Političen list za slovenski narod. Pa poStl prejeman veljd: Zsv eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en inesee 1 gld. 40 Iff. V administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratl) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., ue se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ^/,6. uri popoludne. ^tev. 300. V Ljubljani, v sredo 31. decembra 1884. Letiiik XJ[I. Vabilo Tia naročbo. „SLOVEi\EC^ edini slovenski konserTatlvnl dnevnik, nastopi s 1. januvarjem 1885 XIII. leta svojega izhajanja. Ker je mnogim č. g. naročnikom sedaj naročnina pri kraji, prosimo jih uijudno, naj jo izvolijo o pravem času ponoviti, da se jim bo zamogel list tudi zanaprej redno pošiljati. Ob enem naj pa, kakor do sedaj, tako tudi na dalje blagovoljno po ustrajnem razširjanji list podpirajo. nSlovenec" velja za Ljubljano ne da bi se na dom pošiljal: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol lota .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „ Opravnišfvo „Sfovonca", Kontrola pri liraiiiliiicali iii baiikali. Ko je naš deželni zbor letos pretresal postavo, po kteri naj bi imel deželni odbor nekako nadzorstvo ali kontrolo pri Ljubljanski hranilnici, zagnali so bili naši nasprotniki strašanski vriš, češ, da deželni zastop nima nobene pravice se vtikati v društvene zadeve in govoriti o porabi društvenega premoženja. In še te dni trosila se jo po mestu govorica, da se hoče hranilnično društvo nad narodno stranko, ki jo glasovala za omenjeno postavo, nekako znositi s tem, da narodnim zavodom letos ne bodo dovolilo nobene podpore, kakoršno so dobivali od njega druga leta. Tak sklep bi bil zlasti sedaj, ko jo dežela vsled propada eskomptne banke silno zbegana, jako velika napaka, ker bi ljudje iz tega sklepali, da je hranilnično društvo res le strankarska naprava, ktera od dežele pač rada prejema, pa ji nič ne dajo. Eavno te dni pa, ko se je pretresalo vprašanje, naj li naša hranilnica pomaga eskomptni banki ali ne, pokazalo se je, da je pri hranilničnem vodstvu še modrih mož, kterim je v resnici mar za blagor kranjske hranilnice, ki vestno pazijo, na sebi v oskrbovanje izročeno premoženje, in se skrbno varujejo, da bi z napačnim ravnanjem tega našemu ljudstvu tolikanj priljubljenega zavoda ne spravili ob dosedanje zaupanje. Zato smo prepričani, da hranilnično društvo ne bode naredilo prej omenjene napake, ampak da bode z letos pridobljenim dobičkom nepristransko obdarovalo vse raznotere zavode, kterih se je bilo spomnilo lani, in jim morebiti še ktere nove pri-dejalo. G. Svetec je v deželnem zboru obširno in jasno dokazoval, da svojega nasveta ni stavil iz strankarskih namenov in hranilničnemu društvu na kvar, ampak da bode zaupanje našega ljudstva do tega denarnega zavoda še rastlo, ako bodo videlo, da je društvo pod nadzorništvom dežele, in se ljudem ni bati, da bi se z njihovim premoženjem slabo gospodarilo. Ugovarjalo se je tedaj, da take nove kontrole ni treba, ker ima že vlada svojo nadzorovaluo pravico, toda ravno dogodki novejšega časa, ko je Dunajska eskomptna banka po goljufijah svojega ravnatelja pri.šla ob dva milijona goldinarjev, ko jo na češkem silen polom stresel zemljiščno-kreditno društvo, ko je bilo pri nas Zenariju mogoče kranjsko eskomptno banko okrasti in ogoljufati za več kakor 100.000 goldinarjev, in ko so tudi pri raznih drugih bankah raznotere goljufije prišlo na dan, pokazalo se je, da dosedanje vladino nadzorstvo ne zadostuje, ampak da je treba poojstriti kontrolo pri bankah glede denarjev in vrednostnih papirjev, ki jih jim ljudje izročujejo. Neki telegram z Dunaja 28. t. m. res tudi poroča, da v ministerstvu že delajo potrebne priprave za to, in tudi pri nas še taki krogi, ki so se prej hudovali nad kontrolo, ktero je g. Svetec v deželnem zboru zahteval pri kranjski hranilnici, sedaj pripoznavajo, da je treba pri bankah iu denarnih zavodih, kteri imajo opraviti s ptujim blagom in premoženjem, ojstrejšega nadzorstva in zdatnejše kontrole, kakoršna je bila do sedaj. Morda bodo ti ljudje sedaj prevideli, da g. Svetčev predlog ni bil odveč, da ni bil stavljen ii; nagajivosti do hranil-ničncga društva, ampak edino le iz dobrohotnega namena, da bi bilo hranilnici izročeno premoženje našega ljudstva bolj varno in brezskrbno. Morda bo ta predlog tudi pri slavni vladi, ki mu prej ni bila posebno nagnjena, sedaj našel več milosti ia vspeha. Z ojstrejo kontrolo samo pa ne bo še vse opravljeno. treba je drugačne notranje osnove naših bank in denarnih zavodov. Po dosedanji postavi so upravni svetovalci ali odborniki pravi oskrbniki in voditelji bank; ta upravni odbor ima pravico z bankinim premoženjem gospodariti, banko preiskovati, knjige pregledovati, denarje preštevati itd., da se prepriča, je li vse v redu in pošteno. Ako pa upravni svet to svojo dolžnost zanemarja, ako le površno kontrolira in preiskuje ter goljufij ne zapazi, mu postava ne naklada nobene odgovornosti. Upravni odborniki denarnih zavodov, piše „Triester Tagblatt", so toraj najsrečnejši in najbolj zavida vredni ljudje. Ako so banki dobro godi, jim denar delničarjev donaša lepe nagrade, ako ji gre slabo, zgube le denar delničarjev. Ako propade in pride v konkurs, zgube le delničarji svoj denar, ako jo kdo okrade, odnese zopet le denar delničarjev. Upravni odborniki imajo toraj zmerom dobiček, zguba zadeva edino le delničarje. Ako ima reč žalosten konec, se vstreli kak vodja ali uradnik; nikdar pa se ni še slišalo, da bi se bil vstrelil kak upravni odbornik. K večemu, da delničarji pri kakem občnem zboru nekoliko zaropotajo in upravnemu svetu izreko nezaupnico, ako je slabo gospodaril. Delničarji zgube svoj denar, ravno tako oni, ki so v banki kaj zastavili ali naložili, vodje in kasirji zgube življenje, upravni odborniki pa še ob svojo dobro voljo ne pridejo. To je korenina vsemu hudemu. Pri naših bankah se mogočnost ne vjema z odgovornostjo. Upravni svet ima vso moč, pa nima nobene odgovornosti. Delničarji mu zaupajo gospodarstvo, hranitev in nadzorstvo svojega premoženja. Ako se pa to premoženje pod njegovim varstvom zapravi, ako se vpričo njega krade, imajo delničarji pravico upravnemu svetu dati — nezaupnico. Ako bi bili upravni odborniki po postavi zavezani, na tak način zapravljeni denar delničarjev povrniti, ako bi morali za sebi izročeni denar dobri stati, bi se pač nikdar no mogle goditi take reči, kakoršne so sedaj prišlo na dan. LISTEK. »Dvanajsterim večerom" dodatek. (Knncc.) Razodenite že enkrat, vi brezverci, jasno svoje proti-krščan.ske namene, ktero znate tako previdno zakrivati; da, vrzite že z obličja krinko, ki pripro-.stemu brani zreti vam v obličje; pokažite očitno, kaj mislite in nameravate, in potem pojdite in vprašajte slovenskega kmeta, to zaslombo naše prihodnosti, vprašajte ga, ali hoče za vami in z vami, in pjepričali se bote, da slovenski narod no misli in ne euti z vami, ker hoče ostati zvesti sin katoliške ('erkve. Toraj tisto bahanje nekega liberalnega časni! a: es n a ro d j e z a nami" ni bilo dru-zega, kakor vedeča in nave.stna laž. Ne, ne za vami, vi liberalci, narod slovenski jo in hoče ostati katoliški. Ta volja narodova morala bi biti vsakemu svetli posebno pa v naših časih, ko so tako zelo povdVja narodovo pravo in svoboda vesti. t^red vsemi drugimi pa bi imeli to vedeti pos- i niki in pisatelji slovenski, ki prevzamejo častno nalogo slovon.ski narod podučevati in blažiti. Vedeti bi morali, da narod ta izneveriti krščanstvu in odtrgati ga od katoliške Cerkve, je toliko, kakor odtrgati ga šiloma od preteklosti, in posaditi ga na nova tuja tla. Znano je pa, da se po naravnem zakonu prihodnost razvija le iz preteklosti, zatoraj je vsako silno odtrganje sedanjosti od preteklosti protinaravno in zdravemu razvoju naroda pogubno. In res, odtrgati narod od preteklosti njegove, je zamoriti v njem staro tradicije iu zbrisati iz njega spomin na nekdanje stare čase. Ne tajimo sicer, da so ti časi za narod naš polni trpljenja in brit-kosti, a vendar so slavni, in ko bi tudi no bili, vendar so naši, kakoršnikoli so. Zadnjič mora narod, ki se izneveri svojim tradicijam, svoji zgodovini, zgubiti ljubezen do domovino. Zakaj namre^ ljubimo domovino, ako ne posebno in pred vsem zarad tega, ker je zemlja naših očetov, ker krije v sebi njihova trupla,, spomin njihovih krepostnih činov? Da, zgodovino našo, našo slavo, naš narod pokoplje oni, ki mu vzame krščanstvo. Kdor hoče toraj ta narod naravno odgojevati z besedo ali s pismom, mora se ž njim postaviti na njegovo stališče, na krščansko stali.šče. Zajemati mora iz preteklosti slovenskega naroda, in ker je ta krščanska, mora tudi on zvest ostati krščanski preteklosti iu njenim tradicijam, zvest onim principom, po kterih so je nekdanja zastarela Evropa in človeštvo prerodilo. Šo več. Pisatelj kot pravi umetnik, mora v preteklosti stoječ in iz njo govoreč, narodu duševno oko tudi v prihodnost obračati; ker je pa narod svojo prihodnost položil v naročje katoliške Cerkve in se hoče lo na podlagi krščanstva dvigniti k viši dovršnosti in napredku, zato mora tudi pisatelj takemu narodu svoje vzoro kazati v oni luči, ktero jo krščanstvo človeštvu prižgalo, od krščanske vere navdihnjen mora tudi svojim umotvorom vdihniti poveličavnega duha krščanskega, ki prešinja vso človeške razmere. Zatoraj pa pravi slovenski umetnik je le tisti, ki Slovencem upodoblja krščansko čez naravno lepoto. Ako pa žq tega, noče, smemo zahtevati, naj vsaj ničesa no wraža kar je krščanstvu nasprotno, naj ne taji resnic,'broz. T tem smislu bo diti; upravni odbor-^^SO^ovni za denar, ga ka' ^^^^ nice, ktero so oni ^ oskrbovanji. Potem lahkoživi in denr^J'' gotovo ne bodo več tolikanj h' P° upravnih službah, kterih so lilepno iskali in se pri njih dosj>irat na veliko škodo delničarjev. momptna banka Ljubljanska. Naj zdaj še dostavimo, kar se je Se zvedelo o ekomptni banki Ljubljanski. Upravni svet je 27. t. m. sklenil napovedati konkurs; toda že drugi dan je ta sklep zopet ovrgel ter sklenil prositi upnike, da bi mu dovolili moratorij ter čakali na svoje denarje do konec 1. 1885. Eazposlali so do vsih pismo, v kterem jih prosijo, da naj v treh dneh odgovorijo, so li s tem zadovoljni ali ne. Kolikor se pa čuje, mnogo vložiteljev ne mara banke čakati, ker bi bil tak moratorij veliko bolj njim na korist, ki so banko molzli, kakor pa njim, ki so svoje pošteno zaslužene denarje v njej nalagali. Toraj skoraj drugače ne kaže, kakor da bo banka napovedala konkurs. Pri vsakem konkurzu pa ima državno pravdništvo preiskovati, je bil li zadolžen ali ne. V tem slučaji bi prišel upravni odbor v preiskavo, in ko bi se pokazalo kako zadolženje njegovo, bi vložniki imeli vzrok, od upravnega odbora tirjati povrnitev denarja, ki je prešel po njihovem zadolženji. Ees se po mestu govori, da hočejo nekteri pravniki, ki imajo v banki naložene denarje, sodnijsko prijeti upravni svet in od njega zahtevati povračilo, ako bi banka tudi ne napovedala konkurza. Zmešnjava je toraj čedalje veča, Bog daj, da bi se le ugodno razvozljala, in da bi nedolžni ne trpeli za grehe, ki so jih delali drugi. Politični pregled. T Ljubljani, 3L decembra. Notranje dežele. šest tisoč duhovnov iz cele Avstrije podpisalo je peticijo za uravnavo konf/riie, in^ jo bodo po novem letu izročili državnemu zboru. Škofje do-tične peticije sicer niso podpisali, pač pa se strinjajo z njeno vsebino popolnoma. Povsod se giblje za duhovščino preimenitno vprašanje o uravnavi kongrue, le v naši domovini je o tem vse tiho, kakor v grobu. To je skoraj znamenje, da se za o uravnavanje naša duhovščina ne zanima l"avno preveč, da ako se ne motimo, se ga še skoraj boji in menda tudi po pravici, kajti ako bode država za duhovnike skrbela, se jim zoa naposled tako goditi, kakor na Pruskem. Po uravnavi kongrue se bo tii pa tam kakemu duhovniku zboljšalo gmotno stanje njegovo, večina bo pa vendar-le iz dežja pod kap prišla. Ni še davno, ko je po raznih listih oglasila se novica, da se na Kovonkem pričenjajo priprave, ki na vpeljavo kulturnega boja v Avstriji kažejo. Pisalo se je z veliko nevoljo in iz tega stališča popolnoma opravičeno, da se odslej na dalje v Celovško ali Krško semenišče ne bode več bogoslovcev sprejemalo, kakor le po trideset. Danes smemo za-trdovati, da tista novica ni bila resnična, ampak poročevalci raznih časnikov niso reči prav razumeli. V Celovškem semenišči bode tudi zanaprej še 76 bogoslovcev prostor imelo, če se oglasijo, kakor je kterih krščanstvo ostati ne more. Resnice pa, brez kterih krščanstvo, kot pozitivna vera, pade, so pred vsem te-le: daje Bog, oseben, nadsveten, za-toraj tudi resnica le ena; da je bistven razloček med dobrim in slabim; da ima človek v sebi d u-hovno dušo, zatoraj tudi prosto voljo. Kdor te naravne resnice v svojih spisih kakorkoli taji ali dvoumno o njih govori, je sovražnik krščanstva, sovražnik in izdajalec slovenskega naroda. To iiaj bi pretehtal vsak, ki se čuti poklicanega slovenskemu narodu pisariti. Sicer pa, preljubi Mirko, me prav veseli, kar si mi zadnjič pisal, da si že omislil si raznih mo-droslovskih del in da ti bode odslej prva skrb filo-zofično se izobraziti, kar je, kakor sam priznaš, vsakemu omikanemu neobhodno potrebno, ako se noče dati drugim slepo za nos voditi. Morebiti da imaš še ktero vprašanje, še kak dvom; toda upam, da se bodem o teh in druzih rečeh s tebcj še pogovarjal, ko se z Dunaja povrneš, ako se mi ne bo zdelo morda primerniše že pred zopet ti pisati. Zdrav ostani. Tvoj Dr. Anton Mahnič. bilo to do sedaj običajno. ^Vaterland" ve povedati, da minister nauka je škofljstvom le naročal, naj naznanijo o pravem času število sprejetih bogoslovcev, da se bode potrebna plača iz verne matice o pravem času nakazati zamogla. Narodna stranka v hrvaškem ileiiel-nem »boru povabila je člane zmerne opozicije (Strossmayerjevo stranko), da naj volijo dva moža v regnikolarno deputacijo. Starčevičancev narodnjaki niso hoteli pozivati, ker so prepričani, da bi bilo vse bob ob steno, kajti prijatelji obeh Starčevičev ne pripoznajo pogodbe med Hrvati in Madjari za veljavno. Regnikolarna deputacija se bode sestavila na podlagi dotičnega kraljevega povabila, da se bodo morda z njeno pomočjo poravnale razlike med Madjari in ^Hrvati, ktere se spodtikajo ob ustavno pogodbo. Ce se pa v resnici bodo, je drugo vprašanje, če tudi je nekoliko upanja za to, ker v regnikolarni deputaciji ni Starčevičancev, kteri že a priori vsako pogodbo zametujejo, kar nimajo prav. Ravno dandanašnji čas je tak, da se s pogodbami najlaglje in najvspešneje gospodari in bi taista i Hrvatom ne škodovala, ako bi se po pametnem potu določilo, kaj da se v bodočnosti na podlagi ustavne nagodbe ne sme več trpeti v državnem življenji. Poglaviten namen regnikolarni deputaciji je pa ta, da se ravno za bodočnost zabranijo samovoljnosti, ki ustavno nagodbo v obraz bijejo, od strani madjarskih uradnikov. Poleg te naloge ima pa hrvaški deželni zbor še drugo in ta je, da določi ali naj se prepoved, zadevajoča izključene Starčevičance raztegne tudi na zasedanje deželnega zbora po novem letu ali ne; kajti število sej, za ktere so bili Starčevičanci izobčeni, ni še poteklo. Slična je bila podoba lansko leto in tedaj se je Starčevičancem vdeležitev dovolila. Vnauje države. Bohumski rudokopi nabrali so med sabo za Bismarka nekaj denarja, s kterim naj bi plačal tretjega ravnatelja v uradu za zunanjo politiko. Bismark je denar sprejel in se je delavcem zahvalil, rekoč, da če prav se denar ne bo za ta namen porabiti zamogel, ga vendar veseli zaupanje, ktero delavci vanj stavijo, zanašajoč se trdno na zboljšanje delavskega stanu po potu postave, ktero je Bismark nastopil v zvezi s cesarjem Viljemom. Angležem je bilo že sto in stokrat žal, da se niso ob pravem času zadosti brigali za Angro Pekeno v Afriki in druge otoke okoli Avstralije, kjer so jim Nemci v zelnik všli in jim bodo škodo delali. Ta od celega sveta priznani pregrešek skušajo s tem prikriti, da jim bodo nemške naselbine ondi v trgovinskem, oziru na dobro. Čem več nemških trgovcev se bode ondi naselilo, pravijo, tem več se bo lahko angleška trgovina razprostirala. Če le ne bo ravno narobe? Vsaka reč ima svoj čas in tudi zvezda An-gleSke jela se je pomikati proti zapadu. Nečemo ravno trditi, da se Velika Britanija bliža razpadu, o tega ne; pač pa nam bo vsak rad priznal, da je njena slava že prekoračila svoj vrhunec. Kaj je bila Angleška do sedaj na morji, nam pač ni potreba popisavati in je zadosti rečeno, ako pravimo, da je že več desetletij semkaj veljala za izključljivega gospodarja vsega prekmorskega sveta. In glejte, kakor bi bil trenil, se je svet presukal. Nemci in Francozi jeli so Angležem v škodo zahajati ravno ondi, kjer so le-ti mislili, da jim nihče ne more do živega. In kolikor dalje se pomika čas, tem večja je skrb, tem silneje pritiska mora na zavest sebičnih Angležev, ki se s posebnim ponosom imenujejo gospodarje čez 300 milijonov duš. Po.sebno rapidno pa gre z Angleško in njenim vplivom navzdol, od kar je Glad-stone državne vajete v roke vzel. Kjer se podstopijo, povsod jim spodleti. Toda kaj še to, to bi se že še dalo prenašati, ko bi le Nemci ne bili pričeli vsiljevati se jim v prekraorske naselbine in jim ondi v trgovini konkurenco delati; Nemci imajo poleg srečo in poguma tudi še sočutje ondašnjih narodov na svoji strani. Tudi temu so edino le Angleži vzrok s svojo sebičnostjo. Namesto da bi bili za razvoj in napredek narodnega gospodarstva po naselbinah skrbeli. gledali so sebični kramarji le na to, kako bi pridobljene naselbinske pokrajine do dobrega izmolzli. To jim je naklonilo neznosno sovraštvo urojencev na glavo. V južni Afriki ga ni človeka, ki bi ga ondašnji domačini huje sovražili mimo Angležev. Nespravedljivi so jim Bojerci tudi v južni Afriki živeč. Le-ti, ker si ne morejo ognja maščevanja nad njimi pogasiti, jeli so se od njihove bližine seliti na vse kraje široke Afrike, le da bodo Angleže spred oči zgubili. In kdo hoče biti porok, da si bodo znali ohraniti Kapsko deželo v južni Afriki? Kakor ondi delnice dandanes stoje, je čisto lahko mogoče, da se bodo danes ali jutri sprijeli z Nemci za one pokrajine in tedaj bi bil joj čez joj za Angleže, kajti z Nemci v zvezi dvignili bi se tudi vsi Bojerci, Cuiukafri in drugi zatirani Afrikanci proti svojemu zatiralcu. Sueški prekop že tako za Angleže nima več veljave, kakor za kako drugo državo. Ako .se pa Francoska in Laška ondi vgnjezdite in pred se za stražo vsaka po nekaj velikih kazematnic po-slavite, potem jo kaj lahko mogoče, da bi Angležem tudi ondi predla, kedar bi hoteli prav hitro v izhodnjo Indijo, pa bi krajšo pot zaprto našli, ob Kapu bi jih pa Nemci stra-šili. Kj6 bi bilo tedaj gospodstvo sveta? V Tonkiuu je vse tiho postalo. Menda se oboji na delo pripravljajo; Franc6zi, ker čakajo po- moči, Kitajci se pa zbirajo. V glavnem mestu „ne-beškega kraljestva" (Kitajskega) v Pekingu so pogodbo, ktero so Kitajci s Francozi v Tsien-Tsinu sklenili, popolnoma zavrgli in vse po vojski vpije. Francozom mora že smodnik dišati, kajti nestrpno zahtevajo iz domačo dežele pomoči, ktera jim bo šo le konec januvarja došla. Mesec dni pozneje, konec februvarja mislijo se pa „zares" sprijeti. Admiral Courbet, ki si je do sedaj že marsikako lavoriko priboril v kitajskem vodovji, zbolel je kar nenadoma silno nevarno in zahteva, da ga pokličejo domu, kjer se mu bo mogoče zdraviti, kakor to Evropejcu ugaja. Tako se Francozom godi v Aziji. V Afriki so se pa v neke spletke zapletli z mednarodno družbo, ki bo ob Kongu novo neodvisno državo vstanovila, o kteri smo že večkrat omenili. Tako so se bili neki razkačili, da so si z orožjem v roki nasproti planili in to na zemlji, ki je pod francoskim pokroviteljstvom, o kteri pa mednarodna družba trdi, da je njena lastnina. Povod je bil prepir med zamorci in Holandčani, kterega je francoske ladije poveljnik, ktera ondi za varstvo stoji, z vojaško močjo rešiti mislil. Pustil je ondi podčastnika in nekaj mož, kterega so pa neki silno prezirali in so mu v obraz zabavljali. Na to so se poslužili orožja. Tako smo dokončali leto tudi v tem (političnem) predalu. Naj nas imajo čč. naročniki in bralci izgovorjene, če jim čez leto znabiti to in uno ni bilo po všečnosti. Politika je sploh čudna stvar, ki nima le devet glav, kakor tista žival po grškem basno-slovji, ampak neštevilno. Dalje je politika najbolj suhoparna in dolgočasna reč nekterim, da je zelo malokrat čitajo, drugim pa zopet imenitna in važna, da dotično vselej najprej čitajo. Po tem takem je pa tudi očitno, kako težavno je za časnikarja vsem vstreči. Zato prosimo v tej stroki potrpljenja in pri-zanašanja naših čitateljev. Prizadevali si bomo tudi zanaprej nekako srednjo pot hoditi. Naznanovali bomo vestno in zvesto politične prigodke domače in inostranske, ogibali pa se malenkostnih vesti, ker gotovo nas- in naše čitatelje malo briga, kaj so pri dvornem obedu v Belemgradu pili ali jedli, koliko dreves je Gladstone lastnoročno v svojem vrtu posekal, kolikokrat je Bismark kihnil med svojim govorom itd., še bolj se bomo ogibali nerodovitnega časnikarskega ugibanja. Le zvesti poročevalci hočemo biti, prihodnje prigodke naj si pa potem vsak sam sestavlja, če ga veseli, ali pa naj blagovoljno počaka, da jih pozneje ^Slovenec" naznani. Na svidenje v novem letu! Izvirni dopisi. Iz Bohinjske Bistrice, 29. dec, (Blagoslovljcnjc nove ccrkvc.) Vesel dan za našo faro bil je dan 7. decembra ali druga adventna nedelja, ko smo obhajali blagoslovljenje naše nove farne cerkve in velikega altarja. Že poprejšnji dan je pokanje možnar-jev, prelepo in premilo pritrkavanje zvonov, vsa z zastavami okinčana cerkev glasno klicala faranom, da so spolnjene njih presrčne želje, da bodo smeli skoraj pristopiti k službi v prelepo cerkev, ktero so s tolikim trudom in stroški sozidali. Kdo bi tudi zameril faranom, da so res tako težko pričakovali blagoslovljenja nove cerkve, ker stara iz dilj za silo napravljena cerkev bolj kaki baraki kakor hiši božji podobna, je bila res žalostna, le za silo se je zamogla služba božja opravljati. Marsikteri tujec, ko je prišel v to cerkev, pomiloval je duhovna pastirja, pomiloval pa tudi ljudstvo. Naj tukaj tudi omenim, da silno vesel dan za celo faro je bil že tisti dan, ko smo v nedeljo poprej po poludanski službi božji prenesli novo podobo farnega patrona sv. Nikolaja, potem podobo ss. Petra in Pavla, ki stojita na vsaki strani sv. Nikolaja na velikem altarju, v novo cerkev in postavili na altar. Nosili so podobo sv. Nikolaja cerkveni, farni in po-družniški ključarji, vsi v najlepšem oblačilu, podoba sama pa tudi je bila okinčana z venci in šopki, ktero so darovalo pridne naše bohinjske dekleta. Drugo podobe, dva angelja, ki stojita poleg trona sv. Nikolaja in dva prekrasno zdelana in velikanska kerubina, ki kleče molita najsvetejše Eešnje Telo, so pa nosili zali in krepki naši fantje. Res lepo je bilo gledati ta sprevod, kterega je spremljalo obilno ljudstva. Med pokanjem možnarjev in lepim zvononjem prinesli sd vse te podobe in jih postavili na prelepi altar, kterega jo prav umetno izdelal naš rojak g. Matija Ozbič in njegov sin iz Kamnika, o kterem pa hočem prihodnjič kaj več spregovoriti. Oe je bil pa že ta dan tako vesel za nas vse, kako vesel je šo le res zamogel biti dan, ko je bila cerkev \ služb^vbožjo blagoslovljena, blagoslovljen pa tudi altar, iR kterem naj se ima ponavljati nekrvava iaritevvečneinu trojedinemu Bogu. Že poprfšnji večer, ko so prišli prežast. gosp. dekan, JožeEazborSek, zbrali so se naši vrli pevci pt(dndin pevovodjein, g. Nik. Bernardom, vsi s svečaif^" v rokah pred farovžem in obdajali so jih fantje depimi lampioni v različnih barvah. Med tem pa, k,so daleč na okrog donele premile pesmice in piali možnarji, bila je cerkev bengalično v različnih arvah razsvitljena. Gos) dekan so občudovali prelepo petje naših vrlih pe\ev, kteri pa tudi dobro napredujejo, ne le v navadjm, ampak posebno še v cerkvenem petju, kar so rugi dan pri slovesni sv. maši tudi res v djanji fkazali. Komaj odbije polnočna ura, že zvonovi nsnanjajo faranom, da je prišel tisti presrečni dan, k bodo prvikrat zamogli moliti Jezusa v pre-svetenEešnjem Telesu v novi cerkvi. Jso zastonj klicali zvonovi, ne zastonj pokali možiiji, kajti od ranega jutra do 10. ure nabralo se jepilo toliko ljudstva, ne samo domačih faranov, amp^ tudi tujcev, da se je vse trlo okoli cerkve. Ko p odbije deseta ura, pomika se prelepa proce-sijaduhovnov in vernega ljudstva od župnijske hiše prd' novi cerkvi. Duhovni se ostavijo pred cerkvijo prisrednjih vratih in se začne blagoslovljenje. Gosp dekn, sam vrli pevec, zapoje s premilim glasom prp antifono, ljudstvo pa tiho in mirno do solz gijeno gleda to slovesnost in v srcu daje hvalo in zevalo Bogu. Ne bom tukaj popisoval posameznih ccemonij pri blagoslovljenji nove cerkve, ker pre-dleč bi me peljalo, ampak omeniti le hočem, da po blagoslovljenji cerkve in altarja, stopili so g. (jkaa na prižnico, in so sami do solz ginjeni jdrnatem govoru popisovali zgodovino nove cerkve, msebno nesrečo, ktera se je bila zgodila, ko se je )odrl zvonik in tudi velik del cerkve porušil. Niso se mogli g. dekan solz zdržati, ko so se jpominjali tudi svojega nekdanjega sošolca, č. g kaplana Janeza Jerala, kteri je našel smrt pod razvalinami porušene cerkve, iii tudi marsiktera solza 6e je vtrnila iz oči poslušalcev, posebno, ko so Jrekli, da g. Janez Jerala, vaš nekdanji duhovni po toočnik, se tudi danes gotovo z vami vred vašega veselja vdeležuje. Ker z nebes gleda na svoje ne kdanje Bistriške farane. Dalje opominjajo poslušalce, posebno farane, naj posebno danes zahvalo dajo trojedinemu Bogu, naj se pa tudi hvaležno spominjajo vseh dobrotnikov nove farne cerkve, kterih imajo veliko med duhov nimi pastirji in tudi med vernim kranjskim prebi valstvom, posebno naj se prav živo spominjajo danes in vselej, ne le sami oni, ampak tudi njih otroci in otrok otroci ranjkega knezoškofa Ljubljanskega, Janeza Zlatousta Pogačarja, največega dobrotnika te cerkre in naj molije zmiraj za njih dušni blagor. (Naj tukaj omenim, da res vsako nedeljo in vsak praznik in pri vsaki očitni službi božji se moli za vse dobrotnike naše farne cerkve sploh, prav posebej pa i« za r. knezoškofa Janeza Zlatousta.) Ta navada, niislm, se bo tiidi ohranila. Posebno ginljivo je bilo, ko so se g. dekan v imenu vseh faranov zahvalili našemu čast. g. župniku, Janezu Mesarju, kter, so res veliko prestali pri zidanju te cerkve, kter. so skozi cclih dvajset let darovali vse svoje moči in premoženje le za novo cerkev. Videlo se je pa tudi g. župniku, da ta dan je bil gotovo za njega najsrečnejši, ker bile so spolnjene gotovo tudi njegove presrčne želje, kakor je tudi potem pri obedu med drugimi napitnicami sam rekel, da ves njegov trud in vse trpljenje je danes pozabljeno, ko je videl, da se je prvikrat Jezus Kristus v tej cerkvi daroval nebeškemu očetu. Po pridigi bilo je darovanje za cerkev, kterega se je vso pričujoče ljudstvo vdeležilo in tudi prelepa tvotica se nabrala. Darovanje je trajalo poldrugo uro. Svotico darovanja sta tudi pomnožila dva bližnja duhovna, kterih jeden se ni mogel vdeležiti te slo-■*esiiosti, pa je čez hrib poslal lepi dar, in to je č. Anton Jam nik, župnik v Sorci, drugi pa je č. g. Matija Zarnik, župnik v Srednjevasi v Bohinji, ktfiri je že poprej večkrat iz lastnega premoženja mnrsikteri goldinar dal, ('anes pa je položil cekin za^it v dfesetaku. Srčna hvala obema gospodoma! Po) darovanji je bila slovesna sv. maša med obilno aSjStenco, ktero so darovali preč. gosp. dekan sami, raunajHkn borza. (Telegraflčno poročilo.) 31. dccembra. Papirna renta po 100 gld. ... 82 gl. 0.=S kr. Sreberna ...... „ . . . . 83 „ 0.5 „ avstr. zlata renta, davka prosta . . 103 „90 „ Papirna renta, davka prosta . . . 97 „ — Akcije avstr.-ogerske banke . . 857 „ — „ Kreditne akcije............294 „ 20 „ London.......123 „ 25 „ Srebro.......— .. — n Ces. cekini.......5 „ 80 „ Francoski napoleond......9 „ 74',, „ Nemške marke......60 „ 25 „ Priznano nepokvarjene izvrstne voščene sveče izdelujejo (5) V. & K. Seeinaim v ubrani. z dopisom dne 0. decembra 1884 štev. 9828 je visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko v spo-razumljenji s c. kr. finančnim ravnateljstvom mestni občini Ljubljanski dovolila dalnje pobiranje tlakovine na vseh mitnicah s tarifo 4 kr. od vsake vprežene in 2 kr. od vsake gnane živine za prihodnjih 5 let, to je, od dne 1. januvarija 1885 do konca decembra 1889. leta proti temu, da ostanejo veljavna postavno določena oproščenja od tlakovine. Mestni magistrat razglaša, da se je po tem rpnati slehernemu, in pristavlja, da se bode tlako-vina kakor dosihmal tudi od dn^ 1. januvarija 1885 do 31. decembra 1889. leta pri vseh mitnicah pobirala, se ve da z vedaim obzirom na postavna oproščenja od tlakovine. iVIestni niagistrat Ljubljanski dne 20. decembra 1884. Zupan: Grasselli. župan GRASSELLI p. t. prijateljem in znancem, kakor vsem čestitim someščanom po tem potu voši || veselo novo leto C ker jo za-se in za svojo obitelj vzel oprostne listke na £ korist mestne ubožne zaklade, da se oprosti običajnega I posamičnega čestitanja ob novem letu. Vis. čast. duhovščini in vsim cericvenim predstojni[(om voši podpisana srečno in veselo novo leto, in priporoča ob enem svojo bogato zalogo ranogrovrstncga blaga, vsakoršiio cerkveuo obleko, posebno lepo i svilnato blago za bandera, križe, bnldaliine itd. Z [ besedo: sprejemljem ter izvršujem vsako dotično naročilo, [|1 in sicer ročno in pošteno, kolikor mogoče po najnižji ceni. Z najodličnišim spoštovanjem U Ana Hofbauer, IJ (3) Gledališne ulice št. 4. [f (11) Izvrsten med (g-araiitiraii i>itaTiec) v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škati a 30 kr. se dobiva proti poštnemu lovzetju ali pa proti gotovi plač pri svečarjl v Ljubljani. Dobiva se tudi mod y satovji. Ob enem priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih Toščenih Br^i, žaljivi list „JURIJ S PUŠO" nastopi II. tečaj v večji obliki, prinašal bode primerne .sliko ter veljii za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr. — Denar in pisma naj se pošiljajo pod naslovom : Vredništvo „Jurja s pušo" v Trs*u. (I) razdrli Dunajsko zavarovalno društvo na Dunaji. J?. 11. s tem usojamo si naznaniti najuljudnoje, da smo pnsodbo sklenjeno z g. .Tnlcol»oin l)ol>i-iiioi>i in da jo nase glavno zastopništvo v I^.jia>l,isiiii prevzel iiuHlodnilc .Im«- I.tii<>ui'ifi g. VIKTOR SCHIFFER („l)rl IJiiCarJl"). Zahvaljeviijoč se za zaupanje, ktero je skazavalo ji. n. občinstvo „i»i->-oiiiii <>b:<»i*k1£<»iiiii hi>1oh-iiotnii »nivni-ovn-lnojnia -ii", kakor tudi njeni pravni naslednici, )iio9imo, da sc nam taisto oiirani tudi še za bodočnost. Ponudbe na zavarovanje sprejema takoj g. Vilfi.oi- v Ljiil>^Imii, kakor tudi drugi gospodje naši krajevni zastopniki po deželi, kteri tudi z veseljem dajo pojasnila vsakemu, kdor jih potrebuje. ..JM+tmJjji, 7. novembra 1884. Glavno KaNtopiiiHtvo društva „Wiener Versicherungs-Geselischaft in Wien". a. MicoH. Tink „KatoH$ke" TlHkurne t LJuilJaiii.