OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 13 nosilci z veliko zaËetnico napisane Kulture. Dragi moji bratje in moje sestre: Rada vas imam! Še kako dobro se zavedam, tudi v imenu tiste poniglave politike naših slovenskih državnikov, ki se tega sploh ne ali pa premalo zavedajo, da je vaš obstoj na senËni strani Alp še kako povezan tudi z našim obstojem na sonËni strani Alp. In da ‡ goreËe upam, da do tega ne bo prišlo ‡ ko boste v vašem boju za slovenski jezik in narod omagali vi, smo na vrsti mi na sonËni strani Alp. In prisrËna hvala, ker z vami, ki ste neskonËno prekaljeni in preizkušani v boju za obstanek slovenskega naroda in jezika, lahko obhajam naš najveËji Slovenski kulturni praznik ‡ Prešernov dan. Datum prejema prispevka v uredništvo: 20. 2. 2006 Strokovni Ëlanek/1.04 Zvezda Delak Koæelj SODOBNI VIDIKI DOMA»IH IN MEDNARODNIH PREDPISOV TER DOKUMENTOV NA PODRO»JU VARSTVA KULTURNE DEDI©»INE Financiranje in vloga lastnika IzvleËek Evropska unija, katere del smo od leta 2004, je pristojnosti s podroËja kulture, varstva kulturne dediπËine in urejanja prostora prepustila posameznim dræavam. Le varstvo okolja, ki se tiËe tudi kulturne dediπËine, je eno od kljuËnih podroËij skupne evropske pravne ureditve. Mednarodne konvencije s podroËja varstva1 kulturne dediπËine neposredno zavezujejo podpisnice k njihovemu izvajanju. Vrsta deklaracij in resolucij z varstvenega podroËja kot politiËnih dokumentov usmerja in zavezuje k operativnim dejanjem v prid varstva. Prispevek ugotavlja naπe dejansko (prepoËasno) sledenje tem dokumentom in ugotavlja naπe pomanjkljivosti in (πe neures- niËene moænosti) pri uveljavljanju vloge lastnika, kakor tudi ustreznega financiranja varstvene dejavnosti, tako v varstve- ni zakonodaji kakor tudi osrednjih dræavnih dokumentih. Abstract The European Union, which Slovenia joined in 2004, leaves the responsibilities in the field of culture, cultural heritage protection and spatial planning to the individual states. Only the environment protection related also to cultural heritage is one of the key fields of the acquis communautaire. International conventions covering cultural heritage protec- tion2 directly oblige signatories to implement them. A number of declarations and resolutions in the field of protection as well policy documents provide guidelines and impose obliga- tions to take steps towards protection. This contribution examines our present too slow compliance with these documents, as well as our deficiencies and (yet unrealised possibilities) in the establishment of the role of the owner, and also in providing suitable financing of the protection activity both in the protective legislation and in key national documents. Uvod Zaradi dræavnotvornega pomena kultura ni bila prenesena na podroËje, s katerim bi se ukvarjala Evropska unija, ostala je v pristojnosti nacionalnih dræav. Edina izjema je kulturno sodelovanje (v pomenu tako imeno- vane subsidiarnosti), ki dopuπËa Evropski uniji, da se vanj vkljuËuje s programi. flDejavnost skupnosti je namenjena spodbujanju sodelovanja med dræavami Ëlanicami in, Ëe je to treba, podpiranju in dopolnjevanju njihove dejavnosti na naslednjih podroËjih: • izboljπevanje poznavanja in razπirjanja kulture in zgodovine evropskih narodov; • ohranjanje in varstvo kulturne dediπËine evropskega pomena; • nekomercialna kulturna izmenjava; • umetniπko in knjiæevno izraæanje, tudi na avdio-vizualnem podroËju.«3 1 Varstvo: kot prevod iz angl. protection je podrejen pojem in obsega zakonsko, upravno in strokovno dejavnost. Ohranjanje: kot prevod iz angl. conservation je najπirπi pojem. Zdruæuje vse vrste politik, strategij, zakonskih, upravnih in tehniËnih ukrepov in dejavnosti v povezavi z dediπËino. ZaπËita: kot prevod iz angl. preservation pomeni konkretne ukrepe in aktivnosti, katerih namen je prepreËevanje neæelenih sprememb in slabπanja stanja dediπËine. 2 Protection (in Slovene varstvo) is a subordinate term and encom- passes legal and professional activities and those connected to public administration. Conservation (in Slovene ohranjanje) is the widest term. It encompasses all sorts of policies, strategies, legal, public administration and technical measures connected to the heritage. Protection (in Slovene zaπËita) means the concrete measures and activities, the intention of which is to prevent undesired changes and worsening of the condition of heritage. 3 128. Ël. Pogodbe o Evropski Uniji (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe πt. 7/04). Ta Ëlen se bo predvidoma prenesel tudi v t. i. Ustavno pogodbo Evropske unije. SED-5 13 4/18/06, 5:46:56 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 14 Kakor kultura, je tudi urejanje prostora v Evropski uniji prepuπËeno posameznim dræavam. Le varstvo okolja je eno kljuËnih podroËij skupne evropske pravne ureditve, ki se tiËe tudi trajnega ohranjanja nepremiËne kulturne dediπËine. Kultura si je le teæko in poËasi pridobila svoj prostor v skupni evropski politiki s tremi kulturnimi programi, ki so se leta 2000 zdruæili v enotno Kulturo 2000 s simboliËnim proraËu- nom. Vsa velika sredstva za kulturo so se posredno zagotav- ljala prek drugih programov, predvsem strukturnih skladov. Vzpostavili so jih leta 1989 kot mehanizem, s katerim naj bi dosegli enakomernejπi regionalni razvoj in uveljavili podporo programom in projektom na podroËjih: zaposlovanja, regio- nalnega razvoja, turizma, informativne tehnologije, socialne integracije, kakovosti æivljenja. Zaradi slabe organiziranosti ob zapletenih mehanizmih in visokih zahtevah glede priprave projektne dokumentacije so bile dræave (πe posebno) kandi- datke bolj ali manj (ne)uËinkovite pri konkuriranju za evrop- ski denar v Kulturi 2000. Pri nas uspeπno razvijamo projekte predvsem na podroËju revitalizacije kulturnih spomenikov in koncipiranja multimedijskih centrov. Podlaga za naπe zajemanje iz strukturnih skladov je Dræav- ni razvojni program 2002‡20064 z jasnimi prioritetami: konkurenËnost gospodarstva, razvoj Ëloveπkih virov in regio- nalni razvoj. Zastavljen je bil na podlagi evropskih navodil: kakor v Evropski uniji, je tudi tu kultura vkljuËena posredno, prek sploπnih ciljev, kar pomeni moænost Ërpanja sredstev le prek πirπih projektov. Zakaj tak uvod? Opozoriti æelimo na nove naloge kulture in dejavnosti, ki se varstveno ali kako drugaËe veæejo na kul- turno dediπËino in ki smo jih prisiljeni spoπtovati in sprejeti. Po drugi strani pa nam tudi prinaπajo doslej πe nepoznane moænosti. Po poskusih ideoloπke instrumentalizacije kulture v nekdanjem politiËnem sistemu, nam ob naπi neaktivnosti oziroma neupoπtevanju novih dejstev preti ali pretirana ekono- mizacija ali marginalizacija naπe dejavnosti. »e prenesemo predstavljena dejstva na podroËje varstva kul- turne dediπËine, bomo laæje opredelili bojazni glede omenjene odrinjenosti in neuËinkovitosti naπega delovanja, Ëe æe ne raz- voja in uspeπnosti delovanja varstvene dejavnosti. Mednarodni predpisi in dokumenti, ki obravnavajo varstvo kulturne dediπËine Kot je znano, slovenska ustava omogoËa neposredno izvajanje doloËb mednarodnih pogodb, katerih podpisnica je Slovenija. Konvencije, deklaracije in resolucije s podroËja varstva kul- turne dediπËine kot politiËni dokumenti usmerjajo in zave- zujejo podpisnice v operativno delovanje v prid varstva. Od samega njihovega izvajanja, prilagoditve in ustrezne konk- retizacije domaËih predpisov ter strokovne usposobljenosti varstvene stroke je odvisna uspeπnost neposrednega varstva. Slovenija kot dræava kljub podpisom in ratifikaciji πe vedno ni pristopila k izvajanju nekaterih starejπih priporoËil, pred- vsem s podroËja celostnega ohranjanja stavbne in naselbinske dediπËine ter varovanih obmoËij, ki so skupno delo narave in Ëloveka kot delov kakovostnega æivljenjskega bivalnega okolja. Ti dokumenti se v Evropi pripravljajo od srede sedem- desetih let 20. stoletja. Æe leta 1976 je Odbor ministrov Sveta Evrope v posebni resoluciji priporoËil vladam dræav Ëlanic, naj svoje notranje sis- teme zakonov in predpisov prilagodijo zahtevam flcelostnega ohranjanja« stavbne dediπËine,5 kar je dobilo vso strokovno in politiËno uveljavitev v Granadski,6 Malteπki7 in Evropski krajinski8 konvenciji. Za izvedbo naËel in vodil iz predstavljenih krovnih doku- mentov Svet Evrope pripravlja πe posebna priporoËila za najpomembnejπa podroËja, vezana na celostno ohranjanje dediπËine, kot npr.: izobraæevanje strokovnjakov, pospeπevanje obrti, vezanih na obnovitvene posege, dokumentiranje, traj- nostni razvoj9 (tudi) turizma, varstvo dediπËine pred naravni- mi nesreËami, propadanjem, onesnaæevanjem, nezakonitimi dejanji, do usmeritev za varstvo posameznih tipov dediπËine. Neizvajanje ratificiranih konvencij in vrste priporoËil, ki urejajo posamezne vidike dejavnosti, zvrsti dediπËine ali var- stvenih ukrepov, je posebno zaskrbljujoËe πe zato, ker novejπe evropske usmeritve nadgrajujejo takrat zastavljeno celostno ohranjanje dediπËine z novimi zahtevami. Slovenija πe ni obvladala temeljnih veπËin takega pristopa, nedvomno tudi zaradi dejstva, da se resor kulture ne zaveda svoje iniciativne vloge pri tem. Za uveljavljanje konvencij so nujne veËja vloga dræave, posebne strategije in prilagoditve na podroËju varstva in ohranjanja dediπËine, s poudarjeno odgovornostjo pros- torskega in razvojnega naËrtovanja ter prilagoditve kulturne, okoljske in prostorske politike. V mednarodnem politiËnem in strokovnem prostoru se je v zadnjih 30 letih poveËal pomen kulturne dediπËine, strokovni 4 Ministrstvo za gospodarstvo, Dræavni razvojni program 2001‡2006 (predlog). Ljubljana 2001. 5 Council of Europe, Resolution (76) 28 concerning the adaptation of laws and regulations to the requirements of integrated conservation of the architectural heritage. V: European cultural heritage (Volume I). Strasbourg 2002, Council of Europe Publishing, 199‡207. 6 Council of Europe, Convention for the Protection of the Architectural Heritage of Europe (Granada, 3 October 1985) (ETS No. 121) and explanatory report. Nav. delo, 109‡130. 7 Council of Europe, Convention for the Protection of the Archeological Heritage (revised) (Valletta, 16 January 1992) (ETS No. 143) and explanatory report. Nav. delo, 131‡150. 8 Council of Europe, European Landscape Convention (Florence, 20 October 2000) (ETS No. 176) and explanatory report. Nav. delo, 151‡174. 9 Trajnostna raba dediπËine je raba dediπËine le na naËin in v obsegu, ki dolgoroËno ne povzroËa izgube spomeniπkih lastnosti, tako da ostaja neokrnjena njena sposobnost zadovoljevanja kulturnih potreb in priËakovanj sedanje in prihodnjih generacij. Trajnostni raz- voj dediπËine je zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bile s tem okrnjene moænosti prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb po dediπËini, ki bodo predvidoma veËje. Trajnostni razvoj dediπËine je kontroliran razvoj, omejen tako, da ne povzroËa njene degradacije. Predpostavlja poznavanje dediπËine kot neobnov- ljivega ustvarjalnega vira, njegovo rabo do doloËenih mej in usmer- janje gospodarsko-druæbenega in prostorskega razvoja s ciljem trajne ohranitve dediπËine. SED-5 14 4/18/06, 5:46:57 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 15 interes se je prenesel tudi na druge kulturne in zgodovinske (ne dediπËinske) znaËilnosti æivljenjskega okolja. Pojmovanje dediπËine kot omejitvenega dejavnika za nove izzive je æe daleË preseæeno. Po prvem sreËanju vodij vlad in dræav Ëlanic Sveta Evrope10 se pospeπeno uveljavljajo nova idej- na izhodiπËa v Svetu Evrope in Evropski uniji (πe posebno v okviru delovanja evropskih kulturnih ministrov), katerih rezultat je tudi posodobitev pojmovanja kulturne dediπËine in nove smeri njenega varstva in ohranjanja. Povezane so z uveljavljanjem nove politiËne vloge dediπËine,11 tako tudi vloge dediπËine kot dejavnika ekonomskega, druæbenega povezovanja in trajnostnega razvoja kot ene najveËjih potreb razπirjene Evrope12 ter konËno vlogo dediπËine pri odgovoru na izzive globalizacije.13 Vsi ti dokumenti tudi bolj ali manj neposredno opozarjajo na potrebo ‡ poleg osrednje vloge lastnika pri odloËanju o vseh postopkih v zvezi z dediπËino ‡ za vzpostavitev ugodnih pogo- jev za obnovitvene posege lastnikom ali drugim financerjem dediπËine ter njihovo ustrezno upravljanje. Slednje pobude vsebujejo tudi Evropska prostorska razvojna perspektiva,14 Vodilna naËela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine15 kakor tudi Evropski vodiË po podeæelski stavbni dediπËini.16 ©e posebno pa postavlja v ospredje Ëloveka kot lastnika, upo- rabnika, financerja, obËudovalca, naËrtovalca ipd. Okvirna konvencija Sveta Evrope o pomenu kulturne dediπËine za druæbo.17 Nove, dodatne vsebine in vidiki kulturne dediπËine, opredeljeni v naπtetih dokumentih, ob omenjeni πiritvi strokovnega zani- manja na vse kulturno okolje, pogojujejo in narekujejo dodatne zadolæitve tudi etnologom. Dopolniti in utemeljiti jih moramo tudi z Univerzalno deklaracijo o kulturni raznovrstnosti18 in s Konvencijo o varstvu nematerialne kulturne dediπËine.19 Najkonkretnejπe gradivo, ki opredeljuje ukrepe za podporo financiranja varstva stavbne dediπËine, je PriporoËilo 6. Odbo- ra ministrov πt. R (91).20 Podrobneje definira finanËne ukrepe, kot npr. podpore, posojila, obdavËevanje in posebne ukrepe za podpiranje sponzorstva posameznikov, podjetij in ustanov. flUkrepe za ohranitev in ponovno oæivitev«, ki so upoπtevali tudi izkuπnje in moænost finanËnih spodbud lastnikom dediπËine, smo podrobneje obdelali v Tretjem skupnem poroËilu o zgodovinskih srediπËih Regij Delovne skupnosti Alpe-Jadran.21 Med drugim je tudi Parlamentarna skupπËina Sveta Evrope leta 2003 sprejela Resolucijo o davËnih olajπavah za dejavnost ohranjanja kulturne dediπËine.22 DomaËi predpisi in dokumenti, ki urejajo varstvo kulturne dediπËine Okvir ureditve podroËja varstva kulturne dediπËine pri nas omogoËa Zakon o uresniËevanju javnega interesa za kulturo.23 Sedanja institucionalna ureditev dejavnosti varstva kulturne dediπËine temelji na doloËbah Zakona o varstvu kulturne dediπËine.24 Zakon opredeljuje pravico do odπkodnine (52. Ël.) lastniku spomenika, Ëe se mu zaradi varstvenega reæima poslabπajo pogoji za gospodarsko izkoriπËanje spomenika, in tega ni mogoËe nadomestiti z drugo dejavnostjo v okviru opredelje- nega varstvenega reæima. Lastnik spomenika ima pravico do vlaganja javnih sredstev (53. Ël.), Ëe zahtevajo vzdræevanje ali posegi v spomenik zaradi njegovega varstva ali prenove izredne stroπke, ki presegajo gospodarsko korist in obiËajne stroπke vzdræevanja. Kljub dejstvu, da zakon opredeljuje flohranjanje in varovanje dediπËine kot skrb vseh in vsakogar« ter vsebuje doloËbo, da je fldediπËino treba ohranjati in varovati v vseh okoliπËinah« (4. Ël.), ne obstaja noben zakonski mehanizem, ki bi zagotavljal financiranje kulturne dediπËine tako glede spomeniπkih last- nosti kakor fiziËnih struktur nepremiËnin. 10 Council of Europe, First Summit (Vienna, 8‡9 October 1993). Excerpt from the Final Declaration. V: European cultural heritage (Volume I). Strasbourg 2002, Council of Europe Publishing, 15. 11 Council of Europe, Fourth European Conference of Ministers responsible for the Cultural Heritage (Helsinki, 30‡31 May 1996). Helsinki Declaration, Resolution No. 1, No. 2. Nav. delo, 43‡49. 12 Council of Europe, Second Summit (Strasbourg, 10‡11 October 1997). Excerpt from the Final Declaration. Nav. delo, 16. 13 Council of Europe, Fifth European Conference of Ministers responsible for the Cultural Heritage (Portoroæ, Slovenia, 6‡7 April 2001). Declaration, Final Declaration, Resolution No. 1, No. 2. Nav. delo, 50‡59. 14 European Union, Informal Council of Ministers responsible for Spatial Planning, European Spatial Development Perspective. Towards Balanced and Sustainable Development of the Territory of the European Union. Potsdam 1999, European Commission. 15 Council of Europe, European Conference of Ministers respon- sible for Regional Planning, Guiding Principles for Sustainable Spatial Development of the European Continent. Council of Europe Publishing. Hannover 2000. 16 Council of Europe, European Conference of Ministers respon- sible for Regional Planning, European Rural Heritage Observation Guide. Ljubljana 2003. www.coe.int/T/E/Cultural_Cooperation/ Environment/CEMAT 17 Council of Europe, Committe of Ministers, Draft Framework Convention on the value of Cultural Heritaeg for society and its Explanatory Report. Faro 2005. 18 UNESCO, Universal Declaration on Cultural Diversity. UNESCO 2001, Paris 2002. 19 UNESCO, Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural heritage. Paris 2003. http://www.portalunesco.org/culture 20 Council of Europe, Recommendation No. R (91) 6 on measures likely to promote the funding of the conservation of the architectural heritage. V: European cultural heritage (Volume I). Strasbourg 2002, Council of Europe Publishing, 251‡258. 21 Delovna skupnost Alpe-Jadran, Tretje skupno poroËilo o zgo- dovinskih srediπËih, flUkrepi za ohranitev in ponovno oæivitev«. Gradec 2003, 60‡72. 22 Council of Europe, Steering Committee for Cultural Heritage (CDPAT), Recommendation 1634 (2003) of the Parliamentary Assembly on Tax incentives for cultural heritage conservation (tipko- pis), Strasbourg 2004. 23 Zakon o uresniËevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, πt. 96/02). 24 Zakon o varstvu kulturne dediπËine (Uradni list RS, πt. 7/99). SED-5 15 4/18/06, 5:46:57 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 16 Æal se le redki zavedamo dejstva, da je varovanje in ohra- njanje vrednot kulturne dediπËine mogoËe uspeπno izvajati le v primeru, da se v nacionalnih politikah na podroËjih, ki zadevajo dediπËino, uveljavi smotrnost ohranjanja obstojeËega stavbnega sklada tudi kot dokazane ekonomske kategorije. Politika urejanja prostora in gospodarskega razvoja mora v svoja temeljna izhodiπËa prevzeti veliko πirπi obseg varovanja kulturne dediπËine kot doslej. VeËplastni uËinki take politike se bodo pokazali πele v daljπem Ëasovnem obdobju in bodo nedvomno dopolnili uspeπnost varstvenih naËel in vlaganj, ki se sicer napaËno kaæejo kot zgolj oæje varstveno podroËje. Naj komentiram to trditev: kulturna dediπËina je praviloma plod dolgotrajnega razvoja in ne nekega ‘ad hoc’ nasilno zastav- ljenega dejanja, kot se (pre)pogosto poraja ali naËrtuje danes. Pomeni dolgoroËno, trajno vrednost v razmerju do sodobnih, praviloma izsiljenih posegov (kot npr.: novogradnje, prede- lave, ruπenja, namerno zanemarjanje stavb zaradi πpekulacij z zemljiπËi), katerih uËinke ne moremo vnaprej ustrezno ovrednotiti. Direktorat za kulturno dediπËino koordinira25 (so)financiranje obnov razglaπenih kulturnih spomenikov s proraËunskimi sredstvi Ministrstva za kulturo s seznama flKulturnega tolarja«, spomenikov v lasti Republike Slovenije, dalje spomenikov v lasti lokalnih skupnosti, verskih skupnosti in spomenikov v lasti drugih pravnih in fiziËnih oseb na podlagi razpisa. Ugotavljamo zmanjπevanje vsote sredstev za zadnji sklop spomenikov na raËun prvih dveh. Podatki o vlaganju sredstev drugih financerjev, to je obËin, Rimskokatoliπke cerkve in lastnikov v vzdræevanje in obnovo kulturnih spomenikov, ki se ne sofinancirajo iz dræavnega proraËuna, niso popolni. Grobe ocene prispevkov zasebnih vlagateljev so v zadnjem desetletju dosegle do 1/4 sredstev, ki jih za obnovo in vzdræevanje namenjajo dræava in obËine. Ocenjujemo, da se ta deleæ v zadnjem Ëasu poveËuje in se bo predvsem zaradi tega, ker subvencije iz javnih sredstev ne krijejo vseh stroπkov, πe poveËeval. Po drugi strani so dræavne pomoËi (kakor tudi lokalnih skupnosti) namenjene preteæno programom obnov in strokovno vpraπljivim rekonstrukcijam spomenikov. Zaradi pomanjkljive koordinacije tudi niso znani podatki o vlaganjih drugih resorjev (programi za razvoj podeæelja, investicije v πolstvo, zdravstvo, javno upravo itd.). VeËja koor- dinacija na tem podroËju je nujna zaradi pridobitve finanËnih podpor iz strukturnih skladov Evropske unije. Kot je reËeno v uvodnem poglavju, dræava in veËina obËin (πe) nimajo mehanizmov za podpiranje rednega ali investicijskega vzdræevanja posameznih spomenikov, dediπËine in obmoËij. Ta je z gospodarskega in varstvenega vidika vsekakor uËinkovitejπi kot vlaganje v obnove in rekonstrukcije ruπevin ali teæko reπljivih spomenikov. PodroËje finanËnih podpor za zasebnike (fiziËne in pravne osebe) in lokalnih skupnosti, ki æelijo vlagati v vzdræevanje in obnovo kulturne dediπËine, je v Sloveniji med najbolj zanemarjenimi podroËji kulturne politike. Kljub finanËnim obremenitvam, ki jih zakonska doloËila nalagajo lastnikom in uporabnikom spomenikov, dræava zanje zaenkrat ne priznava drugih finanËnih olajπav kot tistih, ki jih je nudil sploπni fiskalni reæim v okviru zakonodaje in jo je urejal davek na dohodnino, davek na dobiËek pravnih oseb, davek na dodano vrednost ipd. Edini izjemi sta Zakon o dedovanju in zaenkrat πe veljavni Zakon o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljiπË, kjer je dejstvo, da gre za kulturni spomenik, razlog za doloËene davËne olajπave. Pri nas sponzoriranje varstva nepremiËne kulturne dediπËine s strani podjetij skoraj ne obstaja, deloma zaradi slabo razvite zavesti o pomenu dediπËine, deloma zaradi tega, ker so bile pravne osebe oproπËene davka na dobiËek le do skupne viπine treh tisoËink dohodka. Zasebniki so z novo davËno zakonodajo oproπËeni do viπine dveh (prej treh odstotkov) dohodnine od sredstev, ki jih namenjajo v Ëlovekoljubne in sploπno koristne namene, med katerimi je upoπtevana tudi obnova kulturnih spomenikov. Financiranje ohranjanja kulturne dediπËine, ki ni spomenik, je predvsem stvar lastnikov oziroma investitorjev posegov v prostor. Na podlagi sprejetih zakonskih in mednarodnopravnih obveznosti naπe dræave, ki se, kot æe predstavljeno, nanaπajo na celostno varstvo26 stavbne in arheoloπke dediπËine, nekateri investitorji zagotavljajo tudi financiranje tistega dela posegov, ki je potrebno za ohranitev dediπËine. flAnaliza stanja na podroËju kulture in predlog prednostnih ciljev«27 v usmeritvah in ukrepih poudarja potrebo po uvedbi novih, dopolnilnih mehanizmov dræavnega subvencioniranja obrestnih mer za posojila, namenjenih za vzdræevanje in obnovo kulturnih spomenikov. Ukrepi predvidevajo tudi izboljπanje stanja na podroËju davËnih olajπav za lastnike kul- turnih spomenikov (davek na dohodek, davek na premoæenje, pri lokalnih dajatvah, davek na prenos lastniπtva ‡ v primeru dedovanja ali darovanja itd.). V analizi so tudi opredeljeni ukrepi izboljπanja stanja na podroËju sponzoriranja dediπËine ter mecenstva z davËnimi spodbudami in drugimi metodami, ki bi podpirale sponzorske ustanove, v katerih bi zdruæevali sredstva za financiranje razliËnih oblik varstva dediπËine. Predvideni ukrepi so usmerjeni v oblikovanje sklada kulturne dediπËine (æe dvakrat neuspelo oblikovanje!), pritegnitev vseh 25 Po ukinitvi Uprave RS za kulturno dediπËino s 1. 1. 2004 pokriva upravne naloge s podroËja kulturne dediπËine Direktorat za kulturno dediπËino v okviru Ministrstva za kulturo. 26 Celostno varstvo stavbne dediπËine vkljuËuje varstvo kot bistveni cilj kulturne politike, urejanja prostora in urbanizma. Spodbuja programe za njeno: obnovo in vzdræevanje, rabo izroËenih znanj in gradiv, ki so bistveni za prihodnost dediπËine. Zavzema se za: primer- no rabo, dostop javnosti in sodelovanje vseh pristojnih sluæb. Je smiselna porazdelitev nalog ohranjanja dediπËine na razliËne dræavne organe in lokalne skupnosti ter sodelovanje med njimi. Dræavljani ‡ lastniki dediπËine in drugi zainteresirani (druπtva, zdruæenja, ne- vladne organizacije) so pomemben in enakopraven soudeleæenec pri sprejemanju odloËitev na vseh ravneh odloËanja. 27 Ministrstvo za kulturo, Analiza stanja na podroËju kulture in predlog prednostnih ciljev. Ljubljana 2002. SED-5 16 4/18/06, 5:46:58 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 17 razpoloæljivih virov financiranja oz. vkljuËevanja v projekte drugih sektorjev, izboljπanje strokovnega varstva s finan- ciranjem pilotnih projektov, predhodnih πtudij in strokovnih zasnov. Trije dræavni strateπki dokumenti: flAnaliza …«, flStrokovne zasnove za varstvo nepremiËne kulturne dediπËine za pripravo strategije prostorskega razvoja Slovenije«28 in Smernice za naËrtovanje za strategijo prostorskega razvoja Slovenije (raz- voj dejavnosti varstva kulturne dediπËine in varstvo kulturne dediπËine)29 opredeljujejo πtiri sploπne cilje, ki izhajajo iz Strategije gospodarskega razvoja Slovenije 2001‡2006 s pri- oritetami in ukrepi. 1. Kulturna dediπËina bo na podroËjih, ki jih pokriva Minis- trstvo za kulturo, deleæna takπnega strokovnega, pravnega in finanËnega varstva, ki bo omogoËilo sedanjim in prihodnjim rodovom uæivanje v dediπËini. V ta namen je treba razvijati strokovno in pravno varstvo, izboljπati finanËne mehanizme in dolgoroËno ohranjanje dediπËine. Opredeljeni so tudi operativni cilji od usklajevanja politik na podroËju celost- nega ohranjanja dediπËine, podpore novim oblikam finan- ciranja, razvojnega naËrtovanja in upravljanja, nadgrad- nja sistema financiranja od sedanjih neposrednih dræavnih pomoËi z drugimi oblikami. Predvidene so podpore drugim varstvenim projektom, ki celostno ohranjajo in oæivljajo dediπËino. Prvi cilj predvideva tudi podpore nevladnim organizacijam na podroËju ohranjanja kulturne dediπËine, lokalnim skupnostim pri prevzemanju odgovornosti za ohranjanje kulturne dediπËine, pilotni primer prenosa pris- tojnosti za izvajanje varstva dediπËine na mestne obËine, izboljπanje strokovne ravni varstva. 2. Kulturna dediπËina bo dostopna Ëim πirπemu krogu ljudi in jo bodo prebivalci Slovenije obËutili kot vrednoto, s katero se identificirajo, in za katere ohranjanje se je vredno potru- diti. Zato je treba izboljπati dostopnost do dediπËine in pove- Ëati njen identifikacijski, vzgojni in gospodarski potencial (med drugim npr. uvajanje centrov za obiskovalce, oziroma interpretacijskih centrov). 3. Ohranjanje dediπËine bo upoπtevano kot prispevek h kako- vosti æivljenja in kot vzpodbuda za vzdræni gospodarski in druæbeni razvoj v celoti in πe posebej kot sestavina ure- janja, prenove in oæivljanja mest in drugih naselij, razvoja podeæelja in manj razvitih obmoËij. V ta namen je treba zagotoviti dediπËini vlogo spodbujevalca vzdrænega razvoja in kakovosti æivljenja. (Med drugim je treba tudi zagoto- viti takπne finanËne mehanizme v okviru politike skladnega regionalnega razvoja in drugih sektorskih politik na stano- vanjskem, komunalnem, turistiËnem, kmetijskem, πolskem podroËju, da bodo poleg doseganja temeljnih ciljev prispe- vali k ohranjanju dediπËine. Predvideni so tudi posebni raz- vojni projekti v obmoËjih s posebnimi razvojnimi problemi, ki bodo ustvarjali nove razvojne moænosti za gospodarsko in trajnostno rabo dediπËinskih potencialov.) 4. Slovenija bo bolj prepoznavna v Evropi in v svetu kot dræava, ki ima sicer nekaj izjemnih spomenikov, predvsem pa jo oblikujeta πtevilna in raznovrstna kulturna dediπËina in razvita skrb za njeno ohranjanje; tako je treba poveËati prepoznavnost Slovenije v Evropi in v svetu s pomoËjo kulturne dediπËine. Ohranjanje dediπËine je sestavina ohranjanja na regionalnih in lokalnih ravneh prepoznavne krajinske, arhitekturne in druge identitete. (Med drugim tudi predvideva ratifikacijo Konvencije o varstvu podvodne arheoloπke dediπËine ki je v teku; medtem ko je dræavni zbor ratificiral UNIDROIT konvencijo o ukradenih in nezakonito izvoæenih predmetih kulturne dediπËine æe leta 2004.) flNacionalni program za kulturo: 2004‡2007«30 obsega 10 sploπnih prioritet kulturne politike, deloma povzete po usmeri- tvah Evropske unije. Sploπni cilj na podroËju varstva kulturne dediπËine predstav- ljajo: I. Ohranjanje in razvoj kulturne raznolikosti Slovenije z var- stvom kulturne dediπËine ter poveËanje njene dostopnosti. Med ukrepe sodi tudi uvajanje posrednih finanËnih spodbud za vlaganje v dediπËino. Sledijo cilji: 1. Zagotoviti dostopnost celovitih informacij o kulturni dediπËini. 2. Zagotovitev ustreznih pogojev za varovanje in hranjenje nacionalne kulturne dediπËine, razvijanje strokovno, organi- zacijsko in informacijsko uËinkovite javne sluæbe ter skrb za raziskovalno infrastrukturo. 3. Zagotavljanje pogojev za uËinkovito izvajanje javne arhivske sluæbe in ustrezno varstvo arhivskega gradiva. 4. VkljuËevanje kulturne dediπËine v sodobno æivljenje in raz- voj, izboljπanje dostopnosti dediπËine in poveËanje njenega identifikacijskega in vzgojnega potenciala. 5. Zagotoviti dediπËini vlogo dejavnika v gospodarskem razvoju ter vlogo spodbujevalca trajnostnega razvoja in kakovosti æivljenja. (UresniËevanje cilja zahteva tudi oblikovanje konkretnih programov in projektov varovanja dediπËine, ki vkljuËujejo gospodarske uËinke; organiziranje podpore javnosti v obliki patronatov, oblikovanje finanËnih in upravljalskih orodij.) 6. PoveËati vkljuËenost Slovenije v mednarodni prostor s pomoËjo kulturne dediπËine. 7. Izboljπati dostopnost do podatkov o arhivskih fondih in zbirkah, ki jih hranijo slovenski javni arhivi, za razliËne kategorije uporabnikov. 28 Zavod za varstvo kulturne dediπËine Slovenije, Strokovne zas- nove za varstvo nepremiËne kulturne dediπËine za pripravo strategije prostorskega razvoja Slovenije ‡ predlog. Ljubljana 2003. 29 Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediπËino, Smernice za naËrtovanje za strategijo prostorskega razvoja Slovenije (razvoj dejavnosti varstva kulturne dediπËine in varstvo kulturne dediπËine). Ljubljana 2003. 30 Ministrstvo za kulturo, Nacionalni program za kulturo: 2004‡2007. Ljubljana 2004. SED-5 17 4/18/06, 5:46:58 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 18 Ob zakljuËku prispevka bi se osredotoËila πe na naslednje aktualne dræavne dokumente, ki se nanaπajo na obravnavano temo: Koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slove- nije za mandat 2004‡2008 v poglavju o kulturi (18) med dru- gim predvideva: - preuËitev uvedbe davËnih olajπav za mecene, donatorje in sponzorje; - izboljπanje varstva kulturne dediπËine s tem, da bo poskr- bela, da bodo politike na drugih podroËjih, ki neposredno zadevajo kulturno dediπËino, upoπtevale interese varstva.31 Strategija razvoja Slovenije32 v peti razvojni prioriteti ‡ Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja ‡ v poglavju o Razvoju nacionalne identitete in kulture predvideva (med drugimi pomembnimi pogoji za njen razvoj) v 11. alineji spodbujanje vlaganja in razvijanje javnega in zasebnega part- nerstva v kulturi.33 Ministrstvo za kulturo je ob predlogu sprememb πtirih fldavËnih« zakonov v letu 2005, ko so bili πe v medresorskem usklajevanju, predlagalo nekaj reπitev, ki bi omogoËile odbitek vlaganj v vzdræevanje in obnovo spomenikov pri dohodnini in pri davku na dobiËek pravnih oseb. Æal ti predlogi niso bili sprejeti, in to z obrazloæitvijo, da niso v skladu z usmeritvijo v postopno odpravljanje razliËnih davËnih olajπav. Najverjetneje bo Ministrstvo za kulturo ta vpraπanja reπevalo v okviru zakona o spodbujanju vlaganj v kulturo, ki je v pripravi. ZakljuËek Predstavila sem kljuËna dejstva mednarodnih predpisov in domaËih dokumentov v zvezi z varstveno dejavnostjo in finan- ciranjem obnovitvenih posegov, ki smo jim v doloËeni meri dolæni slediti. Konkretizacija sama in z njo povezana uËinko- vitost pa je odvisna le od politiËne volje posamezne dræave. V prispevku sem æelela opozoriti na pomembno dejstvo, da (bo) le projektno delovanje varstvene dejavnosti v povezova- nju z drugimi resorji (tako glede naËrtovanja, financiranja in neposredne izvedbe posegov), omogoËa(lo) ustrezne uËinke. Po drugi strani pa me skrbi njegovo udejanjanje, saj npr. za financiranje obnovitvenih posegov na stavbah, ki so ovred- notene kot kulturna dediπËina, nimamo niti ustreznih finanËnih mehanizmov. Leta 2003 je minilo æe 90 let od uvedbe profesionalne spomeniπke sluæbe, preselili smo se v nove prostore, ki so kot prvi v zgodovini namenjeni varstveni dejavnosti. Kljub obseæni reorganizaciji in novi varstveni zakonodaji, ki je v pripravi, upam in verjamem, da bomo dolgoroËno uspeli razviti tudi nove, ustrezne vsebine varstvene stroke in instru- mente neposrednih varstvenih posegov. Pri novih zadolæitvah varstvene stroke bi lahko poleg dodatno pridobljenih interdisciplinarnih znanj (kot npr. mediacija, komuniciranje, marketing), s katerimi bi πe poglobili odnose z lastniki kulturnih spomenikov in dediπËine, veliko pripomogle tudi (zaenkrat) premalo izkoriπËene nevladne organizacije na varstvenem podroËju in oblikovanje posebnih delovnih skupin za pripravo razpisne dokumentacije za pridobitev evropskih in domaËih proraËunskih sredstev. Literatura: Council of Europe 2000: European cultural heritage (Volume I), Intergovernmental cooperation: collected texts. Stras- bourg: Council of Europe Publishing. Council of Europe 2000: European Conference of Ministers responsible for Regional Planning (CEMAT), Guiding prin- ciples for Sustainable Spatial Development of the European Continent. Hannover: Council of Europe Publishing. Council of Europe 2003: European Conference of Ministers responsible for Regional Planning (CEMAT), European Rural Heritage Observation Guide. Ljubljana. http://www.coe.int/T/ E/Cultural_Co-operation/Environment/CEMAT Council of Europe 2004: Steering Committee for Cultural Heritage (CDPAT), Recommendation 1634 of the Parliamen- tary Assembly on Tax incentives for cultural heritage conser- vation. (Tipkopis). Strasbourg. European Union 1999: Informal meeting of Ministers responsible for spatial planning of the member states of the European Union, European Spatial Development Perspective. Potsdam: Published by European Commission. UNESCO 2002, Universal Declaration on Cultural Diversity, Paris: UNESCO. UNESCO 2003: Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage. Paris. http://www.Portalunesco.org/culture Delovna skupnost Alpe-Jadran 2003: Tretje skupno poroËilo o zgodovinskih srediπËih: Ukrepi za ohranitev in ponovno oæivitev. Gradec. Zakon o varstvu kulturne dediπËine (Uradni list RS, πt. 7/99). Zakon o uresniËevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, πt. 96/02). Pogodba o Evropski uniji (Uradni list RS ‡ Mednarodne pogodbe, πt. 7/04). Ministrstvo za kulturo 2002: Analiza stanja na podroËju kulture in predlog prednostnih ciljev. Ljubljana. Ministrstvo za kulturo 2003: Uprava RS za kulturno dediπËino, Smernice za naËrtovanje za strategijo prostor- skega razvoja Slovenije (razvoj dejavnosti varstva kulturne dediπËine in varstvo kulturne dediπËine). Ljubljana. Ministrstvo za kulturo 2004: Nacionalni program za kulturo: 2004‡2007. Ljubljana. Zavod za varstvo kulturne dediπËine Slovenije 2003: Strokovne zasnove za varstvo nepremiËne kulturne dediπËine za pripravo strategije prostorskega razvoja Slovenije ‡ Pred- log. Ljubljana. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 5. 1. 2006 31 Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija ‡ krπËanska ljudska stranka, Slovenska ljudska stranka in DemokratiËna stranka upokojencev Slovenije, Koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije, Ljubljana 2004, 75. 32 Urad za makroekonomske analize in razvoj, Strategija razvoja Slovenije, Ljubljana 2005. 33 Nav. delo, 63. SED-5 18 4/18/06, 5:46:59 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black