naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Korenčkovi dvakrat Kako dolgo še prodajalna razprodali kulturni dom Borovo v Mozirju? v Mozirju STRAN 18 STRAN 7 BENCINSKI SERVIS Oglasi -gostišče GRAD VRBOV^^ evne malice m kosilo 3fcSBrvat'^ .ij ^..iji'.'.i.^. ,n:' ■:r1 nl'.-:!" l- lk , jdJafftSf sa rojstni "Hi'VJ. ùffffle, o^rp/jid, .j I-it'll,i kï... ¿iiruv.1i lit. 'M., J.......... ■W L- ,.„:,; '. :.■ MuGlaN-L un? .Nun ¡i.. . i * i1 * N 11 *..'_.'.' 111 ; JnJ Ij: i'iWtî Jiaftif 0f£ta;\:7\! i ri?i-, r.'j.'.'i ip.ifti ¡travo lil i?i'J5Difii;oi3 . iiftfifiBfij? I 2 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Kaj prinaša zakonodaja v letu 2014?..............4 Fašunova hiša: Dobrodelno kosilo za številčno družino.........6 Intervju: Sonja Špoljaric, direktorica kadrovskega in splošnega področja v BSH Hišni aparati Nazarje...............................8 Bočna: Visoke in različne položnice za odpadke razburjajo krajane .....................10 Logarska dolina: Italijanski premier praznike preživel v naši dolini...........................................10 Društvo brezposelnih Slovenije: Prvo socialno podjetje v naši dolini in bogat načrt razvojnih programov..................14 Golobovi v Podvolovljeku Tik pred prazniki jim je ogenj uničil velik del imetja..........................................16 Kulturno društvo Gornji Grad: Jaslice, hiše in domačije izpod rok Jožeta Božiča....................................17 Smučarski skoki za ženske: Organizacijske priprave v polnem teku.......20 Tretja stran Spremeni se sam in spremenili se bodo drugi Spremembe so edina stalnica v našem življenju. Nič ni statičnega, vse se giblje v določeni smeri z določeno hitrostjo - od atoma do galaksij. Po zakonu singularnosti se hitrost teh sprememb neprestano povečuje. To je lahko tudi odgovor na naše občutke, da čas teče vse hitreje. V tako spreminjajočem se okolju po Darwi-novem zakonu ne preživijo največji ali najmočnejši, ampak tisti, ki se znajo najhitreje in najbolje prilagoditi. Na začetku novega leta nas je pričakalo veliko sprememb na področju davčne in druge zakonodaje. Vedno več ljudi je mnenja, da jih država prekomerno obremenjuje in da je v svojih potrebah nenasitna. Večina državljanov meni, da živimo v nepravični družbi, ki temelji na pohlepu in potrošniški miselnosti. Malodane vsi s(m) o prepričani, da so potrebne spremembe. Toda kaj narediti, da se bodo zgodile? V časniku Dnevnik sem pred časom med pismi bralcev zasledil razmišljanje Milana Mrde-noviča z Raven na Koroškem, s katerim se lahko poistovetim. Milan se zaveda, da »če želimo spremembe na bolje, moramo najprej spremeniti sebe. Revolucija, ki jo vsi tako nestrpno pričakujemo, se lahko začne danes, in to v naših srcih. Prenehajmo misliti in živeti tako, kot od nas zahtevajo trenutni oblastniki! Sami se spremenimo, da bi lahko postali živ spomenik svobode, ljubezni in sočutja, s katerim nobena oblast, sistem ali družba ne bo več mogla manipulirati. Če bomo začeli s spremembami pri sebi, bomo s tem sprožili verižno reakcijo sprememb pri drugih. (...) Človeka ne moreš spremeniti na silo, sam se bo spremenil, če bo le našel dober zgled pri drugih. Zakaj mu torej mi ne bi ponudili takšnega zgleda?« Toda spremeniti samega sebe ni tako lahko. Tega se zaveda vsak, ki je to že poskusil. Za spremembo miselnih vzorcev in navad, ki smo jih pridobili v zgodnjem otroštvu in jih nato utrjevali skozi leta, morda desetletja, potrebujemo kar nekaj volje, energije in vztrajnosti. Če manjka katerikoli od teh treh elementov, bo sprememba, če bo nje sploh prišlo, zgolj kratkotrajna. Ljudje imamo možnost svobodne izbire: lahko ostanemo takšni, kakršni smo, ali pa se spremenimo. Zanimivo je, da nekateri zavračajo spremembe, čeprav so s trenutnim stanjem zelo nezadovoljni. Preveč »varno« se počutijo tam, kjer so, da bi bili pripravljeni »tvegati« poskus, da bi jim bilo bolje. Mnogi takšno ravnanje opravičujejo s pesimizmom, da ni mogoče spremeniti ničesar. Darwin se s tem ne bi strinjal. In tudi jaz se ne. ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 2, 10. januar 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 3 Tema tedna KAJ PRINAŠA ZAKONODAJA V LETO 2014? Veliko sprememb in (še) tanjše denarnice Leto 2014 prinaša kar nekaj sprememb v slovenski zakonodaji. Največ pozornosti je trenutno deležen nepremičninski zakon, ki je v veljavo stopil 1. januarja, a to še zdaleč ni edina sprememba, ki nam jo pripravljajo slovenski politiki. Drugačna pravila nas čakajo tudi na področju zdravstva, sociale, dela študentov, inšpekcije dela ter sive ekonomije, pričakujemo lahko tako podražitve kot nekaj olajšav. NAJPREJ NA UDARU LASTNIKI NEPREMIČNIN Precejšnje spremembe, predvsem v denarnici, prinaša novi Zakon o davku na nepremičnine, ki je že začel veljati. Podatke o nepremičninah, njihovi posplošeni tržni vrednosti in izračunani višini davka naj bi lastniki nepremičnin predvidoma prejeli do februarja. Na samo ocenjeno vrednost nepremičnine se lastniki le-te ne morejo pritožiti, podatke o nepremičninah, ki so zapisani v evidencah geodetske uprave, pa lahko spreminjajo še do marca. S 1. aprilom bo takratno stanje nepremičnine posredovano davčni upravi za obračun davka. Durs bo za leto 2014 odločbe o odmeri davka na nepremičnine poslal najkasneje do konca maja. Davek bo mogoče poravnati v več obrokih, prvega predvidoma avgusta, število obrokov pa bo odvisno od višine odmerjenega davka. Nepremičninski zakon naj bi v državno blagajno prinesel okoli 400 milijonov evrov, vendar se z njegovo uvedbo številni ne stri- nostno obravnavo. To je druga zahteva za oceno ustavnosti, saj je zakon na zahtevo stranke SDS že v ustavni presoji, vložitev zahteve pa je napovedal tudi državni svet. Prihodnost zakona je tako še precej negotova. ZDRAVSTVO V ZNAMENJU REFORM OZIROMA PODRAŽITEV Finančna vzdržnost javne zdravstvene blagajne bo ena izmed Precejšnje spremembe, predvsem v na nepremičnine, njajo. Združenje občin Slovenije je tako v prvih letošnjih dneh vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine skupaj s predlogom za začasno zadržanje izvajanja in absolutno pred- denarnici, prinaša novi Zakon o davku ki je že začel veljati. glavnih skrbi slovenske države tudi v letošnjem letu. Poslovanje v zdravstvu bo nekoliko olajšal interventni zakon, ki je bil potrjen konec lanskega oktobra, varčevalni ukrepi pa bodo začeli veljati 1. Marjana Veršnik Fale, direktorica CSD Mozirje: »Večina sprememb gre v smeri izboljšanja materialnega položaja upravičencev. Spremembe, ki jih je prinesel zakon s 1. januarjem, so štipendija za mladoletne dijake; višji znesek prihrankov, ki se ne upošteva pri uveljavljanju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka; k dedovanju se ne bo pri-glašalo dvanajst zneskov prejete denarne pomoči ter izredna denarna pomoč. Pri upravičencih do denarne pomoči se upoštevajo tekoči dohodki tudi pri izračunu otroškega dodatka in ostalih pravic, tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje so upravičeni do obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako se je situacija nekoliko olajšala glede vknjižbe na premoženje. Ostaja sicer takojšnja vknjižba pri pravici do varstvenega dodatka, vendar bo država ob smrti zahtevala poplačilo le dveh tretjin prejetih sredstev. Pri prejemnikih denarne pomoči pa se z njihovim soglasjem naredi vknjižba po 24-ih mesecih prejemanja. S 1. septembrom pa prihaja do pomembne spremembe pri upoštevanju dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do vseh pravic. Upoštevala se bo vsaka izguba oziroma tudi pridobitev rednih dohodkov, kar februarja. Ti prinašajo kar nekaj sprememb tako za posameznike kot ustanove. Velikemu delu teh sprememb lahko rečemo kar podražitve. S februarjem se bo namreč najnižja mesečna prispevna stopnja za samostojne podjetnike iz sedanjih 105 evrov dvignila na dobrih 123 evrov. Za dobrih 8 evrov (na 22,72 evra) se bo povišalo tudi plačilo prispevka za tiste zavarovance, ki si ga sami plačujejo. Prav tako se zvišuje prispevna stopnja za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni z 0,30 na 0,53 odstotka za popoldanske samostojne podjetnike. Po novem se bodo plačevali prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi od avtorskih pogodb in drugih pogodb civilnega prava, in sicer v višini 6,36 odstotka. Dobro novico za sedaj prinaša le zavarovalnica Vzajemna, ki bo s 1. marcem znižala plačilo premije za svoje zavarovance za en evro. Ali bosta tej pocenitvi sledili tudi preostali komercialni zdravstveni zavarovalnici, še ni znano. PO NOVEM PO ZDRAVJE PREKO SPLETA Z letošnjim letom se spreminja tudi organiziranost zavodov za za upravičence pomeni bolj realno upoštevanje dohodkov v primerjavi z obstoječim zakonom. Sprememba, ki jo prav tako prinaša ta zakon in po naši oceni ni ugodna, je upravičenost do dveh posebnih oblik izrednih denarnih pomoči ob smrti družinskega člana. Gre za izredno denarno socialno pomoč pri kritju stroškov pogreba in izredno denarno socialno pomoči po smrti družinskega člana. Ta pravica, ki je bila do sedaj vezana na zdravstveno zavarovanje umrlega in so bili do nje upravičeni praktično vsi občani, prehaja na področje sociale in bodo do nje upravičeni le nekateri.« 4 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Tema tedna, Anketa zdravstveno varstvo in dosedanjega Inštituta za varovanje zdravja. Ustanovljena sta nova nacionalna inštituta - Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki bosta združila omenjeni inštitut in območne zavode za zdravstveno varstvo. Novosti se obetajo tudi na področju eZdravja. V bližnji prihodnosti naj bi na primarni ravni zdravstva po celotni Sloveniji zaživel projekt eRecept. Osebni zdravniki tako svojim bolnikom ne bodo več izdajali papirnatih receptov za zdravila, pač pa bodo recepti v lekarne prihajali po elektronski poti. Sledilo naj bi še eNaročanje. Bolnik bo lahko elektronsko izbral zdravstveno ustanovo ter termin za zdravstveno storitev. Letos lahko bolniki pričakujejo uvedbo še več terapevtskih skupin zdravil. Tako je bila 6. januarja uvedena terapevtska skupina zdravil za zniževanje krvnega tlaka in zniževanje holesterola. Na vsaka dva meseca naj bi sledil takšen sistem predpisovanja zdravil še za druge skupine zdravil. REFORME V GOSPODARSTVU: NIŽJE MINIMALNE PLAČE IN LAŽJE ODPUŠČANJE V letošnje leto se prenaša še ena vroča tema, ki se je morajo lotiti socialni partnerji. To je nov socialni sporazum, ki naj bi ga poimenovali Socialni pakt za izhod iz socialne in gospodarske krize. Ta bo vse prej kot lahek, saj bo med drugim odprl poglavje minimalnih plač. Delodajalci stopnjujejo pritiske, da bi se minimalna plača znižala ali vsaj zamrznila, in se pri tem sklicujejo na podatek o predvidenem 1,3-odstotnem padcu BDP v letu 2014 in na podatek, da se je minimalna plača v Sloveniji med letoma 2009 in 2012 dvignila za 33 odstotkov. Sindikati o zamrznitvi minimalne plače, ki jo v Sloveniji prejema okoli 50.000 ljudi, nočejo niti slišati. Pripravljeni so se pogovarjati le o novi definiciji minimalne plače. Spremembe so možne tudi na drugih področjih zakona o delovnih razmerjih. Delodajalci bi radi dosegli lažje odpuščanje. Pri tem poudarjajo da bi posledično lahko več zaposlovali, saj naj bi bilo tveganje zaradi lažjega odpuščanja manjše. SPREMEMBE, A NA BOLJE, TUDI V SOCIALNI ZAKONODAJI Če že ne v zdravstvu, naj bi vsaj v sociali v letošnjem letu prišlo do zakonodajnih sprememb, s katerimi naj bi se izboljšal položaj socialno najbolj ogroženih skupin prebivalstva, predvsem eno-starševskih in velikih družin. Vlada je sprejela nov zakon o štipendiranju, poleg tega še predloge za novelacijo treh pomembnih zakonov. Državnemu zboru je v sprejem po hitremu postopku poslala Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o socialno-varstvenih prejemkih in Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. In kaj konkretnega prinašajo popravki v socialni zakonodaji? Spremenjene so lestvice otroških Naša anketa Bo država predvsem jemala? Začelo se je novo leto, ki nam ga bo država popestrila s številnimi novimi predpisi, davki, zakoni. V teh dneh veliko prahu dviguje davek na nepremičnine, obrtnikom so se povečali prispevki, pripravlja se reforma zdravstva. Zmanjšali naj bi administracijo in začeli uvajati e-recepte ter e-naročanje. Človek dobi občutek, da se država do navadnih državljanov obnaša zelo mačehovsko in da samo jemlje. Kaj pa lahko državljani pričakujemo od države? Franc Bezovšek, Gornji Grad Država želi na vse mogoče načine pridobiti denar in postavlja različne omejitve in zakone. V letu, ki je pred nami, bodo nekateri bolje živeli kot lani, drugi pa slabše. Zame ne bo nič novega, mogoče bi bila kaka sprememba, če bi se nam znižale pokojnine. Napovedane spremembe na področju zdravstva pa se mi zdi, ne bodo prinesle nič dobrega, predvsem ne starejši populaciji, ki je računalniško nepismena. Prav tako se mi zdi, da bo bolnik izgubil stik z zdravnikom. Anka Rakun, Ljubno ob Savinji V letošnjem letu nam država obljublja nekaj oživitev, odprla naj bi se nova delovna mesta. Sama pa menim, da bo letošnje leto bistveno težje od lanskega. Ljudje bodo čedalje bolj padali v revščino. Naša država z vsemi omejitvami postaja zelo draga in nezanimiva za tujce, prav tako se iz nje izseljuje izobražen in perspektiven kader. Napovedane spremembe v zdravstvu pa pozdravljam, saj se bo z e-naro-čanjem in e-recepti zmanjšala birokracija. Marko Slapnik, Mozirje Od države pričakujem, da bo poleg davkov in omejitev določila tudi jasne razvojne prioritete in jih spodbujala s stimulacijami in olajšavami. Prioritete so gotovo lesna predelava, zeleni oziroma trajnostni turizem, lokalna samooskrba. Ena od prioritet naj bo izdelava lokalno in nacionalno tipičnih izdelkov, predvsem z oznako Art&Craft Slovenija. Trajnostni turizem je skupaj z drobno obrtjo dobro »izvozno« naravnana gospodarska panoga, a delo na tem področju pri nas še ni stimulativno. Davčne olajšave in pomoč pri oblikovanju in prodaji izdelkov drobne obrti bi veliko ljudi motivirale za pošteno delo. Nič nimam proti, da država od mene pobere davke, če bom sam z zaslužkom lahko zagotovil normalno, ne potratno življenje sebi in svoji družini. Barbara Trobentar, Ljubno ob Savinji Od države ne morem nič pričakovati, od sebe pa zato toliko več. Vse te zakone in omejitve ne pozdravljam, a ugotavljam, da se zaradi tega ne splača sekirati, ker posameznik ne more narediti ničesar. Lahko je le jezen in negativno nastrojen, to pa žal potem vpliva na kvaliteto njegovega življenja. Zato je potrebno gledati na to, kako bom vse tiste negativne stvari uspela premagati in obrniti v svojo korist. Tudi pri zdravstvenih reformah je enako. Človek mora težiti k temu, da bo sam poskrbel, da bo bolj zdravo živel in ne bo potreboval zdravnika. Brigita Štober, Kokarje Končno se je zaključila zame nesrečna trinaj-stica. V letošnjem letu pa pričakujem, da bo zame boljše leto. Vendar od države razen večjih davkov ne pričakujem ničesar. Do sedaj je namreč država vedno jemala in nič dajala. Anton Strnišnik, Dol-Suha Država nam predpisuje zakone in predpise, zato pričakujem, da se jih bo tudi sama držala, kot se jih moramo mi. Pričakujem tudi, da bo državni aparat delal bolj ažurno in učinkovito, predvsem pri prostorskih načrtih. Da v gospodarstvu ne bi bilo političnega kadrovanja, da bi bil razkorak med minimalno in maksimalno plačo manjši. Osebno pa želim v letošnjem letu, da bi bilo več komunikacije med ljudmi, saj se mi zdi, da smo ljudje zelo apatični in odtujeni drug od drugega. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 5 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Tema tedna, Ljudje in dogodki dodatkov in državnih štipendij. Med dohodek družin se po novem ne šteje več celoten otroški dodatek, ampak 80 odstotkov. Višji dohodek od študentskega dela ni več ovira pri nekaterih vrstah pomoči. Nova merila za določitev minimalnega dohodka povečujejo dodatek za otroke v enostarševskih družinah, poleg tega nova zakonodaja med premoženje ne šteje več posojila za nakup ali gradnjo nepremičnine. Po novem se upošteva tudi sprememba vrste dohodka, ne zgolj začetek ali izguba dohodka iz dela. VEČ UGODNOSTI TUDI ZA ŠTIPENDISTE IN PRI PREHRANI UČENCEV Nova zakonodaja v letu 2014 uvaja štipendije za mladoletne dijake, tem bo na voljo tudi nova vrsta štipendije - štipendija za deficitarne poklice. Na podlagi nove zakonodaje je poskrbljeno tudi za boljše zagotavljanje denarja za sofi- nanciranje kadrovskih štipendij. Sveža posebnost so tako imenovane kombinirane štipendije. Štipendisti bodo lahko kljub prejemanju državne ali druge vrste štipendije kandidirali še za prejemanje kadrovske ali štipendije za deficitarnost. Postopek pridobivanja je poenostavljen tudi pri subvencijah za malice za učence in dijake. Starši lahko to pravico uveljavljajo na podlagi upravičenosti do otroškega dodatka ali štipendije, šola pa temu ustrezno zniža račun za prehrano. Pravica za znižano plačilo vrtca se po novem priznava za celo leto. DRUGAČNA PRAVILA ZA ŠTUDENTSKO, DOPOLNILNO IN DELO NA ČRNO Tik pred koncem obravnave so spremembe študentskega in dijaškega dela, predlog zakona naj bi vlada sprejela predvidoma konec januarja. Vzpostavljena naj bi bila enotna evidence vpisa, kar naj bi preprečilo fiktivne vpise na študij. Študentom in dijakom naj bi bile za opravljeno delo priznane vse pravice iz pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Za višjo pravno, ekonomsko in socialno varnost je predvidena minimalna urna postavka, vendar bi s tem ta oblika dela postala dražja. Pred vrati je še uveljavitev dveh novih zakonov: zakona o inšpekciji dela in zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ju je vlada sprejela tik pred koncem leta. Nadzor nad delom na črno se prenaša na carinsko službo, povečalo se bo število inšpektorjev. Druga pomembna sprememba zadeva osebno in dopolnilno delo, ki ga lahko opravlja le fizična oseba za drugo fizično osebo. To se bo po novem opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje. Socialni prispevki za ta dela se bodo plačevali po tako imenovanem sistemu vre-dnotnic. Tatiana Golob DOBRODELNO KOSILO ZA ŠTEVILČNO DRUŽINO Jernej Goličnik s prijatelji pripravil meni kot v vrhunski restavraciji Kako na preprost in lep način razveseliti družino, ki nima vsega na pretek in mora za vsak evro dvakrat premisliti, za kaj ga bodo porabili, se je pred božičnimi prazniki domislil Jernej Goličnik in svojo idejo s pomočjo prijateljev tudi uresničil. Gostinski tehnik, ki trenutno dela kot krovec, je s svojo idejo, da bi med prazniki pripravil kosilo družini, ki si ga sama težko privošči, odšel k direktorici mozirskega centra za socialno delo Marjani Veršnik Fale. Le-ta je bila presenečena, a hkrati vesela pobude. Družine ni bilo težko izbrati, saj je takšnih več v našem okolju, in stvari so stekle. Kuhinjo in prostor za pogostitev je Goličniku odstopil Zavod Savinja na Ljubnem, direktorica Cvetka Ma-vrič je prostore v Fašunovi hiši z veseljem ponudila v plemenit namen. Goličnik je med svoje prijatelje ponesel vest, kaj pripravlja. Ker ni želel finančnih prispevkov, je objavil seznam živil, ki jih za kosilo potrebuje, in kmalu je zbral več, kot je bilo potrebno. S prijateljem Vidom Maroltom, ki po besedah Golič-nika odlično obvlada moderno kuhinjo in se na tem področju udeležuje raznih tekmovanj, sta pripravila res poseben meni, v gostilni Vid pa so pomagali tudi s posojo modernega servisa in manjkajočega inventarja. Na Štefanovo je stekla kuharska akcija, ki je navdušila veččlansko družino, povabljeno na kosilo. Goličnik in Marolt sta se zagnala v kuho, na pomoč jima je priskočila Suzana Zamernik in pod njihovimi spretnimi rokami so več ur nastajale jedi, kakršnih na krožnikih številne družine še niso videle, med njimi tudi prej omenjena. Goličnik, ki je družino sprejel, je ob strežbi predstavil vse jedi, prepričan, da jim bo mogoče Jernej Goličnik: »Vedno večje stiske ljudi so me pripeljale do tega, da izkoristim svoje znanje v dobro drugih ljudi.« kakšen okus tudi bolj tuj. Želel je, da vsaj poskusijo vsako jed. Na njegovo presenečenje na krožnikih ni ostalo nič, družina pa je bila navdušena, da je imela priložnost posedeti ob kosilu kot v najbolj prestižni restavraciji. Otroke so tudi razveselili z darili, ki jih je prispevala trgovina Bom-bek iz Mozirja. Goličnik z neizmerno energijo in željo po boljšem jutri za vse ljudi pa s prazničnim kosilom za družino, ki si sama tega ne more privoščiti, še ni zaključil svoje dobrodelne misije. Na centru za socialno delo so po njegovih besedah pripravljeni sodelovati v podobnih projektih, saj se socialna slika tudi na našem območju slabša. Jernej Goličnik: »Vedno večje stiske ljudi so me pripeljale do tega, da izkoristim svoje znanje v dobro drugih ljudi. Prijateljev, ki so pripravljeni pomagati na takšen ali drugačen način, imam veliko in moj cilj je čim večkrat komu drugemu polepšati dan. Težava je v tem, da se socialno šibke družine in posamezniki neradi izpostavljajo, tukaj pa nastopi center, ki pozna razmere in predlaga družine, za katere lahko posamezniki in društva storimo kaj lepega, pozitivnega in jim pokažemo, da jim v težkih časih stojimo ob strani in niso sami.« Marjana Veršnik Fale je povedala: »Najprej sem bila presenečena in seveda tudi nekoliko skeptična do predloga, s katerim se je pri nas oglasil Jernej Goličnik. V nadaljnjem sodelovanju pa me je presenetil njegov življenjski optimizem in žar, s katerim se je odločil za to nalogo. Izredno me veseli, da imamo v naši dolini še mlade, ki imajo ogromno volje do dela, in pa predvsem to, da imamo mlade, ki so jim pomembne vrednote, kot so sočutje, solidarnost in pomoč drugemu. Hvala Jerneju in njegovim pomočnikom!« Štefka Sem Bučkin zvitek z zeliščnim, skutnim nadevom, lososov carpaccio na rukulovi posteljici, cvetačna kremna juha s popečenimi kruhki, svinska ribica v poprovi omaki, puranja rulada s slivami, bučkin pire s kislim zeljem, zelenjavni kipnik z belim vinom, hruška v vinu z medom, smetano, mandlji, vaniljevo kremo in češpljev džem._ 6 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Ljudje in dogodki, Gospodarstvo KOMENTIRAMO Kdo lahko preživi od dobrodelnosti? Leto 2013 je za nami in odprli smo novo knjigo, v katero se bodo zapisovale nove zgodbe novega leta. Praznični december je bil čas, ko smo v duhu praznikov bolj sočustvovali z ljudmi, ki čutijo pomanjkanje, ko smo imeli stotino priložnosti, da darujemo v dober namen. A kako dolgo lahko nekdo živi od dobrodelnosti drugih? Prav gotovo ne celo leto in ne vsako leto. Preteklo leto so zaznamovale osebe povezane z dobrodelno- stjo. Delova osebnost leta je postala sekretarka na Zvezi prijateljev mladine Anita Ogulin, fatalka leta je postala Ana Lukner, ustanoviteljica fundacije Anina zvezdica, junaki leta so prostovoljci pri Karitas, Rdečem križu, organizatorji in nastopajoči, ki se odpovejo honorarjem na številnih dobrodelnih prireditvah. Še večji junaki pa so tisti, ki jim je uspelo mesece preživeti »v plusu«. V letu 2012 je živelo 392.000 ljudi pod pragom tveganja revščine ali pa so bili socialno izključeni, leto prej je bilo teh 386.000. Trend naraščanja revščine kaže, da se le-ta iz leta v leto veča, iz rok v usta živi vse več ljudi. Vsak peti Slovenec ne zmore več plačevati življenjskih stroškov. V decembru je bilo slišati veliko žalostnih zgodb, najtežje so bile zgodbe otrok, ki si za Miklavža zaželijo svež kruh, pašteto, službo za očeta, zdravja za mamo. Nobene želje po čokoladi, mobilnem telefonu ali tabličnem računalniku. Takšne zgodbe prebirajo pri projektu Botrstvo in tudi pomagajo. Veliko otrok edini topel obrok zaužije v šoli, mnogi se prehranjujejo v javnih kuhinjah. Kje so sedaj sanje o Švici, ko nas na Švico spominjajo le velike luknje na cestah kot v švicarskem siru. Kje je zatajila naša država? Vse bolj namreč kaže, da bo vsak peti Slovenec mesečno stal na Rdečem križu in pri Karitas in iskal po- moč. Država, ki je z novo socialno zakonodajo stisko številnih družin še poglobila, pa krpa bančne luknje namesto, da bi poskrbela za državljane. Vem, da vas je veliko, ki imate posluh za dobrodelnost, kajti vsi dobrodelni dogodki v dolini se po navadi končajo z zadovoljstvom organizatorjev glede izkupička. Naj vam bodo še naprej za zgled osebe, ki imajo posluh za soljudi, kot gospa, ki se je odrekla darilom za rojstni dan in vsem gostom naročila, naj prinesejo živila za lačne in bogato obdarila z njimi otroke, ki živijo v pomanjkanju. Naj vas misel, da ste nekomu pomagali, spremlja in razveseljuje vsak dan in vse leto. Štefka Sem KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Januarja odpira vrata nova poslovalnica v Nazarjah V kompleksu Pfeifer v industrijski coni na Prihovi bo Kmetijska zadruga Šaleška dolina odprla novo poslovalnico. Za kupce bodo prostore odprli v torek, 14. januarja. Tri dni pozneje, v petek, 17. januarja, pa bodo pripravili slovesno odprtje, ki ga bo z glasbo popestril ansambel Golte. Potekal bo kulturni program in predaja do- nacijskih čekov. Ta dan bodo pripravili tudi srečelov z artikli iz trgovske ponudbe. Različne akcije ugodnih nakupov se bodo vrstile skozi ves januar, potekala bo še nagradna igra, v kateri srečne izžrebance čaka brezplačno letovanje v toplicah. Po besedah direktorja zadruge Ivana Dreva bo ponudba na 1.500 kvadratnih metrih prodajnih in skladiščnih površin prvenstveno namenjena tukajšnjih kmetom. Tudi zato imajo urejen dostop do skladišč s traktorjem, sicer pa je na voljo dovolj urejenega parkirnega prostora. Poleg kmetijskega repromate-riala in fitofarmacevtskih sredstev bo kupcem na voljo kmetijska me- hanizacija, akustika in bela tehnika, kovinska galanterija, velik vrtni center, kotiček z opremo za male živali in čebelarski kotiček. Slovenske dobrote spod kozolca pa so poimenovali ponudbo svežih jabolk lastne pridelave, iz predelave pa bo naprodaj jabolčni sok, kr-hlje in čips. Marija Lebar BOROVO TRADE V FINANČNIH TEŽAVAH Kako dolgo še prodajalna v Mozirju? S poslovanjem in kadrom prodajalne v Mozirju so v Borovu Trade zelo zadovoljni in zato upajo, da bo ostala še dolgo odprta. (Foto: Benjamin Kanjir) Od lanskega julija, ko se je v podjetju Borovo Trade začela prisilna poravnava, je podjetje širom Slovenije zaprlo že štiri prodajalne. Dolga desetletja je njihova prodajalna tudi v Mozirju, vprašanje pa je, ali se bodo lastniki odločili tudi za njeno zaprtje. Pred kratkim je prenehala s poslovanjem prodajalna v Celju, kjer so čevlje kupovali mnogi rodovi Celjanov. Na širšem celjskem območju je Borovo izginil še iz Šoštanja, Radeč in Laškega. Pred štirimi leti je imelo podjetje 50 prodajaln, sedaj le še 29. Z zmanjševanjem števila prodajaln se posledično zmanjšuje število zaposlenih. Borovo Trade upnikom dolguje okoli šest milijonov evrov. Navadnim upnikom, ki izkazujejo ter- jatve v višini slabih treh milijonov evrov, je podjetje ponudilo polovično poplačilo, ki naj bi bilo izvedeno v štirih letih. Pri upnikih je to izzvalo veliko negodovanja, saj naj bi po njihovem dolgove poplačal hrvaški lastnik. Matično podjetje pa bo to le stežka izvedlo, saj je tudi samo v velikih finančnih težavah. Na sedež podjetja v Celju smo povprašali, kakšne načrte imajo s prodajalno v Mozirju. Alenka Po-hajač je odgovorila, da je ta prodajalna zelo uspešna, da so z njenim poslovanjem in kadrom zelo zadovoljni in zato upajo, da bo ostala še dolgo odprta. Kljub temu dodaja, da se položaj spreminja iz dneva v dan in da ne ve, kaj se lahko zgodi že jutri. Benjamin Kanjir 7 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Intervju SONJA ŠPOUARIC, DIREKTORICA KADROVSKEGA IN SPLOŠNEGA PODROČJA V BSH HIŠNI APARATI NAZARJE »Vesela sem, da lahko delam v kolektivu, ki me izpolnjuje« Sonja Špoljaric (Foto: Marija Lebar) Sredi leta 2013 so na slovenskem kadrovskem kongresu razglasili sedmega kadrovskega menedžerja leta. Nagrado je tokrat prejela Sonja Špoljaric, direktorica kadrovskih in splošnih zadev v BSH Hišni aparati Nazarje. Tukaj je naša sogovornica zaposlena od leta 2010, sicer je doma v Domžalah in se od tam dnevno vozi v službo v Nazarje. V času, odkar je pričela novo službeno kariero, je skupaj s sodelavci organizirala potrebne kadrovske procese in uvedla kadrovska orodja v prakso, tako da je kadrovska služba kos zahtevam sodobne organizacije, kar BSH vsekakor je. Povprašali smo jo, kako vidi poslanstvo na svojem področju in kakšni so rezultati dela nje same in njene ekipe, pa tudi o tem, kakšni so še izzivi za naprej. - Kaj vam pomeni imenovanje za kadrovsko menedžerko leta? Najprej mi pomeni veliko čast in osebno zadovoljstvo. Predvsem pa veliko zavezo za prihodnost. Ob čestitkah sem slišala tudi besede: »Naša pričakovanja do vas bodo sedaj še višja.« Vsekakor je nagrada tudi priložnost javno spregovoriti o dobrih kadrovskih praksah, zato je to tudi priložnost za promocijo tako kadrovske stroke kot podjetja, v katerem delam. - Doma ste v Domžalah in tam se je menda začela tudi vaša poklicna kariera. Ste univerzitetna diplomirana pravnica, kako ste se znašli na kadrovskem področju? Bila sem štipendistka tovarne Helios, zato sem se tam po končani pravni fakulteti tudi zaposlila. Po krajšem »uvodu« v pravni službi sem kmalu zaplula v kadrovske vode, kar je zame predstavljalo nenehen izziv, predvsem pa sem ugotovila, da je kadrovsko področje, delo z ljudmi in znanje tisto, kar si v življenju želim početi. To področje mi je omogočalo, da smo s sodelavci uvedli številne novosti, od sistematičnega procesa izobraževanja, ciljnega vodenja in letnih razgovorov do vzpostavitve informacijske podpore kadrovskih procesov. Vrsto let se je Helios uvrščal med dobitnike priznanja TOP 10 podjetij, ki sistematično vlagajo v razvoj zaposlenih na področju izobraževanja. Helios je bil tudi med prvimi podjetji, ki je prejel certifikat družini prijazno podjetje. Izkušnje in dobre kadrovske prakse smo lahko prenašali tudi na hčerinska podjetja v okviru poslovne skupine. - Kako in kdaj se je začelo vaše sodelovanje s podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje? V podjetje sem prišla na povabilo vodstva. BSH je namreč v zadnjih letih doživel izjemno rast, tako v poslovnem kot organizacijskem smislu. Obseg poslovanja, vključno s številom zaposlenih, se je več kot podvojil, podjetje je svoje poslovanje razširilo na območje tako imenovane Adriatic East regije, (ta vključuje poleg Slovenije še države z območja bivše Jugoslavije, Al, - »Da nam je uspelo v treh letih kadrovske procese in kadrovsko funkcijo razviti na današnji nivo, gre velika zasluga tudi vodstvu, ki ima za kadrovske teme veliko razumevanja in nam nudi vso potrebno podporo.« banije in Bolgarije), kar je zahtevalo tudi sodobno kadrovsko službo z vsemi potrebnimi procesi od pridobivanja kadrov, usposabljanja in razvoja zaposlenih, predvsem razvoja vodij in voditelj-stva, do ustreznih podpornih sistemov, kot je na primer informacijska podpora. V podjetju sem začela delati 1. julija 2010. Takoj sem bila sredi dela, saj so ravno v tem času iskali 40 novih strokovnih sodelavcev za raz- lične pozicije v razvoju, prodaji in proizvodnji. V standardiziran način dela je bilo treba vključiti takratne podružnice v Zagrebu, Beogradu in Sofiji, realizirati več deset ukrepov na področju zadovoljstva zaposlenih ... Pred menoj so bili zahtevni cilji, a imela sem zadosti energije, entuzi-azma in ne nazadnje dovolj izkušenj ter sode- »Skrb za zaposlene je del družbene odgovornosti, ki je ena od naših vrednot. Konec leta 2012 se je ta skrb dokazala dodatno v obliki pomoči vsem sodelavcem, ki so utrpeli škodo v času poplav.« lavce, ki so bili pripravljeni vložiti dodaten trud in znanje za nekatere nove prijeme. V veliko pomoč in podporo so bila gotovo obstoječa orodja in procesi, ki jih je BSH razvil na nivoju korporaci-je, kljub temu pa so bile naloge in projekti na kadrovskem področju zame in za moje sodelavce velik izziv, saj jih je bilo potrebno prilagoditi lokalnim potrebam, predvsem pa navdušiti za sodelovanje vodje na vseh nivojih. Da nam je uspelo v treh letih kadrovske procese in kadrovsko funkcijo razviti na današnji nivo, gre velika zasluga tudi vodstvu, ki ima za kadrovske teme veliko razumevanja in nam nudi vso potrebno podporo. - Pretežni del svoje službe ste v stiku z ljudmi. Kaj se vam zdi pomembno za dobre in ustvarjalne odnose? Menim, da je temelj vsakega odnosa medsebojno spoštovanje. Da sogovorniki drug drugemu prisluhnejo in da povedano tudi slišijo, torej upoštevajo mnenje slehernega zaposlenega. Tem temam dajemo v BSH-ju veliko pozornost, v pomoč pa nam je anketa merjenja zadovoljstva zaposlenih, ki jo izvajamo vsaki dve leti, na podlagi rezultatov določimo ukrepe za izboljšanje stanja na posameznih področjih, ki so zaposlenim pomembna; od delovnega okolja, razvoja zaposlenih, internega komuniciranja, do poznavanja vizije in ciljev podjetja ter področja plač in drugih prejemkov. Lani smo anketo izvedli že tretjič, opazen je precejšen napredek na večini omenjenih področij. - Komuniciranje med zaposlenimi je ena nalog službe za kadrovske in splošne zadeve. Kako to poteka pri vas? Za dober pretok informacij mora skrbeti predvsem vodstvo in vodje na posameznih nivojih, 8 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Intervju, Gospodarstvo, Organizacije dobro imamo vzpostavljeno tudi sodelovanje z delavskimi predstavništvi - svetom delavcev in sindikati, ki poskrbijo, da pomembne informacije dosežejo vsakega zaposlenega in obratno: da problemi iz posamezne sredine pridejo do vodje ali strokovne službe, ki poskrbi za razjasnitev situacije ali razrešitev problema. Dvakrat na leto imamo tudi zbore delavcev, ki jih organiziramo za vsako izmeno posebej in na katerih spregovorimo o rezultatih poslovanja, investicijah, pomembnih poslovnih spremembah in aktivnostih na področju merjenja zadovoljstva zaposlenih. Imamo tudi svoj časopis, deluje intranet, oglasne deske, pomembne informacije so na voljo zaposlenim v proizvodnji na displejih v obratih ... V letih, kar sem direktorica tega področja v BSH, smo dosegli kar nekaj ciljev. Skoraj smo že dosegli raven, kjer želimo biti. Kadrovsko službo smo postavili na novo in dosegli takšen strateško svetovalni nivo, da smo partnerji tako vodstvu podjetja kot zaposlenim. Ljudje so pri nas vrednota, njihovo počutje je pomembno tako z osebnega kot s poslovnega vidika. Prav zato delamo na izobraževanju in skrbimo za izbor pravih ljudi za prevzem ustreznih funkcij, kjer bodo najbolje uveljavljali svoje specifične sposobnosti. V ta namen izvajamo testiranja in včasih je potrebno tudi premeščanje, da so nato zaposleni zadovoljni in kot taki tudi najbolj učinkoviti. - Prihaja kdaj tudi do konfliktov? Seveda prihaja tudi do konfliktov. V takih primerih se pogovorimo tako s sodelavcem kot njegovim nadrejenim in pogosto se izkaže, da gre v resnici za nesporazum, ki ga je mogoče s posredovanjem dokaj preprosto razrešiti. Kadar pride do konflikta, je zelo pomembno, ka- »Izplačujemo tudi nagrade in stimulacije za koristne predloge, pri čemer dodatno nagrajujemo predloge, ki prinašajo podjetju prihranek.« ko odreagiramo in da nastalo situacijo čim prej rešimo. Praviloma mora take situacije rešiti vodja posamezne sredine, saj najbolje pozna konkretne okoliščine. V bolj zapletenih primerih posreduje svet delavcev, kadrovska služba, najtežji primeri pa so lahko predmet disciplinske obravnave. - Prisluhnete torej tudi besedam delavca v neposredni proizvodnji? Prav gotovo. In ne čakamo samo, da pride do konflikta. Stvari se lotevamo preventivno. Omenila sem že pomembno vlogo sveta delavcev in sindikata, ki opozarjata na morebitne probleme in nepravilnosti. Določena mnenja in stališča pridejo na dan v okviru anket zadovoljstva ali pa vprašalnikov in razgovorov v okviru tako imenovanega HR barometra oziroma povratne informacije za vodje. Vsi vodje so vključeni v proces preverjanja na področju vodenja in internega komuniciranja. Vprašalnike izpolnijo tako vodje kot njihovi podrejeni, o rezultatih se pogovorimo, nato pa dogovorimo ukrepe, če so potrebni, in katerih izvajanje ter rezultate nato preverja vodstvo in kadrovska služba. - Pravite, da je počutje sodelavcev med pomembnimi vrednotami? Da, naši sodelavci morajo imeti občutek, da vsak zaposleni šteje. Podpiramo odprto komunikacijo, predloge in mnenja zaposlenih. Pripra- »Število zaposlenih je med letom prilagojeno obsegu proizvodnje. V povprečju nas je okoli 1.100. Naše delo je podvrženo sezonskim nihanjem in ob visoki sezoni, kar je običajno v drugem polletju poslovnega leta, se je število dvignilo tudi do 1.400.« vljeni smo pomagati sodelavcem v specifičnih situacijah, tudi družinskih. Skrb za zaposlene je del družbene odgovornosti, ki je ena od naših vrednot. Konec leta 2012 se je ta skrb dokazala dodatno v obliki pomoči vsem sodelavcem, ki so utrpeli škodo v času poplav. Pri nas ima vsakdo možnost napredovanja, vendar se mora dokazati tako, da tudi drugi pre- Za ponedeljek, 6. januarja, so avtoprevozniki napovedali proteste, ki pa so jih zaradi dogovora z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omrzelom prestavili na zadnji januarski dan, v kolikor dogovori ne bodo uspešni. Med odprtimi vprašanji, ki jih Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) izpostavlja, je povišanje cestnin, vi- REGIJSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA Zavod IPAK, nevladno stičišče Savinjske regije, je vodil postopek za izbiro kandidatov v regijsko koordinacijsko skupino za oblikovanje regionalnih izvedbenih načrtov na področju socialnega varstva. Postopek je bil zaključen 23. decembra 2013. Kot je povedala Mateja Car, zadolžena za izvedo postopka, sta bila v koordinacijsko skupino na podlagi volitev izbrana dva predstavnika nevladnih organizacij, in sicer Sonja Bercko, ki jo je predlagal Inštitut za razvoj človeških virov Integra, ter Renata Jakob Roban iz Solčave, predlagatelj je Društvo za kulturo odnosov SPES. Renata Jakob Roban je ob tej priložnosti po- poznajo in priznajo njegovo vrednost in sposobnosti. Imamo stimulativno nagrajevanje. Plače so odvisne od zahtevnosti opravil, ki jih posameznik opravlja in njegovih rezultatov, plače usklajujemo v skladu s poslovnimi in individualnimi dosežki, izplačila so nad slovenskim povprečjem. Izplačujemo tudi nagrade in stimulacije za koristne predloge, pri čemer dodatno nagrajujemo predloge, ki prinašajo podjetju prihranek. - Koliko zaposlenih imate in kako kaže z zaposlovanjem letos? Število zaposlenih je med letom prilagojeno obsegu proizvodnje. V povprečju nas je okoli 1.100. Naše delo je podvrženo sezonskim nihanjem in ob visoki sezoni, kar je običajno v drugem polletju poslovnega leta, se je število dvignilo tudi do 1.400. - Vaša misel za konec? Mogoče bo zvenelo kičasto, vendar bom vseeno rekla: vesela sem, da lahko delam v kolektivu, kot je BSH, in na področju, ki me izpolnjuje. V času, ko bi marsikdo na mojem mestu razmišljal le še o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji se bo upokojil, se je meni odprla nova priložnost, da na novo profesionalno zaživim. Pogovarjala se je Marija Lebar šina sredstev, namenjenih za subvencije za ekološka vozila, globe ter tudi problematika takse na ogljikov dioksid. Vse aktivnosti glede protestov je vodila OZS, so povedali na Območni obr-tno-podjetniški zbornici Mozirje, zato posebnih aktivnosti v zvezi s tem sami niso izvajali. ŠS vedala: »Močno sem si želela, da bi bila izvoljena, a tega nisem pričakovala, saj nisem niti vedela, koliko kandidatov bo. Sem pa zelo vesela, da sem dobila največ glasov. S svojim delom v svetu upam, da bom lahko promovirala tiste programe, ki so še neprepoznavni v slovenskem prostoru. Ljudje ne smemo namreč samo čakati, kaj bo naredila država, temveč moramo tudi sami vključevati v delo. Sedaj nas čaka sestanek vseh izvoljenih članov, kjer bomo lahko predstavili svoje videnje in predloge in skupaj sestavili program, ki bo kvaliteten.« ML, MŠ OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Avtoprevozniki protest prestavili Med izbranimi kandidati tudi Renata Jakob Roban 9 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I VISOKE IN RAZLIČNE POLOŽNICE ZA ODPADKE RAZBURJAJO BOČANE Črne posode prazne, cena odlaganja in odvoza odpadkov pa precej višja Visoka cena zbiranja in odvoza odpadkov je bila na pobudo prebivalcev Bočne razlog, da so v lanskem novembru sklicali izredno sejo krajevnega odbora, na kateri so sklenili, da zadolžijo župana občine Gornji Grad Stanka Ogradija in občinsko upravo, da koncesionar-ju podjetju Pup-Saubermacher naroči, da s planom za leto 2014 uvede enkrat mesečni odvoz tako črnih posod kot rumenih vreč ter s tem zniža stroške, kar bo vplivalo na ceno izvajanja storitve. Krajevni odbor je poleg tega zadolžil občinsko upravo, da pridobi izračune za uporabnike za večje posode ob zmanjšani tendenci odvoza, da o potrebah po spremembi pridobi mnenje krajevnih odborov Gornji Grad in Nova Štifta ter da tematiko uvrsti na sejo občinskega sveta. Visoke položnice za zbiranje in odvoz odpadkov so namreč največje breme za enega ali dva upokojenca v hiši, ki za odpadke odšteje prav toliko kot veččlanska družina, njihove posode pa so največkrat dokaj prazne. ZAHTEVE PO SPREMEMBAH Na novembrski seji občinskega sveta je svetnik Tomaž Čretnik podal ustno poročilo s seje krajevnega odbora, ker seje v decembru ni bilo, bo pobuda na občinskem svetu obravnavana v tem letu. Čretnik je proučil zakonodajo in akte občine ter ugotovil, da izvajalec obvezne javne službe zaračunava izvedeno delo na podlagi zakona in Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov prede- lave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Gornji Grad, ki ga je prejšnji občinski svet sprejel na svoji seji 19. novembra 2009. »Glede na pritožbe krajanov, da v večini primerov oddajajo prazne predvsem črne zabojnike, ki so namenjene ostalim odpadkom iz gospodinjstva, je možno spremeniti tendenco odvoza, in sicer po 18., 19., 20. in 21. členu zgoraj navedenega pravilnika. Tendenca odvozov se oblikuje s planom, ki ga izvajalec pripravi za vsako leto posebej, potrdi pa ga občinski svet,« je povedal Čretnik in dodal: »Ob sprejemanju letnega plana smo bili svetniki zavedeni. Ko smo želeli vedeti, na kakšen način lahko znižamo ceno storitev za uporabnike, nam je bilo s strani občinske uprave povedano, da ima kon-cesionar zakonsko podlago, po kateri števila odvozov ni mogoče zmanjšati, kar pa ni res.« Pomisleki so bili dani tudi glede tehtanja odpadkov in med drugim je krajevni odbor zahteval od koncesio-narja, da dokaže pravilnost tehtanja in preračunavanja teže komunalnih odpadkov v zbirnem centru Podhom. MOŽEN NOV RAZPIS ZA KONCESIONARJA Župan Ogradi je že na seji povedal, da so svetniki takšen letni plan koncesionarja sprejeli in leta storitve sedaj izvaja po načrtu. Mora pa koncesionar za vsako leto pripraviti nov plan in spremembe so možne v letu 2014. Konce-sionarja bodo o tem obvestili, vse pa je potem odvisno od občinskega sveta, če bo načrt sprejel ali ne. Prav tako je omenil možnost izvedbe novega razpisa za koncesionarja, ali pa bi le-ta za občane prinesel kakšne finančne koristi, Ogradi ni prepričan. Navdušenja glede enkrat mesečnega odvoza črnih posod z mešanimi odpadki pa ni bilo s strani vseh svetnikov. Tomaž Že- rovnik je omenil, da predvsem družine z majhnimi otroki s plenicami hitro zapolnijo posodo in lete ne bodo za zmanjšanje števila odvozov, saj bi predvsem v poletnem času težko prenašale smrad iz posod. Štefka Sem Pred uvedbo novega sistema je bila najnižja položnica za enkrat mesečni odvoz odpadkov (80-litrska posoda) visoka 2,88 evra, nekatera gospodinjstva so po novem za isto posodo ob dvakrat mesečnem odvozu dobila položnico v višini skoraj 19 evrov. Prav tako gospodinjstva moti, da za pretekli mesec za isto velike posode ob isti frekvenci odvoza ne dobijo enakih položnic. LOGARSKA DOLINA Italijanski premier praznike preživel v naši dolini Enrico Letta je s svojo družino preživel novoletne praznike v Logarski dolini kot običajen turist. Nedavne novoletne praznike je v Trstu in najel avtomobil ter se italijanski premier Enrico Letta s svojo družino preživel v hotelu v Logarski dolini, so poročali mediji. Tam je bival brez kakih privilegijev, kot vsak drug običajen turist. Upravi hotela je uspelo njegovo prisotnost obdržati v tajnosti. Tudi ko so novinarji spraševali o obisku, so v hotelu ostali diskretni, kar je ena prvih zapovedi dobrega hotelirstva. Italijanski novinarji so svojega predsednika opazili, ko je konec decembra pristal na letališču brez uradnega spremstva odpeljal. Kam se je odpravil, je zanimalo tako italijanske kot slovenske novinarje, ki so preverjali informacije v večjih turističnih krajih v Sloveniji, a brez uspeha. »Očitno je slovenskim turističnim delavcem iz majhne Logarske doline uspelo ohraniti profesionalno raven in zavarovati gosta v njegovi temeljni pravici, da ohrani vsaj nekaj zasebnosti,« je o dogodku poročal časnik Delo. Marija Lebar Krajevni odbor Bočna se je sestal zaradi pogostih vprašanj in negodovanja med krajani, ker so se z novo ureditvijo ravnanja z odpadki cene zelo povišale. Več krajanov je povedalo, da so večkrat telefonsko poskušali pridobiti razne informacije na podjetju Pup-Sauber-macher, ki je izvajalec gospodarske službe, kot tudi na občinski upravi. Po njihovih besedah so jih na občinski upravi napotili, da pokličejo izvajalca, izvajalec pa jim je povedal, da je predvsem tendenca odvoza odpadne embalaže in ostalih odpadkov odvisna od občine. 10 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi MOZIRJE Skok v novo leto brez snega, a vseeno vesel Mozirjani so veselo preživeli praznični december in množično skupaj vstopili v novo leto. Za okrasitev kraja so tudi letos poskrbeli mla-jevci, ki so s tem dejanjem prinesli vsaj malce tistega vzdušja, ki bi ga moral sneg. Slednjega ni od nikoder, v pičlih količinah ali bolj za vzorec ga je le na Golteh, kjer pa kljub temu skrbijo za vsakodnevno ugodno smuko. Smučarjev je sicer malo, saj, kakor pravi direktor Zimsko-letnega turističnega centra Golte Ernest Kovač, pravega vzdušja na planini ni, dokler sneg ne pobeli tudi doline. Mozirje je vsako leto pred novim letom in tja do polovice januarja resnično svetlo. Mnoge razsvetljene dekoracije, ki zaljšajo stebre obcestnih svetilk, zelenice skozi trško jedro in druge predele vabijo nasmehe na obraze. Skupnega silvestrovanja na parkirišču pred upravnim centrom se je letos znova udeležilo ogromno domačinov, okolišanov in drugih, ki so slišali za tukajšnje dobro vzdušje. Župan Ivan Suhoveršnik je s podžupanom Romanom Čretnikom po- m. Mozirje je pred novim letom in tja do polovice januarja lepo okrašeno. (Foto: Ciril M. Sem) Skupnega silvestrovanja na parkirišču pred upravnim centrom se je udeležilo ogromno domačinov in okolišanov. (Foto: Ciril M. Sem) skrbel za odštevanje zadnjih trenutkov starega in zdravico ob prvih sekundah novega leta. Skupaj sta nato obiskala zdravstveno postajo, kjer ima sedež ekipa nujne medicinske pomoči. Z izrekanjem dobrih želja pa tokrat ni bilo nič, saj je imela ekipa polne roke dela. Benjamin Kanjir SILVESTROVANJA NA SOLČAVSKEM Najdaljšo noč v letu so v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline domačini in gostje preživeli ob ognjiščih, zasebnih gostinskih lokalih, kmečkih turizmih in penzi-onih ter veselo v gostilni Ojstrica in hotelu Plesnik v Logarski dolini. Kljub nekoliko slabšemu vremenu so gostje izkoristili nekajdnevna bivanja za osebno rekreacijo, fitnes, krajše sprehode, večina pa se je navduševala nad izvirno, domačo pa tudi moderno kulinariko. Osrednje dogajanje v dokaj zapolnjenem hotelu Plesnik se je pričelo že s ponedeljkovim prazničnim koncertom opernih arij in Praznično pri Plesnikovih ^ m im Sfv ÜBE \ 1. H I ^ ^ it I Prijetno praznovanje je v hotelu Plesnik že dolgoletna tradicija. (Foto: Jože Miklavc) evergrinov s tenoristom Vladimir-jem Čadežem ter sopranistko Julijo Kraner ob spremljavi pianistke Natalije Šavel. Silvestrovanje pa se je odvijalo v umirjenih ritmih z ansamblom Zodiac ter »slow foo-dom«, ki ga je kot sodobno osvežitev domače kulinarike ponudila kuharska ekipa pod vodstvom Primoža Plesnika. Novoletno slovesnost so popestrili tudi s silvestr-skim ognjemetom, ki je osvetlil tanko snežno odejo na logarski ravnici. Vsi domačini pa že težko čakajo debelejše snežne odeje, ki bi privabila zimskih radosti željnih gostov. Jože Miklavc I Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 11 Ljudje in dogodki SILVESTRSKI UTRIP V GORNJEM GRADU Po dolgih letih silvestrovanje na prostem Edino, kar je manjkalo za silve-strovo in so mnogi pogrešali, pa je bil sneg, a vrli organizatorji so poskrbeli tudi za to težavo in se dogovorili za dostavo prikolice snega, za kar je poskrbel Jure Kolenc, služil pa je za kepanje in popestritev zabave. »Samo silvestrovanje je lepo uspelo in veseli me, da se v kraj ob pripravljenih dogodkih vrača življenje,« je povedal Iztok Kolenc in nadaljeval: »Da je bil Gornji Grad na silvestrovo živahen in poln ljudi, pa so zaslužni vsi, ki so pomagali pri organizaciji, postavljavci odra, zahvala gre tudi nastopajočim na predprazničnih koncertih in seveda udeležencem dogodkov. Vsako leto jih je več, kar nam daje energijo, da bomo s prireditvami nadaljevali tudi v bodoče.« Štefka Sem DECEMBRSKI DOGODKI V SOLČAVI Praznovanje krojilo toplo in deževno vreme V organizaciji Centra Rinka in nekaterih tamkajšnjih društev ter posameznikov je v Solčavi v zadnjih dneh minulega leta potekalo več zanimivih dogodkov. Nekatere od njih je krojilo tudi slabo vreme in so bili manj obiskani kot sicer. Sredi meseca je bila organizirana delavnica za otroke, na kateri so izdelovali božične okraske, ki so jih predstavili na božični razstavi skupaj z drugimi razstavljavci. Predzadnjo decembrsko soboto je bil organiziran tako imenovani solsticijev pohod v Potočko zijalko. Na dan sončnega obrata (solsticija) ob določeni uri sončni žarki posijejo v zijalko pod določenim kotom in opazovalcu pripravijo spektakularen pogled. Lani so si udeleženci lahko napasli oči, letos pa ni bilo tako. Zaradi dežja se je pohoda udeležila le pešči- POPRAVEK INFORMACIJE V 1. številki Savinjskih novic je bil na strani 12 objavljen članek o slavnostnem koncertu od 20. obletnici Glasbene šole Nazarje. V članku je prišlo do napake, in sicer zbrane na koncertu ni nagovorila bivša ravnateljica reči-škega vrtca Ana Nuša Rebernik, ampak v. d. generalne direktorice direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Vlasta Poličnik. Za napako se iskreno opravičujem. Tatiana Golob v_J Turistično društvo Gornji Grad je letos po dolgih letih ponovno organiziralo silvestrovanje na prostem v centru kraja. Za glasbo je poskrbel ansambel Labodi, za dobro voljo pa precej udeležencev, katerim je postreglo tudi vreme. Predsednik turističnega društva Iztok Kolenc je povedal, da je bila udeležba nad pričakovanjem, prav tako je bil zadovoljen glede števila obiskovalcev na koncertih pred katedralo. Gornjegrajci so se silvestrovanja na prostem razveselili, saj je bila to priložnost, da so polnoč pričakali v družbi prijateljev in znancev v domačem kraju. Kljub temu da je društvo denar namenjen za ognjemet podarilo v šolski sklad gornjegraj-ske šole, polnočna osvetlitev ni odpadla, saj so za ognjemete poskrbeli kar obiskovalci. Gornjegrajci so se silvestrovanja na prostem razveselili, saj je bila to priložnost, da so polnoč pričakali v družbi prijateljev in znancev v domačem kraju. (Foto: Iztok Kolenc) ca pohodnikov, žarki pa niso predrli oblačnega neba. Tik pred božičem so pripravili brezplačno delavnico polstenja, kjer so se pod mentorstvom Marjete Majnik udeleženci lahko naučili osnovnih veščin tega načina predelave ovčje volne. Izdelovali so novoletne okraske. Toplo in deževno vreme je preprečilo nameravani tečaj drsanja za otroke pa tudi pohod v neznano. Zato pa so izvedli Božično zgodbo na prostem, katere organizator je bilo Kulturno društvo Franc Herle Solčava. Za vokalno spremljavo so poskrbeli člani prve zasedbe ansambla Zmaji. Dogodek se je pričel pred Centrom Rinka in je privabil lepo število obiskovalcev. Kot je predvideval scenarij, so se vsi skupaj pomikali proti farovškemu hlevu, kjer so bile postavljene žive jaslice. Pred mašo pa so v cerkvi svojo Božično igro predstavili še otroci pod vodstvom Marije Kočnar. Kot je povedala vodja solčavskega TlC-a Darja Knez, so gostom, ki so bivali v prazničnih dneh v Solčavi, namesto odpovedanih dogodkov ponudili druge ugodnosti. Tako so jim pripravili voden ogled centra Rinka in tamkajšnjih stalnih razstav. Marija Lebar Člani prve zasedbe ansambla Zmaji so zapeli ob jaslicah. (Foto: Anja Jezernik Knaus) 12 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Zgodovina in narodopisje, Oglasi naši denarni zavodi (4) Piše: Aleksander Videčnik KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V LUČAH V Lučah je deloval ugledni župnik Franc Le-kše. Bil je znan tudi kot jezikoslovec. Veliko je potoval po svetu in kar je dobrega videl, je presajal na domača tla. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev domače posojilnice, do takrat so Lučani imeli denar v Posojilnici na Ljubnem. Nad novo posojilnico so bili navdušeni. Ustanovni občni zbor so sklicali leta 1907, hranilnica je poslovala kot rajfajznovka. Poslovne prostore so imeli najprej v stari šoli. Leta 1938 so zgradili lep zadružni dom sredi trga, tja so preselili tudi hranilnico. V prvem načelstvu so bili: Franc Lekše, Miloš Šmid, Ivan Kaker, Gregor Plesnik, Janez Krivec, Jakob Plaznik in Martin Vršnik. Po imenih sodeč so načelstvo sestavljali tako Lučani kot Solčava-ni. Tajnik je bil dolga leta Ivan Rop. V kolikor je bilo mogoče razbrati iz različnih virov, so poslovali zelo uspešno. Okupator je tudi to hranilnico ukinil in denar zaplenil. HRANILNIŠTVO V ŠMARTNEM OB PAKI Ti hranilnici omenjamo zato, ker je Šmartno ob Paki tedaj spadalo pod okraj Gornji Grad. Kraj je veliko pridobil na veljavi zaradi železnice, ki je bila speljana skozi dolino Pake. Hranilnici v Šmartnem ob Paki sta odlično poslovali. Kako se je kraj razvijal, povedo podatki o številu prebivalstva. Leta 1869 je bilo 1.423 krajanov, leta 1892 pa že 1.828. Štetje leta 1931 pa navaja že 2.013 prebivalcev. Veleposestvo je bilo last Oskarja Wartsberga, ki je bil član ene od obeh hranilnic. Kmečka hranilnica in posojilnica je delovala kot zadruga z neomejenim jamstvom. Ustanovljena je bila na občnem zboru 10. maja 1908, poslovati pa je začela 26. maja t. l. v hiši Karla Bizjaka, članski delež je bil 2 kroni. Prvo načelslvo so sestavljali: Ivan Prislan, načelnik, Franc Brinovšek, Martin Klinar, Josip Loj, Vincenc Steblovnik, Marko Stopar in Valentin Weber. Pozneje najdemo v vodstvu hranilnice: Ivana Goričnika, Ignaca Mikuša, Martina Ste-blovnika, Franca Goričnika in druge. Leta 1936 so spremenili pravila v toliko, da so odprli trgovino kmetijskih potrebščin in prodajo pridelkov svojih članov. Hranilnica in posojilnica v Šmartnem ob Paki je začela poslovati leta 1907, poslovne prostore so imeli v župnišču, pozneje pa v zadružnem do- mu. V prvem načelstvu so delovali: Martin Pirto-všek, Marko Klančnik, Valentin Primožič, Franc Klančnik, Janez Prislan, Jožef Kolarič, Jožef Ko-lenc in Jožef Letonja. Naslov te hranilnice so pisali: Hranilnica in posojilnica v Šmartinu na Paki. Kasneje najdemo v vodstvu hranilnice imena: Martin Steblovnik, Ivan Drev, Jože Podgoršek, Alojz Puncer, Ivan Goričar, Jože Letonja, Karl Preskar, Franc Kugonič in Ivan Klančnik. V zavodu so ugledni bančniki načrtovali denarništvo po vojni. Omenjajo Lavoslava Dolin-ška in Antona Ogrina. Ker je bilo pomanjkanje plačilnih sredstev, je zavod po nalogu SNOS tiskal plačilne bone v vrednosti 1, 5, in 10 lir. Uvajali so tudi hranilne vloge. Načrti za čas po osvoboditvi so bili v uvajanju hranilnic in posojilnic po Sloveniji. Po osvoboditvi takšne načrte ni priznala Naro- Kolektiv bančne enote Kreditne banke Celje v Mozirju. Z leve: Elica Hriberšek, Milena Deleja, Vera Širko, Fanika Fevžar, Marija Breznik in Ante Tevž. Posojila so odobravali na temelju zadolžni-ce in z dvema porokoma. Zavod je vsestransko podpiral razvoj kraja - Električna zadruga Šmartno ob Paki je njihova naložba, pa tudi zadružna trgovina je odlično poslovala. HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠMARTNEM OB DRETI Tudi v tem kraju je delovala rajfajznovka. V sodni register so jo vpisali dne 8. 11. 1921. Hranilnica je poslovala v posebni sobi tedanjega šolskega poslopja, zato so tajniške posle opravljali učitelji. Poslovali so le ob nedeljah dopoldne. V prvo načelstvo so bili izvoljeni: Matija Pur-nat, načelnik, Ferdo Weiss, Anton Brezovnik, Jožef Poznič, Fran Remic, Franc Levar, Anton Zagožen in Franc Krivec kot odborniki. Kasneje so v načelstvu sodelovali še: Martin Zidarn, posestnik, Martin Zidarn, poštar, Josip Bastl, Josip Žlebnik, Ivan Zagožen in drugi. Hranilnica je bila vključena v Zadružno zvezo v Ljubljani. DENARNI ZAVOD SLOVENIJE Za zaključek o denarnih zavodih objavljamo še zgodovinsko posebnost. 12. marca 1944 je SNOS v Črnomlju izdal odlok o ustanovitvi Denarnega zavoda Slovenije s sedežem v Črnomlju. To je bila posebnost našega osvobodilnega gibanja - nobeno drugo po znanih podatkih ni imelo podobne inštitucije. dna banka Jugoslavije, ki je s posebnim zakonom leta 1947 ukinila ljudsko hranilništvo, ki je nadaljevalo poslovanje v novi državi. To je posebno prizadelo Slovenijo, ki je imela v primerjavi z drugimi predeli države SFRJ največjo tradicijo v hranilništvu in posojilništvu. Tako ravnanje Narodne banke SFRJ je bilo verjetno neprimerno. 13 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Organizacije DRUŠTVO BREZPOSELNIH SLOVENIJE - SERVIS DELA, SOCIALNO PODJETJE Prvo socialno podjetje v Zgornji Savinjski dolini in bogat načrt razvojnih programov V lanskem decembru je na območju Zgornje Savinjske doline zaživelo prvo socialno podjetje, ki ga je ustanovila skupina mladih, večinoma brezposelnih strokovnjakov, s poslovnim imenom Društvo brezposelnih Slovenije - Servis dela, socialno podjetje. Novo registrirano podjetje je 25. registrirano socialno podjetje v Sloveniji in v letošnjem letu že načrtuje več zaposlitev mladih brezposelnih strokovnjakov. SERVIS DELA Predstavnik nevladnih organizacij iz Upravne enote Mozirje v Razvojnem svetu Savinjske regije Srečko Prislan, kot eden od pobudnikov ustanovitve novega socialnega podjetja, je povedal, da bo imel Servis dela povezovalno vlogo med delom in brezposelnimi pri nas. Na osnovi pripravljenih razvojnih projektov v Zgornji Savinjski dolini, ki so vključeni v regionalni razvojni program Savinjske regije, bodo zagotavljali ustrezen razvoj in zaposlitev mladih strokovnjakov in druge potrebe po kadrih s strani ponudnikov del in povpraševanja po zaposlitvah. Iz vsebine ustanovnega akta socialnega podjetja je razvidna široka dejavnost, ki vključuje dodatno izobraževanje in pridobivanje dodatnih znanj brezposelnih mladih strokovnjakov za posamezna dela, ki bodo potrebna za izvedbo vsebin razvojnih projektov. Zaradi široke dejavnosti socialnega podjetja z različnih področij, med drugimi tudi okolja in sociale, bo potreba po strokovnih kadrih za uresničevanje programov in projektov vključenih v načrte razvojnih programov Savinjske regije 2014-2020 zelo velika, zato bo tudi priložnost za zaposlovanje mladih perspektivnih kadrov Zgornje Savinjske doline pestra in vabljiva. PRIORITETA OŽIVITEV LESARSTVA Nevladne organizacije so se aktivno vključile v pripravo in realizacijo načrta razvojnih programov Savinjske regije za naslednje razvojno obdobje 2014-2020, je povedal Prislan. Na območju naše doline so razvojni program razdelili na pet glavnih programov oziroma področij razvoja, ki vsako sestavlja od tri do pet samostojnih projektov. Med petimi segmenti izstopa oživitev lesarstva v dolini. Pri snovanju in realizaciji programa razvoja s področja lesarstva imajo poleg društev, v katere so vključeni lastniki gozdov, ključno vlogo podjetniki in obrtniki združeni v Območni obr-tno-podjetniški zbornici Mozirje, saj je povezovanje lesnih dejavnosti usmerjeno k skupnim ciljem, proizvajati končne izdelke iz lesa z visoko dodano vrednostjo, v katerih bodo povezani tako lastniki gozdov, ki bodo zagotavljali domačo lesno surovino, kot tudi podjetniki, ki bodo tvorno sodelovali, vsak s svojim izdelkom, pri končnem skupnem izdelku za domače in tuje tržišče. Primarno je cilj razvojnega programa lesarstva združiti vse ustvarjalne potenciale pri proizvodnji in izdelavi stanovanjskih hiš in drugih objektov iz lesa iz Zgornje Savinjske doline in pri tem zagotoviti vso notranjo opremo iz domačega okolja in z znanjem domačih strokovnjakov. Srečko Prislan: »Prvo socialno podjetje v Zgornji Savinjski dolini deluje z imenom Društvo brezposelnih Slovenije - Servis dela, socialno podjetje.« (Foto: Štefka Sem) V ta segment spada tudi področje energetike s povečanjem samooskrbe z električno energijo iz zelenih virov z izgradnjo novih energetskih objektov (HE, voltaike, biomasa). Na tem področju naj bi se povezovali proizvajalci in domači porabniki električne energije in tako dosegli boljše pogoje za konkurenčnost domačega gospo- darstva, samooskrbo in učinkovito trženja energije iz alternativnih virov (t.i. čiste energije), ki najmanj obremenjuje naravno okolje. TURIZEM IN KMETIJSTVO Drugo, zelo bogato in obsežno področje je turizem. Na področju turizma se načrtuje večja povezanost vseh deležnikov od Mozirja do Logarske doline, skupni nastop na trgu, razvoj novih turističnih produktov, gradnja turističnega centra Repen itd. Glavni cilj tega področja je združevanje potencialov, povečanje kakovosti storitev in kapacitet ter posledično povečano število turistov in finančnih prihodkov v dolini. Med zelo pomembnimi segmenti je področje kmetijstva. Sem spada tudi projekt Društva brezposelnih Slovenije oziroma BS - SD so.p., po katerem bi le-ti obdelovali neobdelana kmetijska zemljišča in tako poskrbeli za neobdelano zemljo, lastno eksistenco in popestrili ponudbo lokalnega okolja z zdravo doma pridelano hrano. POMANJKANJE SOCIALNIH VSEBIN V peterico področij spada tudi sociala, razvoj socialne mreže in socialnega podjetništva. Na tem področju so velike možnosti za povezovanje nevladnih organizacij, ki bi zagotavljale kvalitetne vsebine in storitve za prebivalce Zgornje Savinjske doline. Med te vsebine spada tudi medgeneracijski center, ki bo generator ustvarjalnega sodelovanja nevladnih organizacij in vseh generacij. Prislan je izpostavil tudi pomanjkanje vsebin za otroke, ženske, starejše in socialno ogrožene družine, predvsem potrebo po prostorih in ustrezno usposobljenih ljudeh, ki bi nudili storitve posameznim družbeno depriviligiranim skupinam. Kot zadnje, peto področje, je Prislan omenil ekologijo. Na področju okolja in odpadkov se vsak dan kaže večja potreba po ustanovitvi centra ali eko parka, ki bo dolgoročno reševal problem odpadkov v dolini in se čim bolj približal cilju nič odpadkov oziroma njihovi predelavi v repromaterial in ponovno uporabo. Na tem področju se bodo izvajali tudi projekti ozaveščanja ( - \ Socialno podjetje je poseben status, ki ga lahko pridobi vsaka nepridobitna pravna oseba, če izpolnjuje formalne pogoje določene z Zakonom o socialnem podjetništvu. Ločimo dve vrsti socialnih podjetij, in sicer tipa A in B. Za tip A velja, da izvaja dejavnosti iz Uredbe o opredelitvi dejavnosti socialnega podjetništva, trajno zaposluje najmanj enega delavca v prvem letu svojega delovanja in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih poslovanja in mora po izteku drugega koledarskega leta iz dejavnosti socialnega podjetništva v letnem poročilu izkazati najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja pa najmanj 50 odstotkov vseh prihodkov. Za socialno podjetje tipa B velja, da lahko opravlja katerokoli dejavnost in za čas svojega delovanja trajno zaposluje najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, in sicer ima najmanj eno tretjino takšnih delavcev med vsemi delavci. 14 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Organizacije, Kultura, Šolstvo otrok od vrtca dalje do starejših, delavnic ponovne uporabe in ustvarjanja pogojev za nova zelena delovna mesta. CILJ ČIM VEČ ZAPOSLITEV Celotna vrednost načrtovanih razvojnih projektov do leta 2020, ki so dodana vrednost načrtom lokalnih skupnosti oziroma občin, znaša v skupni vrednosti okoli 90 milijonov evrov in omogo- MOJCA BITENC IZ ZGORNJIH POBREŽIJ Odpela bo glavno vlogo v operi Mojca Bitenc iz Zgornjih Pobrežij je vsestranska oseba, obdarjena z mnogimi talenti, ki jih nadgrajuje z delom in pridnostjo. Odlična športnica, študentka medicine in glasbe, trenutno svoj sopran posoja glavni vlogi v operi avtorja Niccola Piccinnija La Cecchina ali Nikogaršnja hči. Delo je neapeljskega skladatelja Nicola Piccinnija (1728-1800) na povabilo kraljice Marie Antoinette povzdignilo med glasbene zvezde Pariza in je pomenilo vrhunec napolitanske komične opere 18. stoletja. Bilo je tako priljubljeno, da so navdušenci po njem poimenovali svoje vile in modne trgovine. Libreto Carla Goldonija je romantična zgodba o bogatem markizu, ki se zaljubi v ljubko služabnico Cecchino in s tem pretrese aristokratski svet, v katerem vladajo stroga pravila, kdo je zanje primeren in kdo ne. Markiz in Cecchina postaneta ujetnika druž- NAZARJE Za osnovnošolce ples umetnost in hkrati šport v projektu Šola pleše. Občinstvo je napolnilo športno dvorano in z navdušenjem spremljalo plesni nastope. Po besedah ravnateljice Vesne Lešnik so se odločili, da tudi letos obogatijo in popestrijo šolsko dogajanje s plesom, v katerega so pritegnili vse učence. Na šoli menijo, da ples poleg gibalnih sposobnosti prinaša tudi druge koristne učinke in je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika. Ples je umetnost in je hkrati šport. »Na tak način tudi učenci, ki imajo valeto, pridejo na plesne vaje za valeto že dobro pripravljeni in na slovesnem dogodku zaplešejo brez zadrege,« je prepričana Lešnikova. Letos so otroci pripravili različne koreografije, posegli po hip hop ritmih in standardnih plesih. Prireditev je povezovala gospa Zima. V njeni vlogi se je od šole in od sodelavcev poslovila Vanja Hofbauer. Zahvalne besede pred odhodom v pokoj ji je namenila Lešnikova v želji, da jih obišče tudi potem, ko ne bo več aktivna. Marija Šukalo ča realizacijo okrog 450 novih delovnih mest oziroma zaposlitev. Sedaj je na potezi vlada, je dejal Prislan, ki se mora potruditi in od Evrope pridobiti čim več finančnih sredstev za sofinanciranje vseh razvojnih načrtov, tako državnih kot načrtov lokalnih skupnosti in drugih organizacij. »Za potrebe družbeno-ekonomskega položaja Zgornje Savinjske doline se načrtuje tudi uspešen razvoj socialnega podjetništva in koo- perativ, zato vse, ki bi radi pri tem tvorno sodelovali, vabim, da se nam pridružijo in aktivno sodelujejo pri razvoju naše Zgornje Savinjske doline,« je navdušen nad dosedanjim delom in rezultati povedal Prislan, ki je zaposlen na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in je že sodeloval pri ustanovitvi več socialnih podjetij. Štefka Sem Nikogaršnja hči benih norm in videti je, da se njuna ljubezen ne bo srečno končala. Predstava bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani ta četrtek in petek ob 20. uri. Naslednja uprizoritev bo v nedeljo, in sicer v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju ob 17. uri. Solisti in orkester Akademije za glasbo Ljubljana, pod umetniško taktirko Simona Dvorša-ka, se bodo nato že prihodnji torek predstavili v hrvaškem Pulju. Benjamin Kanjir Mojca Bitenc bo nastopila v Linhartovi dvorani v Ljubljani v petek in v Slovenskem ljudskem gledališču Celje v nedeljo. (Foto: TG) Zadnji dan pred novoletnimi počitnicami so učenci in učitelji Osnovne šole Nazarje pripravili sedmič zapovrstjo zaključno prireditev KZSŠ Zbirajo stare računalnike V Klubu zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) bodo izvedli akcijo zbiranja starih, odpadnih računalnikov in računalniških delov, ki jih bodo poskušali obnoviti in popraviti ter omogočiti njihovo nadaljnjo uporabo. Zbirajo vse od zaslonov, računalnikov, prenosnih računalnikov do tipkovnic, mišk in podobno. V kolikor imate doma kaj od naštetega, lahko to oddate študentom v času uradnih ur v prostorih kluba v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji. ŠS Najmlajše učenke so na temo zime zaplesale kot snežinke. (Foto: Marija Šukalo) 15 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I OBISK PRI GOLOBOVIH V PODVOLOVLJEKU Tik pred prazniki jim je ogenj uničil velik del imetja Golobove so obiskali župan občine Luče Ciril Rosc in predstavniki krajevnega odbora Rdečega križa Luče. Družini so izrazili nadaljnjo pripravljenost za pomoč in jim izročili denar iz dobrodelne nabirke. Zadnji dan minulega leta so Golobove v Podvolovljeku, ki jim je požar uničil gospodarsko poslopje, obiskali župan občine Luče Ciril Rosc in predstavniki krajevnega odbora Rdečega križa Luče. Družini so izrazili nadaljnjo pripravljenost za pomoč in jim izročili denar, ki so ga v dobrodelni nabirki zbrali v posameznih zaselkih občine Luče. Predsednik krajevnega odbora RK Anton Ku-mer je v družbi z blagajničarko Doro Vršnik in poverjenico iz Podvolovljeka Katarino Petrin Go-lobovim izročil zbrani denar in spisek darovalcev. Pri tem je navedel, kdo vse je še obljubil pomoč v delu, lesu ali ostalem materialu. Tudi tega je precej. Da poteka vse po predpisih, so predhodno dobili dovoljenje Upravne enote Mozirje, da smejo zbirati denar, vsa izplačila in račune pa bosta pregledali dve pooblaščeni osebi, ki nista člana odbora RK. Župan Ciril Rosc je Golobovim sporočil, da je občina, ki tudi sicer pomaga občanom ob raznih nesrečah, v tokratnem primeru nakazala 4.000 evrov namenskih sredstev iz rezerv na tekoči račun Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline Mozirje. Za pogorelo družino pa je bila namenjena tudi pomoč iz cerkvene nabirke. TRAGIČNA NOČ Z 20. na 21. december je okoli polnoči glasno pokanje zbudilo hčerko Andrejo, ki s svojo družino živi v nadstropju domače hiše. Videla je, da gori gospodarsko poslopje, le nekaj metrov oddaljeno od hiše. Hitro je zbudila vse domače in začeli so ukrepati, poklicali so na pomoč gasilce, rešili živali iz gorečega hleva, odmaknili osebni avto, ki je stal v bližini. Sosed, ki je že pritekel na pomoč, je pričel plamene polivati z vodo ... Gasilci so prišli na prizorišče nesreče zelo kmalu in pred širjenjem zubljev in isker varovali ostale objekte. Sprva so gasili z vodo iz cisterne, nato so jo črpali iz bližnjega potoka. Na po-žarišču so ostali vse do jutra. Prišla je tudi policija in kriminalisti. Ko so ti okoli 11. ure slednjič končali svoje delo, je bilo zbranih že veliko sosedov in ostalih krajanov, ki so začeli odstranjevati posledice požara. NEVERJETNA SOLIDARNOST Golobovi so imeli v hlevu dva prašiča in konja. Živali so zdaj vzeli v rejo bližnji sosedje. S selitvijo prašičev je še šlo, konj pa je zelo preplašen taval naokoli in so ga lahko zvabili v sosedov hlev šele čez dva dni. Med tem so dela na odstranjevanju zoglenelih ostankov požara potekala zelo intenzivno. Kot je povedal Golobov zet Aleš Robnik, ki je dela usmerjal in ki beleži podatke o opravljenih urah, je bilo včasih na delu tudi po 27 ljudi. Poveljnik PGD Luče Tomaž Funtek: »Srečna okoliščina je bila, da v teh sicer zelo vetrovnih dneh ravno takrat ni bilo vetra, ki bi ogenj gotovo razširil. Na intervenciji je sodelovalo 54 gasilskih operativcev s 13 avtomobili.« Nekateri, med njimi tudi posamezni samostojni podjetniki in obrtniki, so pomagali s prevozi. Odstraniti je bilo potrebno zoglenel les, na-voziti pesek na dvorišče, odpeljati premočeno in uničeno seno in podobno. Drugi so darovali les za ostrešje in ostali leseni del, ki ga bo še potrebno zgraditi. Spodnji, zidani del zgradbe je ognjene zublje dokaj dobro prenesel. Kar na dveh žagah so razrezali darovani les in poslopje v neverjetno kratkem času spravili pod streho, tako da je v času obiska že imelo ostrešje in položeno strešno kritino. V NESREČI TUDI NEKAJ SREČE Družina je od vsega hudega še vedno zelo vznemirjena. A tudi hvaležna, da je ostala hiša, da ni zagorela sosedova hiša v bližini, da so s sekanjem dreves, ki so se že vnela, preprečili širjenje požara v gozd nad domačijo ... »Na srečo smo ravno pred kratkim preselili drvarnico, da imamo vsaj kolikor toliko suha drva za ogrevanje in za kurjenje v krušni peči,« pripoveduje s solzami v očeh gospodinja Milena. Gospodarju Zdravku pa je zelo hudo za čebelami, ki jih je izgubil. Ob gospodarskem poslopju je stal čebelnjak z več družinami čebel. S čebelarjenjem se ukvarja že dalj časa, a v zadnjem letu in pol, od kar je upokojen, se jim je lahko še bolj posvečal. Je tudi zelo aktiven član lučkega čebelarskega društva. Les za novi čebelnjak, ki so ga darovali krajani, menda že čaka lepih pomladnih dni, da bo Zdravko še lahko ujel letošnjo čebelarsko sezono. Tudi čebelarji Zgornje Savinjske doline so na pobudo predsednika Čebelarskega društva Luče Antona Kumra že začeli z akcijo zbiranja čebelarske opreme. HVALEŽNOST BLAŽI IZGUBO Zgoreli so kmetijski stroji, različne naprave in oprema ter krma. »Med gašenjem in pri odstranjevanju ruševin bi potrebovali orodje, kot so vile ali grablje, pa nismo imeli več ničesar, vse je izginilo v ognju. Še zdaj ne vemo do podrobnosti, ob kaj vse smo, saj smo tam hranili številno orodje in stvari, ki jih nismo potrebovali vsak dan.« Vendar Golobove v teh hladnih dneh greje neverjetna pripravljenost vseh, da jim pomagajo. »Včasih smo se morali komu, ki je klical, da pride pomagat, tudi zahvaliti, toliko jih je izrazilo svojo pripravljenost. Ljudje so delali vse dni, razen na božič, moški zunaj, ženske so pomagale v kuhinji in strežbi. Tako veliko lažje prenašamo preizkušnjo,« s hvaležnostjo dodajajo Golobovi. Tekst in foto: Marija Lebar 16 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Ljudje in dogodki, Šport KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Jaslice, hiše in V avli gornjegrajskega kulturnega doma potekala je razstavljal domačin Jože Božič jaslice in makete poslopij. Razstavo je pripravilo tamkajšnje kulturno društvo, s prepevanjem pa jo je obogatila Tanja Ravljen. Jože Božič je že v otroških letih najraje zbijal predmete iz lesa. Izdeloval je hišice, mlinčke, vozičke ... Les mu je bil zelo blizu, saj so bile »čač-ke« pri domačih mizarjih otrokom na razpolago. Na prehodu iz najstniških v mladeniška leta ga je navduševala glasba. Igral je trobento in tudi na bobnih se je preizkušal. Z domačimi fanti so ustanovili glasbeno skupino, ki je združevala mladino, dokler se člani zaradi zaposlitve niso razkropili. V kasnejših letih se je posvetil fotografiranju. Ko se je Božič leta 1993 upokojil, se je njegovo zanimanje za oblikovanje lesa ponovno obudilo. Osredotočil se je na objekte podeželske arhitekture in začel načrtno raziskovati. Z vso vnemo se je lotil dela. Ko se je seznanil z načinom dela, se je odločil, da bo izdeloval makete oziroma miniature zgradb našega podeželja. Ko je leta 2009 pripravil prvo razstavo v galeriji Štekl, so ljudje od navdušenja osupnili. »Presenetil nas je in začeli smo razmišljati o materialni in estetski vrednosti objektov, ki naj ŽIVE JASLICE NA GOLTEH Uprizorjena večna zgodba Jezusovega rojstva stirja v Moravi. Tam je sledil zadnji del zgodbe, Jezusovo rojstvo, angelovo oznanilo pastirjem in prihod modrih z Vzhoda. Ob spremljavi zborčka so slednji novorojenemu detetu prinesli darila. Benjamin Kanjir ZLTC GOLTE Snega dovolj za ugodno smuko Pred novim letom je vrhe Golt pokril sneg, kar je bil dober obet za nadaljnjo smučarsko sezono. Visoke temperature in dež so sicer večino snega pobrale, a na smučiščih vsak dan pripravijo vsaj del prog, ki jih lahko smučarji uporabljajo. Tako trenutno obratujeta progi Blatnik in Med-vedjak, prav tako tekoči trak za otroke. Odprte proge so dobro zasedene zahvaljujoč tudi mnogim stacionarnim gostom iz Hrvaške. Ta vikend se obeta še Savinjski smučarski izziv, ki prinaša smučanje z zvezdami, teste smuči, veliko dobre glasbe in zabave. Benjamin Kanjir domačije izpod rok Jožeta Božiča bi bili nekoč okras in ponos slovenskega podeželja. Veliko je delal, razstavljal doma in v tujini,« je o avtorju povedala predsednica kulturnega društva Tatjana Bezovšek, medtem ko se je Božič zahvalil številnim obiskovalcem otvoritve za obisk razstave. O svojem delu je z veseljem poklepetal z vsakim, ki so ga zanimale podrobnosti. Poleg zgodovine jaslic, ki jo je na kratko povzela Bezovškova, je obiskovalce očarala mlada pevka Tanja Ravljen. Pevka je v svoji kratki karieri prejela številne nagrade in priznanja, glasbo je študirala v tujini, širša slovenska javnost pa jo je spoznala kot tekmovalko v tekmovanju talentov na televiziji. Štefka Sem Jože Božič je rad poklepetal z vsakim, ki so ga zanimale podrobnosti o miniaturah zgradb našega podeželja. (Foto: Štefka Sem) Člani Turističnega društva Skorno, ki jih je oskrbnik koče Filip Vrabič tudi letos povabil na Golte, so v času prednovoletnih praznikov odigrali večno aktualen prizor rojstva Božjega sina. Ob živih jaslicah se je 28. decembra zvečer zbralo okoli 250 obiskovalcev. Nastopajoči so prvi prizor, ko je angel oznanil Mariji brezmadežno spočetje, odigrali pri hotelu na Golteh. Karavana nastopajočih se je nato ob spremljavi obiskovalcev podala na pot, tokrat ne v Betlehem, ampak v Alpski vrt, kjer je sledil naslednji prizor. V njem so prikazali prihod svete družine v mesto, ki žene tik pred porodom ni hotel sprejeti in ji ponuditi prenočišča. Karavana se je v spremstvu konjev nato premaknila še do kapele Jezusa dobrega pa- Pred kapelo Jezusa Dobrega pastirja v Moravi se je odvil zadnji del zgodbe. (Foto: Benjamin Kanjir) 17 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Kultura, Oglasi KD JURIJ MOZIRJE ŽANJE USPEH Z ROMANTIČNO KOMEDIJO Korenčkovi dvakrat razprodali kulturni dom Romantična družinska komedija s petjem Korenčkovi, ki jo je Kulturno društvo Jurij Mozirje premierno predstavilo na praznik samostojnosti in enotnosti v domačem kulturnem domu, je bila razprodana. Dober glas se je razširil po okolici in tako je bila razprodana tudi ponovitev igre 29. decembra. Štirideset sodelujočih, trio glasbil, ljudska pesem, ljubezen in veliko smeha je očitno pravi recept, ki ga bo režiser igre in pred- sednik društva Jure Repenšek prav gotovo še kdaj uporabil. Igra se dogaja v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vladal socializem. Družina Ko-renčkovih z več otroki preživlja revščino in se spopada z vsakdanjimi problemi, kot je na primer ta, kako pridobiti kredit za mlado družino. Prikupna družinska komedija je polna hudomušnih prizorov in ljudskega petja. »Tega žanra je danes ma- lo, saj prevladujejo sodobne igre. Ampak mi smo nostalgiki in bi radi obdržali primarni melos z ljudskim petjem,« je povedal Repenšek. Prvotna igra je napisana v prleškem narečju, zato so jo Mozirjani spremenili v zgornjesavinj-sko narečje. Poleg tega v originalu ne vsebuje glasbe, ki jo je posebej za KD Jurij Mozirje napisal Jani Šuligoj. Besedila pesmi, ki temeljijo na ljudskem petju, je napisala Jelka Repenšek. Zraven so dodali še klarinet, violino in kontrabas in igra je bila nared. Vadili so tri mesece in pol. Pri pripravi so sodelovali vsi člani društva, nekateri so peli, drugi igrali, ostali pa pomagali pri tehničnih zadevah. Kot pravi predsednik društva, je zanje najbolj pomembno to, da pri igri sodeluje vsa družina: »Redko katero društvo se loti igre, v kateri so prisotni tudi otroci, ki so sicer zelo posrečeni, jih je pa toliko težje brzdati na vajah. Mi pa želimo, da sodelujejo celotne družine in ne, da dva člana družine igrata, dva sta pa doma. Otroci se od nas učijo in bodo nekoč nadaljevali, kar sedaj počnemo mi.« V društvu se vedno odločijo za igre, ki imajo poleg govornega še glasbeni del, saj v igro vključijo družinski pevski zbor in oktet Mozirski kole-dniki. Ponovitev igre bo 11. in 12. januarja v mo-zirskem kulturnem domu. Katja Remic Novak Prikupna družinska komedija je polna hudomušnih prizorov in ljudskega petja. Na odrskih deskah se je predstavilo 40 nastopajočih. (Foto: Katja Remic Novak) 18 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Nasveti, Oglasi Vzgajati moramo kakovosten gozd in les! Skratka, v evropskem merilu smo na gozdno lesnem trgu majhen igralec, ki v količini ne igra pomembne vloge. Tudi posestna VIŠJA KVALITETA - VIŠJA CENA -VEČ DOHODKA Drevje naših gozdov dosega velike dimenzije, kar je velika pred- MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V Sloveniji se radi pohvalimo, da smo bogati z gozdom in lesom. Po gozdnatosti smo tretji v Evropski skupnosti, takoj za Finsko in Švedsko. Hektarska lesna zaloga naših gozdov je med najvišjimi v Evropi. Po podatkih Eurostata (evropskega statističnega urada) za leto 2010 je najvišja v Evropski skupnosti, celo višja kot v Avstriji, ki velja za državo z najvišjimi hektarskimi zalogami v Evropi. Imamo bogato tradicijo načrtnega gospodarjenja, ki se je začelo že leta 1724. Prvi za Švico smo prepovedali golosek. Sonaravno gospodarjenje, ki ga v nekaterih evropskih državah šele spoznavajo, je pri nas samoumevno. Nenazadnje je bila prav v Robanovem kotu pred skoraj četrt stoletja ustanovljena mednarodna gozdarska organizacija za sonaravno gospodarjenje, ProSilva Evropa, ki ima v naprednih gozdarskih krogih vse večjo veljavo. NAŠA GOZDNA PROIZVODNJA JE V EVROPSKEM MERILU BUTIČNA Po drugi strani pa se moramo zavedati, da predstavlja delež naših gozdov le 0,7 odstotka površine in 1,8 odstotka skupne lesne zaloge gozdov v Evropski skupnosti. Temu primerno je nizek tudi delež poseka, ki znaša 0,6 odstotka poseka EU-27, saj pri nas še vedno sekamo precej manj drevja, kot ga priraste. Švedi posekajo 27-krat večjo količino lesa kot mi, sledijo jim Francozi, Nemci in Finci. V teh državah posekajo po približno dvajsetkrat več lesa kot pri nas. Te štiri vodilne države posekajo več kot polovico lesa v EU. Mimogrede, v svetovnem merilu predstavljajo gozdovi Evropske skupnosti manj kot 4 odstotke površine in 7 odstotkov zalog svetovnih gozdov. Debelo drevo vedno pritegne pozornost. (Foto: Marijan Denša) struktura gozdov pri nas ni posebej ugodna za masovno tržno proizvodnjo. Prevladuje drobna posest, velikih lastnikov je pri nas v primerjavi z gozdarsko pomembnimi državami malo. POTENCIAL NAŠIH GOZDOV JE V KVALITETI, IZBOLJŠAMO JO Z NEGO IN VZGOJO Zato si mora slovensko gozdarstvo in seveda tudi lesarstvo poiskati v tem prostoru drugačno nišo. Zagotovo sta kvaliteta ter pestrost gozdov in lesa naši primerjalni prednosti pred drugimi državami. Sonaravno upravljani, vrstno in sestojno pestri gozdovi so bogat vir kvalitetnega lesa različnih drevesnih vrst, ne samo smreke, ki je tržno najbolj univerzalna in zaželena. Hkrati gozdovi opravljajo druge ekosistemske usluge, ki prav tako posredno prinašajo dohodek lastnikom in družbi kot celoti. Lastniki lahko izboljšajo kvaliteto gozdnih sestojev z nego. Negujemo in vzgajamo sestoj kot celoto, posebej pa se posvetimo kvalitetnim drevesom tistih vrst, ki dajejo najdragocenejši les. Pri nas so to predvsem gorski javor, češnja, hrast, oreh, macesen in smreka, lahko pa tudi druge vrste, na primer brest in brek. nost, zlasti če ga primerjamo s severnimi deželami. Debelina (hlodov) je osnovni pogoj za kvalite- to lesa. Velja pravilo, da je predvsem debel les kvaliteten les, saj je tak vsestransko uporaben, zlasti za predelavo v furnir, pa tudi druge izdelke. Znan primer so skodle (šiklni), ki so v bistvu prva oblika furnirja. Iz tankega lesa jih ne bomo delali. Seveda debelina ni vse. Če gozd ni negovan, lahko v njem rastejo samo debela drva in drug manj vreden les. Obseg in strošek nege, ki temelji na sonaravnem upravljanju, je zanemarljiv v primerjavi z ekonomskimi učinki. Pravilno negovan gozd je tudi bolj stabilen ter manj podvržen naravnim ujmam, boleznim in gospodarskim škodljivcem. Pri tem se vedno bolj poslužujemo posebne nege in vzgoje najkvalitetnejših dreves. Le negovani gozdovi so in bodo za lastnika zares največje bogastvo. Zlasti če se zavedamo tega, da bo les čez desetletje ali dve strateška surovina, ki je bo primanjkovalo! Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline vabi na LETNI KONCERT DIRIGENT: TOMAŽ PODLESNIK Gostje: OKTET ŽETEV Športna dvorana MOZIRJE, sobota, 18. januar 2014, ob 19. uri Predprodaja vstopnic (7 €): Knjižnica Mozirje, ZKZ trgovine Gornji Grad, Ljubno - Plač ter Luče, Center Rinka Solčava Na dan koncerta pri blagajni športne dvorane Mozirje (10 €) Otroci do 12. leta starosti prost vstop 19 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Šport SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE, LJUBNO OB SAVINJI, 25. IN 26. JANUAR Organizacijske priprave v polnem teku Tekmi ženskega svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji, zadnji vikend v januarju, se bližata. Organizacijske priprave za ta največji in najbolj zahteven športni projekt v naši dolini so v polnem teku, kar nam je potrdil tudi predsednik organizacijskega komiteja Rajko Pintar. »Organizacijski komite in tekmovalni odbor delata s polno paro, tako da je večina del že opravljenih. Tu gre predvsem za prijave tekmovalk, njihove namestitve, namestitve spremljevalcev, novinarjev, gostov in še bi lahko našteval, prejeli pa smo že tudi nominacije funkcionarjev in sodnikov. Tako smo zapolnili skoraj vse razpoložljive namestitvene kapacitete od Okonine do Logarske doline, kjer bo nastanjena večina deklet s trenerji in maserji, medtem ko bo tako imenovani FIS prostor s funkcionarji v gostišču Prodnik. Zelo pomembno delo je opravljeno tudi na marketinškem področju, saj imamo podpisane vse pogodbe s sponzorji, podpisana pa je tudi tripartitna pogodba med lastnikom tekem svetovnega pokala FIS-om, organizatorjem Smučarsko zvezo Slovenije ter izvajalcem Smučarsko skakalnim klubom Ljubno BTC. Skratka, ta prvi, organizacijski del je bolj kot ne končan, sedaj pa je na vrsti tehnični del, ki PREDBOŽIČNI POHOD NA SEMPRIMOŽ Rajko Pintar: »Če bo potrebno, bomo sneg naredili in vozili iz Logarske doline.« (Foto: FP) zajema pripravo skakalnega stadiona, pripravo same skakalnice in vsega ostalega, kar sodi na tehnični nivo tekem svetovnega pokala. Po trenutni vremenski situaciji sodeč nas čaka tri tedne boja z naravo, katerega pa v nobenem primeru ne smemo izgubiti, in če bo potrebno, bomo sneg naredili in vozili iz Logarske doline,« je zatrdil Pintar. Manj r, a ti z veliko dobre volje V ponedeljek, 23. decembra, se je 15 poho-dnikov iz Gornjega Grada podalo na tradicionalni predbožični pohod na Semprimož. Organiziralo ga je Športno društvo Veterani, udeležba pa je bila letos proti lanski nekoliko manjša iz različnih vzrokov. Pohodniki so kljub temu Tretja sezona svetovnega pokala v ljuben-skem skakalnem parku bo v znamenju jubilejev, saj bodo prav letos obeležili 60 let skokov na Ljubnem ob Savinji, 40 let domačega smučarsko skakalnega kluba ter 20 let sponzorstva BTC Ljubljana. Franjo Pukart NOVOLETNI TURNIR VETERANOV V MALEM NOGOMETU Prepričljiva zmaga Solčavanov Športna dvorana Nazarje je v organizaciji domačega Športnega društva Vrbovec gostila novoletni turnir veteranov v dvoranskem nogometu. Kljub presenetljivo slabi udeležbi samo štirih ekip so te pokazale veliko znanja, borbenosti in predvsem volje, ki jih v teh letih marsikomu še kako primanjkuje. Po sistemu vsak z vsakim so na koncu suvereno, brez poraza slavili veterani Solčave, drugo mesto so osvojili njihovi vrstniki iz Gornjega Grada, tretje je pripadlo ekipi Ljubne-ga ob Savinji, s četrtim mestom pa se je moralo zadovoljiti Zgornje Nazarje. Franjo Pukart uživali na poti na priljubljeno pohodniško točko k cerkvi sv. Primoža in Felicijana. Na cilju so kot vedno zapeli nekaj pesmi, poklepetali in se vrnili v Gornji Grad, kjer jih je čakal topel obrok in druženje. ŠS Prijetna pohodniška družba na cilju pohoda. (Foto: Nada Trogar) Ekipe so pokazale veliko znanja, borbenosti in predvsem volje. (Foto: FP) STRELSKI KLUB MENINA Novoletna tekma z malokalibrsko puško Na strelišču v Zagradišču so prvo januarsko soboto člani Strelskega kluba Menina organizirali novoletno tekmo, katere se je udeležilo 21 tekmovalcev. Pomerili so se v streljanju na 50 metrov z malokalibrsko puško z optiko. Najboljši rezultat je dosegel Marjan Prodnik, drugi je bil David Lednik in tretji Peter Krajnc. ŠS 20 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Kronika, Informacije IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VLOMILEC SI JE NAKRADEL ORODJE Nazarje: 30. decembra so bili policisti obveščeni o vlomu v prostore podjetja v Nazarjah. V času minulih praznikov je neznani storilec vlomil v omarico za orodje, ki se nahaja v oddelku proizvodnje. Ukradeno je bilo različno orodje. • IVERNE PLOŠČE PADLE NA DELAVCA Prihova: 30. decembra je prišlo v mizarski delavnici na Prihovi do delovne nesreče. Delavec je pomagal pri delu, pri tem so na njega padle iverne plošče, ki so bile prislonjene ob steno, in ga poškodovale. S strani reševalne službe je bil prepeljan v zdravstveni dom, kjer mu je zdravnica nudila prvo pomoč, nakar je bil odpeljan v bolnišnico v Celje. Utrpel je lažje telesne poškodbe. • VANDAL NA DELU Kokarje: 30. decembra je na policijo poklicala občanka iz Kokarij in povedala, da je opazila, da ima osebni avtomobil obmetan z jajci. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da je na vozilu razbito eno jajce. Neznani storilec je s sprednjega dela vozila odtrgal plastični nosilec registrske tablice in ga skupaj z njo vrgel pod vozilo. • MLADOLETNIK SE JE POŠKODOVAL Mozirje: 31. decembra malo po polnoči so policisti izvedeli, da so zdravstveni delavci pri trgovini Tuš v Mozirju oskrbeli mladostnika, ki bi naj bil poškodovan v pretepu. Peljali so ga v celjsko bolnišnico na zdravljenje. Patrulja je odšla na kraj dogodka in ugotovila, da bi se naj mladoletnik nahajal v lokalu v Mozirju, kjer se je zaklenil v stranišče in ga poškodoval, pri tem pa se je poškodoval tudi sam. Lastnik in varnostnik lokala sta ga nato pregovorila, da je odklenil in ga odstranila iz lokala. Zatem sta poklicala reševalno službo. Zoper mladoletnika bo napisan obdolžilni predlog na pristojno sodišče za prekrške in poročilo na center za socialno delo. • OGENJ V ZABOJNIKU Mozirje: 31. decembra popoldan je Na trgu v Mozirju zagorela vsebina zabojnika za smeti. Požar so pogasili gasilci PGD Mozirje. O materialni škodi ne poročajo. • VOZILO ZBILO PEŠCA Mozirje: 31. decembra ob 21.23 uri je na Praprotnikovi ulici v Mozirju voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v pešca in nato odpeljal s kraja dogodka. Posredovali so reševalci mozir-ske nujne medicinske pomoči, ki so poškodovanega oskrbeli in odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. Kasneje je bil voznik s strani policistov izsleden. Ugotovljeno je bilo, da je vozil pod vplivom alkohola in kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja mu je bil osebni avtomobil zasežen, zoper njega pa je bil napisan obdolžilni predlog na Okrožno sodišče v Celju, oddelek za prekrške. • PRIDRŽAN DO IZTREZNITVE Mozirje: 1. januarja je na policijsko postajo poklical gostinec in povedal, da je v gostinski lokal v Mozirju prišel močno vinjeni občan. Ker mu niso hoteli postreči s pijačo, se je nedostojno vedel, kričal in grozil. Policisti, ki so odšli na kraj dogodka, so zalotili vinjenega občana med kršenjem javnega reda in miru. Ker je obstajala nevarnost, da bo kljub opozorilom nadaljeval s početjem, mu je bilo odrejeno pridržane do strezni-Ive, za kršitve pa mu je bil izdan plačilni nalog. • ŠOLA OSTALA BREZ ŽLEBOV Rečica ob Savinji: 1. januarja je dežurnega policista ravnatelj rečiške osnovne šole obvestil, da je nekdo z objekta šole ukradel žlebove. Neznani storilec je v času božično-novoletnih praznikov z objekta ukradel 42 metrov bakrenih žlebov in bakrenih odtočnih cevi. Izginila je tudi kamera video nadzornega sistema, ki je bila na severni strani šole. • VLOMLJENO V VIKEND Homce: V noči na 2. januar je neznani storilec vlomil v vikend na Homcah. Iz njega je odnesel različne predmete, električna orodja in av-dio vizualne naprave. Nastala je večja materialna škoda. • UKRADEN VARILNI APARAT Loke pri Mozirju: 3. januarja je občan iz Lok obvestil policiste, da je v drugi polovici decembra neznani storilec iz odprte delavnice v neposredni bližini stanovanjske hiše ukradel varilni aparat. • POLICISTI NAŠLI VLOMILCE Rečica ob Savinji: 4. januarja v poznih večernih urah so bili policisti obveščeni o vlomu v objekt kmetijske zadruge na Rečici ob Savinji. Policisti so na kraju ugotovili, da je neznani storilec na skladišču ob objektu zadruge preščipnili ključavnico obešanko in vstopil v notranjost skladišča. Tukaj je nato na vzvod vlomil še skozi okno, ki vodi v notranjost objekta, pri tem pa je prišlo do sprožitve alarma, tako da v notranjost ni vstopal. Policisti so ob prihodu na kraj v neposredni bližini opazili tri osebe, ki so se sumljivo vedle, zato je bil opravljen identifikacijski postopek. V vozilu, s katerim so se prevažale, so opazili orodje, ki bi lahko prišlo v po-štev pri vlomu. V nadaljevanju so izsledili še eno osebo, ki se je skrivala v bližini. Vse osebe so bile po zakonu o kazenskem postopku pridržane. Policisti pa so zasegli predmete, orodje, ki bi se naj uporabljalo pri vlomu. Zoper storilce so napisali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. • POŠKODBA NA SANKANJU Menina: 4. januarja ob 19.45 uri se je poškodovala oseba pri sankanju na Menini planini. Prvo pomoč so ji nudili prisotni, intervenirali pa so tudi reševalci GRS Celje in poškodovanca prepeljali na zdravljenje v mozirsko zdravstveno postajo, od tam pa reševalci nujne medicinske pomoči v celjsko bolnico. • VLOMLJENO V GARAŽO Varpolje: V noči na 5. januar je neznani storilec vlomil v garažo v Var-poljah. Iz nje ni ničesar ukradel. • KRADEL CIGARETE IN DENAR Gornji Grad: 5. januarja je bilo vlomljeno v gostinski lokal v Gornjem Gradu. Neznani storilec je iz objekta ukradel večjo količino cigaret in menjalnega denarja. • ZAGORELO V KURILNICI Konjski vrh: 5. januarja popoldan je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše v Konjskem vrhu. Požar so pogasili prostovoljni gasilci. Posredovali so iz PGD Luče, Ljubno ob Savinji, Radmirje in Okonina. Matična kronika za mesec december 2013 ROJSTVA: Rodili so se štirje dečki in dve deklici. SMRTI: Zofija Vivod iz Nazarij, Kata Kadliček iz Velenja, Pavla Drakalski iz Kranja, Ludvik Bukovič iz Rečice ob Savinji, Matija Jeraj iz Varpolj, Marija Veršnik iz Nove Štifte, Janez Veršnik iz Bočne. _J 21 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Zahvale, Oglasi Zahvala ob požaru Zdravko in Milena Golob iz Podvolovljeka 13a se zahvaljujeva vsem, ki so pomagali gasiti požar, še posebno gasilcem iz Luč, kakor tudi ostalim gasilskim društvom Ljubno, Radmirje, Okonina, Gru-šovlje. Hvala tudi vsem ostalim, predvsem sosedom, čebelarjem, občini Luče, Rdečemu križu in vsem, ki so darovali les in finančno podprli, da so s hitro akcijo objekt zgradili z leseno konstrukcijo in ga pokrili. Zdravko in Milena Mladinsko društvo Nazarje vabi na ogled kino predstave hiša; Koncu Ulice v soboto, 11.1.2014, ob 19. uri v veliki dvorani Doma kulture Nazarje. Vs,,toiaiettom Cena vstopnic: -1 EURO za člane Mladinskega društva Nazarje - 3 EURO za vse ostale. OPOZORILO: Krr |r film grozi jivka/triter je vse bi na lahko neprimerna u ouoto in mladostnike do 18- leta starosti. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-H5 www.pogreb-morana.si V življenju le delo in skrb si poznala, za svojce, prijatelje si vse žrtvovala. V tišino odšla si, kjer ni bolečin, a nate ostal bo večen spomin. Svet bi se moral zahvaliti vsem tistim presenetljivim ljudem, ki so vedno prijazni -pa naj bo še tako nerazumljivo - ne da bi jih kdo prosil za to. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hčerke, sestre, tete, svakinje Olge SLAPNIK iz Podolševe 2.7.1960 - 20.12.2013 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše. V stiski spoznaš pravega prijatelja. Posebna zahvala gospodu župniku Karlu Gržanu za lepo opravljen obred, zahvaljujemo se Mateji Suhodol-nik - Brlec za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi anubis ter patronažni sestri Verici Rakun za vso njeno skrb ob njeni bolezni. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo Olgo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni V samoti dih spominov tihih zadrhti in nežno te prenese v dni in spet si z njimi, ki so pred teboj odšli, in ki se vračajo samo še v tvoje sanje. V SPOMIN Minilo je enajst let, odkar nas je zapustil naš dragi Franci ŠIRKO, dr. med. Hvaležna misel, da je bil in spomin nanj ne bosta nikoli ugasnila. Vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu, in vsem, ki se z lepo mislijo pomudite pri njem, iskrena hvala. Njegovi dragi 22 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Zahvale Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdajpočivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra Marija VERŠNIK roj. Drobež 14.8.1930 - 25.12.2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so jo v času njene bolezni obiskovali in jo tolažili, nam ob težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše, dar za cerkev ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi njeni zdravnici dr. Blažičevi, patronažnima sestrama Zofki in Gelci. Hvala tudi g. župniku Ternarju za lepo opravljen obred, pogreb-cem, pevcem, gasilcem, praporščakom, pogrebni službi Anubis in govorniku Rafku za besede slovesa. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Oh, kako boli, ko ljubi ata te več ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosen, trden kakor skala vso ljubezen in sebe si nam dal, za vse, prav vse, ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko te več med nami ni! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, tasta ... Ivana VERŠNIKA iz Krope Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in tudi v času njegove bolezni. Hvala osebju Zdravstvenega doma Gornji Grad, posebej dr. Blaži-čevi ter sestri Zofki. Zahvaljujemo se gospodoma župnikoma iz Bočne in iz Nove Štifte za lepo opravljen obred, pevcem, govornikom, lovcem, rogistom LD, gasilcem, upokojencem, borcem ... Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vsem ostalim, ki ste se od našega ata poslovili v tako velikem številu. Žalujoči vsi njegovi Čakajo te čebele, za hišo domačo zeleni gaj, tvoj dragi, domači kraj. Rad bi prišel, oh rad, a tja me več ne bo, ker vzel sem slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega ata Maksimiljana ZAMERNIKA p.d. Parbeja iz Konjskega vrha 21 5.1.1936 - 2.1.2014 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, podarili cvetje in sveče. Zahvala tudi patru Gržanu za lepo opravljeno pogrebno sveto mašo, ge. Valčki za poslovilne besede, posebno pa iskrena hvala lovcem za sodelovanje pri lovskem slovesu od svojega stanovskega prijatelja in seveda pevcem za zapete pesmi. Žalujoči sinovi Janez, Maks, Mirko in hčerka Marinka z družinami Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. ZAHVALA V 89. letu starosti se je poslovil MatijaJERAJ p. d. Rumenov ata iz Varpolj 12.11.1925 - 22.12.2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem za izkazano pomoč, sveče ter darovane maše. Iskrena hvala dijakonu Stanku Čeplaku za obiske na domu. Za opravljeno pogrebno mašo, hvala monsinjorju Vratanarju, domačemu župniku Luknarju ter dijakonu Stanku. Hvala pevkam, pogrebcem, govorniku in Anubisu. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi 23 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Za razvedrilo Cvetke KAM SO VSE SNEŽINKE ŠLE? Sedaj nam je že bolj jasno, zakaj v teh meglenih dneh ni zime od nikoder. Tetka Zima (Vanja Hofbauer) se je upokojila, dedek Mraz pa se mudi preko luže. Ker pa tetka obljublja, da bo penzijo preživljala aktivno, računamo, da bo do smučarskih skokov žensk na Ljubnem ob Savinji poskrbela za sneg, sicer se bodo Ljubenci morali odločiti za plastično operacijo skakalnice. PREVIDNO V NOVO LETO Ko je kuhar Primož Plesnik (uživa na desni) iz Plesnikove hotelske kuhinje za silvestrovo pripravil doslej najbolj naštrikan meni doslej, s kar osmimi hodi, si je oddahnil in poplaknil vse dobrote z izbor-no penino. Njegov sosed Franci Cvetko, računalniški mojster z najlepšimi brki Logarske doline, pa je s kazalcem opozoril na previden skok v novo leto, da ne bi šel kdo po poti nemške kanclerke Angele Merkel in začel leto v bolniški. Ali je to letelo na fotografa, pa nista javila, ne Franci, ne fotograf. GORNJEGRAJSKI MUZEJ MADAME TUSSAUDS Zgornja Savinjska dolina je upravičeno lahko ponosna na prvi dve voščeni lutki v muzeju Madame Tussauds. Gornjegrajska gledališč-nika Petra Strmšek in Tomaž Čretnik sta si svoja dvojnika zaslužila za dosedanje delo na kulturnem področju, predvsem pa za zadnji vlogi v komediji Sleparja v krilu. Strmškova je upodobljena med srečanjem s kočevskim medvedom, Čretnik pa med osvajanjem brhkih mladenk, ko se lahkotno sprehaja po parku v jeseni. Na otvoritvi sta povedala, da sta jima lutki presenetljivo podobni, Čretnik je le menil, da ima lutka preveč kilogramov, Strmškova pa bi malo popravila frizuro. ^OCRtJO 24 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Križanka, Informacije začetni del skoka METAMORF-NA KAMNI HA. SESTAVLJENA V GLAVNEM IZ KREMENA GLAVNO M ÉSTO JAPONSKE STARORIMSKI POZDRAV NAOČNIKI ST. H AZAR-DNA IGRA S KARTAMI REKA V JAR, GL. PRITOK ORANJA VLADIMIR PUTIN oerivat amoniaka NEPRIJETEN OPRAVEK. SITNOST (slar.) PREBIVALEC IRAKA ODVZEMANJE, PRISVAJANJE. PRILAŠČANJE TUJEGA GLASBENA OZNAKA LAHKO, OKRETNO PRIPRAVA PRAStČA ZA KLANJE. FLIREŽ SPANSKI TENIŠKI IGRALEC (RAFAEL) SNEŽENI MOi VOLNENA TKANINA ZA PLAŠČE PIVSKI VZKLIK KAR ÑAMETE VETER IT. MOTOCI-KLISTiCNI DIRKAČ (VALENTINO) BRITANSKA PLOSČINSKA MERA OSEBNI ZAIMEK MANJŠI AZIJSKI JELEN NAmOANJE SKLEPNIH VEZI MAJHEN KOZEL SL. OPERNI PEVEC (DARIAN! SNEG. KI GA NOSI S SEBOJ VETER, SVlSC KONEC POLOTOKA GLADKA PLOSKEV. PO KATERI KAJ DRSI SLAB SADEŽ. KI ODPAOE. PREDEN DOZORI MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Ursula K. Le Guin: Zgodbe iz Zemljemorja Saga o Zemljemorju je ena največjih klasik fantazijske književnosti, ki jo po pomembnosti uvrščajo ob bok Tolkienovemu Gospodarju prstanov. Knjiga Zgodbe iz Zemlje-morja je predzadnje nadaljevanje sage in je po izidu leta 2001 dobila eno najpomembnejših nagrad za fantazijsko književnost, nagrado Locus. V letu 2013 je bila v slovenskem prostoru deležna tudi zlate hruške, ki je znak kakovosti otroških in mladinskih knjig, podeljuje pa jo Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. Pet kratkih zgodb, zbranih v tej knjigi, raziskuje svet, vzpostavljen v prvih štirih romanih o Zemljemorju. Pisate- ljica zbirko sklene z esejem o zgodovini Zemljemorja, ljudeh, jezikih, literaturi in magiji. Slovarček: AGILE - glasbena oznaka za lahko, okretno; EKARIT - vrsta acetatne celuloze; OHODEK - neprijeten opravek; v,_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): ATOM I ZATO R, COPACABANA, OKER, SALUT, ARAŠID, ČA, BOJAN KRIŽAJ, OŽE, IRIDA, AZI, ŽICA, OTIRAČ, RAZPON, HEBE, NR, ALKA, ASAM, VOLAN, KOLIČ, VTIS, SETI, AGONIJA, LOGAČAN, NAPEREK, EKSTAZA v_^ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Napovednik dogodkov Petek, 10. januar ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Snežni medo in presenečenje ob 17.00. Strelišče v Mozirju Tekmovanje v streljanju z zračno puško ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Koncert vokalne zasedbe Oktet 9 Sobota, 11. januar ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Družinska komedija Korenčkovi - ponovitev ob 19.00. Dom kulture Nazarje Kino predstava: Hiša na koncu ulice Nedelja, 12. januar ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Družinska komedija Korenčkovi - ponovitev Sreda, 15. januar ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Čarobni sneženi mož ob 19.00. Gostišče Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Kirgizija - raj za alpiniste (Miha Hrastelj) Četrtek, 16. januar ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Jabolko ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca čb, mesne pasme, starega 7 dni, in kupim brejo kravo; gsm 041/783-427. Prodam bikca SR, težkega 250 kg; gsm 041/976-153. Prodan en teden staro teličko pasme limuzin; gsm 041/324-438. Bikca rjavega, težkega 120 kg, prodam; tel. št. 58-45-197. Prodam bikca sivca, 160 kg, in si-mentalca, 140 kg; gsm 031/765605. Prodam telico sivko, brejo 8 mesecev; tel. št. 58-43-027. Prodam dva bikca (SR) in teličko križanko, stare 4 mesece; gsm 031/400479. Bikca simentalca, starega pol leta, prodam; gsm 051/302-934. Prodam teličko rj, staro 10 dni; gsm 031/568-945. 2 bikca, čb, stara 14 dni, prodam; 031/504-893. Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Kupim tri ovce za nadaljno rejo; gsm 031/344-006. Ugodno prodam pralni stroj gorenje, prological wa162; gsm 051/340810. Prodam jesenovo klado za sekanje mesa in kupim bika simetalca do 170 kg; gsm 031/800-852. Prodam domačo volno, prejo in pletene nogavice; gsm 041-276-351. Prodam čisto svinjsko mast in ocvirke; gsm 041/804-574. Prodam domače dimljene klobase; gsm 040/866-011. Prodam playstation 3 + 2 igralni kon-zoli, cena 200 EUR; gsm 070/251625 (popoldan). Prodam gume sava tamar 7,500 R-16 M+S; gsm 051/366-124. Drva javorova, cepljena, metrska prodam; gsm 041/570-232. Kosilnico BCS 602, kosilni greben 110 cm prodam; tel. št. 03/839-52-23. Naravno pridelano domače bučno olje, cena za liter 12 EUR; gsm 051/366-133. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ MV, KO POTREBUJETE POMOČ, SOCIALNO VARSTVO BREZ NASTANITVE Gospodinjska opravila, obisk zdravnika, osebna nega, pogovor, energijska terapija za lažje uživanje v življenju, vse ostalo po dogovoru. Pokličite 031/606-162. Marjetka Vodovnik s.p. Na trgu 5, Mozirje. Prodam suhe deske za streho, debeline 20 mm, ter letve in morale; gsm 041/942-169. Traktor hurliman H 10.6 VDT, letnik 1995, prodam; gsm 031/695-208. DRUGO - KUPIM Kupim traktor zetor IMT univerzal ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387. Traktor in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. Prosim, če ima kdo za podarit kasetni radio na CD; tel. št. 5845-458. Rabil bi star cirkular, če ga kdo ne potrebuje več, naj pokliče tel. št. 58-32460. Podarim starejši barvni TV sprejemnik gorenje z diagonalo 70 cm; gsm 070/550-759. VOZILA - PRODAM DRUGO - ODDAM Zemljišče za vrt ob Trnavi v Mozirju oddam; gsm 041/650-151. Oddam psa, starega 2 leti, male rasti; gsm 031/203-604. Prodam golf 4 karavan 4x4, l. 2003, klima, vsa oprema; gsm 041/547425. Prodam WW cady, l. 2006, lepo ohranjen, prevoženih 166.000 km; gsm 031/316-822. Avtomobilske prevleke za golfa 3, narejene po meri, brezhibne, ugodno; gsm 031/504 -893. DRUGO OSEBNI STIKI Socialno šibkim občasno podarim in dostavim kruh. Pokličite na 040/220643. Samozaposlen moški bi živel z dekletom, ki nima službe in si želi trajne ljubezni; gsm 031/807-376. ^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com 26 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I Zadnja, ki smo jo v letu 2013 razveselili s povabilom na stilski izziv, je bila Nataša Skorn-šek iz Grušovelj. Gospa si je že dlje časa želela spremembe in želja se ji je izpolnila, tako da je v novo leto zakorakala zadovoljna z novo podobo. Frizerka Urška Zorin iz frizerskega studia HG tokrat ni krajšala dolžine las, drznejša pa je bila pri barvanju. Svetlo rjavo barvo las je spremenila v bakreno s svetlejšimi prameni in oblikovala dve pričeski - s spetimi lasmi ter z rahlo skodranimi spuščenimi lasmi. Viza-žistka Natalija Plankl je gospe Nataši poudarila oči z rjavimi odtenki ter ji na ustnice nanesla rjavo rdečo šminko. Nina B. Felicijan je v svoji trgovini BazarR za izzivalko izbrala tren-dovsko potiskano obleko in majico, ki jo je kombinirala z rahlo bolj ohlapnimi hlačami, vse skupaj pa popestrila z izbranimi modnimi dodatki. Gospa Nataša Skornšek se je ob koncu izziva odlično počutila, kar je razvidno tudi na fotografijah naše fotografinje Urške Hrastnik. Opogumite se tudi Vi in se nam pridružite! SŠ* Hc TRGOVINA Z OBLAČILI 27 Savinjske novice št. 2, 10. januar 2014 I V četrtem '¿rogu s no prejeli glasovt: Obi ¡na Mozirje; L'."02ijj Ptónrlt, (ioor;lin..ioi1ij ptojcm.,- ■itjrejL.i u š^re>5e (951; A tul!J BnütlvnJfi, ■.■udj.i Kj'ilji Mfttiije-Smn He) »r Alfonz Lampret. djnsun porriočuk (fl); Jurij Reperiek, oredsednit KO Jurij £4). OtičinaNJznrjLv ionjj iíübnik, pdlruiii/ru iuV.rj 1/3): Ssndl üiuduik, ¿lan rtazarsklh p:anins Otriirta 5 a tí a va: Lilijiru Robn It. predsednica OK adereza k rifa ¡SI; Marta Orein* ohra n ¡ a lj u ¿■".ko d i?d ¡sí i bn (2 J Občina Gornji Grad: joíe remiak - zoiier, igralec, ¿ovoret |J4); Anama rijo Peíni^, orgarlsTlía m j-bo^ovodkinja Ma'rfa Pustoslpmiek, uí relj^.a, ijejavna na aevsvem aocroi^i [Si: STankü Ggrad', iupsn (3); Tari a n a fte^C^k, prtuiíPíifilM K n Gárojí Grad ()} i s?irt.jm;i kandidatov id osebnoíti leta smo i tío čili vse kandidate, iti do vkl}ii£n<> tretjega Hro^a Etasova^a niio prijel rbubt1!:--phíti. V ÍetrtEHi lifof;u «io upoitp1 kuponaitr.vHfcs iin4. kalen: sr io prejeli c pnsjiri iinn .-,i "ri r\ToyiiS3vrn| ;l e 'i.!' ¡r,e M ""!■ ■ tolirji ji1 Mih nalr)oflJ«ni Anpii ^Ujar, Luí ti 77, tur r, N.!--. , i'k., . ,ii;ir-II. : ¡d. j v n a Jt- nt Úrvdn n m té® p ■■ .i"-¡j|jíoviíd( íjolJ^ vo^k' ovale pfi ¿ícbaÍJiju glavne nag^de mij ¿.-I-.I...L. VJRepd '.j ■:jvtudama Fíí!ud[im teñtra ií CeJja- ?íi.i n i .n.i lir In! ¡/■na m h lUgnVl . jn n.i !■ -p. I ■■ n; JúpiimLü ¡h jO .'KH.'hJ¿rit':i:dQ turkj, Ifl, |jnujr[l Jf i-1. (Miljllt i>j njiluv. S.ivinfikL* ncvkvj Vninjiha (t;h Ji jI íüjuríí. Pokrovitelja akcije sta 7,i nI ru iiiHlrjc