki', de gus stran daja, de buja rajš anga pitanga purmana kepil' za božič!"
Miklavžev šef bil je s tem zadovoljen ter mu rekel, naj mu naznani kupnino za „gus".
Par dni nato pa Miklavž naznani svojemu šefu, da „gasi" ne prada, češ, „de ja boja dama sami snejli".
Prijatelj Miklavž bil je pa uže popred in med tem naznanil in povedal nekemu rihtnemu gospodu po imenu Nace, ki ima eno gvavtno besedo pri okrajnem kazenskem sodišču v Ljubljani, da ga vabi na pojedino, ki se vrši dne 23. decembra 1904. — pri koji pojedini se bode zadevna „gus snejla" kar je prijatelj Nace — cmokaje in obrisuje si šnobo z rokavi zamazane svoje suknje, ki je zamazana itak liki kuti kapucinskega kozla — odo-bruje na znanje vzel.
Pa zgodilo se je nekaj strašnega — da govorimo se Sinkieviczevim poročilom o bitki Križarjev in Poljakov ob „Tan-nensee".
„Gus" je Miklavž preveč futral, krmil jo je po dnevi in po noči in tako zgodilo se je nekaj še strašnejšega da mu je „gus" kratko pred lanskim Božičem „krapnila" — ker je bila po lastni povedbi Miklavževi „gus prefutrana".
To žalostno novico je naznanil Miklavž Nacetu, kojemu so se kar sline pocedile po odišli pečenki, češ: „Jej, jej, jej, tako mastna gus, ko bi bil vanjo vgriznil, na vsaki strani ustnic bi se bila kar mast cedila dol po bradi!"
Sic transit gloria mundi et anserum!
To je prava in resnična zgodovina letošnje Martinove gosi Slavčeve!
Najvažnejše.
Vodnik (v planinah hribolazcu, ki je imel ogromen nahrbtnik): »Gospod, kaj pa nosite v nahrbtniku, da je tako velik?"
Hribolazec: „Pisalni stroj, da bom lahko pisal — razglednice!"
Iskra.
„Bodi mu žemljica lahka!" vsklikne marsikdo, kadar pokopljejo znanca. Umestneje bi bilo, ko bi se mu tako vskliknilo pb rojstvu.
Prva slovenska Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani priporoča svoja piva, varjena iz najboljšega sladu in hmelja in zagotavlja vsem svojim odjemalcem najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo. Cenjena naročila naj se naslovijo na: Delniško pivovarno Laški trg, Štajersko. Vsi drugi dopisi pa na: Delniško družbo združenih pivovaren v Ljubljani.	
Poskusite vendar enkrat naročiti si svoje črevlje pri Mateju Oblaku čevljarju v Ljubljani, Vegove ulice št. 12. Prepričali se boste o elegantni opravi, nizki ceni in trpežnem izdelku.	L. M. EC KER, stavb, klepar Ljubljana, Dunajska cesta 7 in'16. Vsakovrstna stavbinska dela. Najceneja izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanje s strešnim lepom. Zaloga stresnega laka, lesnega cementa in strešnega lepa. Strelo-vodne naprave po izkušeni sestavi. Vodovodne instalacijske naprave vsake vrste. Zgradba stranišč in kopeljnih naprav. — Proračuni na zahtevanje brezplačno.
Ustanovljeno leta 1870 Lastni D F DII H Last,li izdelek r izdelek za gospode, dame in otroke zaradi izvrstnega kroja, natančnega dela in zmerne cene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg štev. 8 dobavitelj perila cesarske visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd. Perilo po meri se prav brzo zgotavlja.	Teodor Korn pokrivalec streh in klepar ter vpeljavec strelovodov (prej Henrik Korn) priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakoršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z asbest-cementnim škriljem (Eter-nit) patent Hatschek, lesno in plošč-nato opeko, lesnocementno in strešno lepenko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave izvršuje točno in ceno. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
NAJBOLJŠA KURJAVA za železne peci je brez dima, saj in vsakega duha. Vedno v zalogi v ljubljanski plinarni.	Pristni domači brinjevec preizkušen na kemičnem preskuševališču za živila v Ljubljani razpošiija s. certifikatom Ivan Mali v Škofjiloki po K 2" liter v zapletenih steklenicah po 3-3 litre.
Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin
Dragotin Hribar v Ljubljani
priporoča cenjenim gg. trgovcem in kramarjem v mestu in na deželi svoje izdelke, kakor: nogavice, rokavice, gorenjske jopiče, gamašne, otroška oblaČilca, telovnike za gospode in lovske telovnike itd., itd.
Tovarniško zaloga: Šelenburgove ulice 13.
fA I A C f PRIPOROČILA VREDNIH U vJ LA J 1 DOMAČIH TVRDK			
Brata Eberl, Ljubljana s 1 i k a rj ii napisov in lakirarja. Dekoracijska, stavbena in pohištvena pleskarja. Delavnica: Igriške ulice štev. 8. Telefon 154.			Brata Eberl, Ljubljana tovarna oljnatih barv, laka in fir-neža z električno gonilno silo. Telefon 154. Trgovina in pisarna: Miklošičeve (Frančiškanske) ulice 6.
Pekarija, slaščičarna in kavarna JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stari trg 21. Filijalke: Telefon: št. 194. Glavni trg 6 — Sv. Petra cesta 26			GRIČRR & MEJRČ Ljubljana, Prešernove ulice priporoča svojo največjo in najstarejšo trgovino z izgotovljeno obleko za gospode in dečke, gospe in deklice.
		. Šivalne stroje ] priznano najboljšega L izdelka za družine in obrtnike priporoča tovarniška zaloga šivalnih strojev IV. JAX IN SIN Ljubljana, L Dunajska cesta št. 17.	FRRNC ČUDEN urar in trgovina z zlatnino Ljubljaua, Prešernove ulice 1. Velika zaloga vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter ur budilnic itd. Najnovejši ceniki zastonj in franko.
L. MIKUSCH v Ljubljani, Mestni trg štev. 15. priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in solnčnikov v kakoršnikoli velikosti in od vsakovrstnega blaga, najpriprosteje in tudi najele-gantneje izdelane, po najnižji ceni. Pre-kupcem so na zahtevanje obširni ceniki franko na razpolaganje.			Avgust Agnola Ljubljana, Dunajska cesta St. 13. Velika zaloga steklenega in porcelanaste blaga itd. Krasna izber raznovrstnih svetilk.
JOSIP MURMIK trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom in vinarna Ljubljana, Sv. Petra cesta. Velika zaloga vsakovrstnega špecerijskega in delikatesnega blaga, šampanjca, pristnega francoskega in domačega medici-nalnega konjaka, vina, ruma, likera itd.			Slaščičarna in kavarna Ivan Gotthard Ljubljana, Stari trg 6 priporoča izvrstne izdelke ob najnižjih cenah.
Fotografični atelije JULIJ MULLER Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. se priporoča za izvrševanje vsakovrstnih fotografij v atelijeju, kakor tudi izven hiše. Povečanja po vsaki podobi. Priznanje Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I.			Tovarna za stroje G. Tonnies, Ljubljana ' Specijaliteta: Žage in stroji za ob-delovanje lesovja, turbine, trans-misije, naprava za odvajanje žaganja in oblanja, sesalno plinove motorje, najcenejša gonilna sila 1—3v. na uro in konjsko silo.
J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Velika zaloga manufakturnega blaga, suk-nenega in modnega blaga za ženske in gospode, velika zaloga solidno izdelanih modrcev, ženskega in moškega perila, kravat, svile, baržuna, modnih nakitov itd. J Vzorci na zahtevo poštnine prosto.			Rastlinski liker „FliORIflN" je najboljša kapljica za želodec.
i
pragot1n hr1ba1<
LJUBLJANA
tiskarna • založna knjigarna knjigoveznica
trgovina s papirjem, pisalnim
in Risalnim orodjem.
sklad šolskih knjig-in molitveni ko v na debelo in drobno. zaloga poslovnih knjig in tiskovin. največja izber razglednic in umetniških dopisnic. zaloga najboljših strun za glasbila.
josipina schumi tovarna
sladčic
LJUBLJANA 1n kanditov
p
RIPOROCAM P. N. ČAST. TRGOVCEM IN SLAVNEMU OBČINSTVU SVOJO NAJVEČJO; NAJCENEJŠO ZBIRKO SLAD-ČIČARSKIH IZDELKOV.
nadalje priporočam fine bonbone,
vsakovrstne času	ČOKOI ADO
primerne predmete,	^u^ulrtuu,
■ kakor ji ' pecivo i. t. t).
VSI MOJI IZDELKI SO IZBORNE KAKOVOSTI TER RO KOLIKOR MOGOČE NIZKI CENI.
privatna naročila izvršujem točno ter le proti poštnem povzetju.
Cena na leto 6 K, na pol leta 3 K, za Nemčijo 7 K 20 h, za vse druge države 8 K 40 h. Posamezna številka 30 h.
Lastnina in tisk Drag. Hribarja v Ljubljani. Ureja S. Magolič v Ljubljani.