PRIMORSKI DNEVNIK Poštnin Cena 50 Ur Leto XXm. St. 29 (6613) TRST, sobota, 4. februarja 1967 POROČILO FINANČNEGA MINISTRA PRETI JA Izredno naraščanje primanjkljajev občin, pokrajin in deželnih uprav Obisk turšk«ga zunanjega ministra v Rimu ŽE VEČ DNI ZAPOREDOMA Prihodnji teden razprava o tisoč milijardah Federconsorzi - Poročilo notranjega ministra o kriminaliteti na Sardiniji - Policijapreprečila spre-vod študentov v Viareggiu - Proglašena 24-urna stavka pomorščakov PIN Rim, 3 zborni, ’ Na seji komisije za notranje zadeve poslanske tiih niCe minister za finance Preti poročal o položaju krajev-d * ustanov, ki je kritičen, saj dohodki še zdaleč ne krijejo iz-^isov. preti je ............... b0"‘vuu- Preti je mnenja, da so številne krajevne ustanove sla-le j^svljale sredstva in predvsem, da so nesorazmerno zviša- V eyilo zaposlenega osebja, da zvezi je navedel podatke, PosIb„-u0 se0.S ene in se doseže število števat-0c'K Ponon° treba še upo 9l tfc,1 .občinska podjetja, ki imajo in , Zfinnclonili rroimrntralnih in (jri] ..‘■apusienin. v zavarovalnin 100 tio . Poldržavnih ustanovah je tisoč zaposlenih, vseh državnih V,vj.°lv Pa je okoli milijon in pol. °kr0„ službah v Italiji je torej sleniK milijona 300 tisoč zapo- t.,.1.10- Ker ,, t tali j; '. Ker je vseh zaposlenih v I-Iz milion odstntiT milijonov, je torej kar hau ."SV zaDoslenih v iavnih sl dah u°v zaPoslenih v javnih sluz vii«’ Kar predstavlja rekordno šte- nlhSai. tako visokega odstotka ni V wni naprednejši državi. vJetu 1965 •n. ™ so občine in pokraji- lir \jra,bile v celoti 2500 milijard sanfcTi&m ko so znašali dohodki je fina - . milijard lir. V tej zvezi Peišo ancr,i minister navedel podrob-vil, . Podatke o dohodkih in ugoto-°bjjn a Je družinski davek prinesel držav; ,manj kot dopolnilni davek davčni’ kar govori, da krajevni 2a 1 Uradi niso v redu delovali. Preti l,ešltev krajevnih financ je vsem ?redlagal dva ukrepa: Pred-ko treba znižati izdatke, ta-Vilo ;.'Se ne bo več zviševalo šte-z“POslenih, temveč se bo z upokojitvami znižalo. Poleg tega naj davčna reforma prinese občinam, pokrajinam in deželam nekaj sto milijard lir novih dohodkov. Z obema ukrepoma je po mnenju ministra mogoče uskladiti izdatke in dohodke. Posebno vprašanje pa predstavljajo dolgovi krajevnih ustanov, ki dosegajo sedaj okrog 5 tisoč milijard lir in je treba najti zanje rešitev, ki ne more biti v enostavnem kritju dolgov s strani države, ker bi na tak način nagradili, tiste, ki so slabo gospodarili. Prihodnji petek bo v poslanski zbornici prišla na dnevni red komunistična resolucija o famoznih tisočih milijardah, ki jih je porabil Federconsorzi za obvezni odkup žita in drugih pridelkov; za te izdatke pa ni zakonskih določil in ni bilo nobenega resnega nadzor- stva. To vprašanje pa je istočasno najbolj tudi eno najbolj perečih spornih vprašanj sedanje vladne večine, saj je dobro znano, da bonomijevska organizacija v resnici živi na račun Federconsorzi in da je prav ta organizacija istočasno tudi ena velikih vodilnih sil KD na podeželju ter ima zato velik vpliv v stranki in v parlamentu. Zato je danes bil pod predsedstvom Nennija razširjen sestanek tajništva stranke, na katerem so bili prisotni predsedniki parlamentarnih skupin in odgovorni za kmetijska ter_ gospodarska vpraša-leuraanih nja stranke. Iz neura poročil '•"•"ii.iii, "■■iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiii 2L Osreči v cape kennedy Tajno posvetovanje faradi načrta «Apolon» Ws verjetno izstrelitev lunine sonde «Orbiter 3» ^ASHington, 3. sSfun^p°lon»( — Glavni štab ki šteje 50 znan- rvi vv/ okoli ,?v in inženirjev NASA ter jo 2 ' * voditeljev podjetij, ki dela-tajnj načrt, se je zbral danes na s kauSei*’ da razpravlja o nesreči RablI>o »Apolon*. li>b ‘Jevaif tej nesreči so danes nada-ne J' Priprave za izstrelitev luni-«Orbiter 3», ki bo morala Sonde - Uti lunino površino. Odhod so „ le bil določen za danes, toda °kVar °^ozili na jutri zaradi neke e- V sondi ni posadke. Drey?el° se je, da je dosedanja biaj a v zvezi z nesrečo v ka-žetn pjjPoten* ugotovila pod sede-lo mi»r^teeja razpoko, kar bi da- *v) Jv>! ‘‘dl Ul uci ja, ^ . da je eksplodirala bateri- Pov2J.r,.j,e bila prenasičena. To je Pozora^!0 Požar, na katerega je o-11 Chaffee. Se D S .tega je NASA ukazala, naj tli j,, jnejo vsi poskusi s kabina-čistj .. !aboratoriji z atmosfero na ^aratjjSjb- Znano je, da sta se prav la ^istega kisika naglo razširi- p0n" Požara, ki sta v petek in °teb Jek povzročila smrt petih bilariiu0, ie treh vesoljcev in dveh t;. Uln lpt-,1- .. ______ V"1 letalcev v Teksasu. Alterna-’dv0;„a čisti kisik je dihanje na TodaJnJ, pbn* to je kisik in dušik. ?°lgo br?Ureditev kabine bi terjala šanje beI°- Poleg tega gre za vpra-bedrip pr°stora in teže, ker so po-“ ta; Večje naprave. Verjetno so 111 seji govorili prav o tem. na Mišo Pavičevič ta jugoslovanski poslanik na Madžarskem dr. Dušan Galič, z madžarske strani pa Lajos Feher ta Zoltan Komoczin, člana političnega urada stranke, pomočnik zunanjega ministra Karoly Erd,vy in madžarski veleposlanik v Beogradu Joszef Morja! Razgovori se nadaljujejo. Tito in Kadar sta bila danes ves dan na lovu blizu Budimpešte. Gostitelji so danes zvečer jugoslovanskim gostom priredili sprejem. Johnsonovo pismo sovjetskim voditeljem MOSKVA, 3. — Zvedelo se je, da je ameriški poslanik v Moskvi Thompson izročil prejšnji teden sovjetskemu zunanjemu ministru Gro miku Johnsonovo pismo za sovjetske voditelje, ki ga je bil prinesel prejšnji mesec v Moskvo, ko je prevzel mesto ameriškega poslanika. Thompson je sklenil izročiti pis-smo Gromiku, ker je mnenja, da ga Kosigin ne bo mogel sprejeti pred 6. februarjem, ko bo odpotoval v Veliko Britanijo. ni povsem jasno, kakšno bo dokončno stališče PSU. Govora je bilo o javnem posojilu za kritje preteklih dolgov, ki naj bi predstavljalo tudi ustrezno obliko za nadzorstvo nad preteklimi poslovnimi dobami. Predvsem pa so razpravljali o zakonskem načrtu ministrstva za kmetijstvo, s čimer naj se reši vprašanje nadzorstva odkupov. Proučili so tudi možnost Intervencije računskega sodišča ter parlamenta. Na vsak način pa nameravajo te ukrepe pripraviti pred 10. februarjem in bodo zato imeli še vrsto sestankov z ostalimi strankami levega centra. V poslanski zbornici in v senatu je bila na dnevnem redu predvsem razprava o vprašanjih senatorjev in poslancev. V senatu je minister za notranje zadeve Taviani govoril o Stanju kriminalitete na Sardiniji. Svoje poročilo je razdelil na dva dela: policijsko intervencijo in na napore, da se dvigne splošna civilizacijska, socialno-gospodarska in kulturna raven, saj je prav tu resnični razlog za banditizem. Taviani Je navedel, da Je sedaj na Sardiniji 5100 policistov, pripadnikov javne varnosti ta karabinjerjev, ki razpolagajo s 50 avtomobili, 133 motornimi ^lesil, 608 napravami za zveze, helikopterji in drugimi napravami. Gre torej za izredno policijsko mobilizacijo. Trudijo se, da je čim večje število osebja rekrutirano iz domačinov, in prekinili so staro prakso, da so pošiljali policiste na Sardinijo »zaradi kazni«. Po njegovih izjavah so ti ukrepi rodili nekaj sadov, ker se je od leta 1961 do 1965 število kaznivih dejanj znižalo. Glede uporabe strelnega orožja pa je ponovil Izjavo, ki jo je že dal v zvezi z Južno Tirolsko, da pri reševanju socialnih vprašanj obstaja na tisoče rešitev, ki so mnogo boljše kot uporaba orožja. Povsem drugače pa je, kadar gre za zločince. Policija ima v takih primerih ukaz uporabljati strelno orožje ta lahko tudi prva strelja ter ji ni treba čakati, da prlčno streljati kriminalci. V drugem delu poročila je Taviani ugotovil, da je obnova ta napredek Sardinije predvsem v rokah avtonomne deželne uprave, kar pa ne pomeni, da se država ne zanima za to bistveno vprašanje. Poudaril je, da je treba v prvi vrsti izbojevati bitko z analfabetizmom, s katerimi je kriminaliteta bistveno povezana. V razpravi je senator Lussu (PSI UP) dejal, da je velika policijska mobilizacija v resnici poslabšala stanje, ker je treba reševati položaj v okviru zgodovi nsko - obi ek t iv ■ nih okoliščin, ta je v tej zvezi obžaloval, da krajevni petletni načrt ni imel uspeha. V Viareggiu je okrog tisoč študentov trgovske akademije, klasične in realne gimnazije priredilo sprevod v podporo univerzitetnim študentom. ki stavkajo v zvezi z zahtevami za reorganizacijo univerz. Policija je na osnovi trditve, da »sprevod ni dovoljen«, skušala študente razgnati, pri čemer je nastal pretep ta študenti so predrli policijski kordon ,se ponovno zbrali v sprevodu, protestirali pred komisariatom javne varnosti, kjer je ponovno nastal pretep s policaji. Krajevna delavska zbornica je v tej zvezi proglasila splošno stavko. Delegacija sindikalistov pa je z županom na čelu protestirala pri pre. fektu. Popoldne je bila večja manifestacija, ko so se delavci in študenti med stavko zbrali pred delavsko zbornico in so po nabito polnih ulicah ljudi šli v sprevodu do Trga Mazzini, kjer je neki študent obrazložil razloge za manifestacijo. Komunistični poslanci, člani komisije za obrambo posanske zbornice, so naslovili na ministra Tre-mellonija vprašanje v zvezi s službo registriranja rekrutov, za katere ugotavljajo politično pripadnost. Poleg tega protestirajo, ker obveščevalna služba zbira za NATO po- datke o vojakih in civilistih, da ugotovi njih politično prepričanje. Na sestanku med tajništvom CGIL in tajništvom vsedržavnih federacij uslužbencev javnihUstanov so razpravljali o položaju in so sklenili, da bodo proglasili stavko, ker ne vidijo možnosti konkretnih pogajanj. Podobno stališče je sprejela tudi UIL v zvezi s preureditvijo položaja državnih uslužbencev in predlaga proglasitev enotne splošne stavke v kratkem času. Vsedržavna tajništva sindikatov pomorščakov so proglasila stavko uslužbencev državnih pomorskih družb. V razdobju od 3. do 13. februarja bodo ladje zadržali po en dan v pristaniščih in to po navodilih krajevnih sindikalnih organizacij. Prekinitev plovbe za 24 ur bo veljala tudi za nekatere ladje, ki bodo v tujih pristaniščih in katere bodo pravočasno obvestili. Ne bodo stavkali mornarji na ladjah družbe Italia, ki so na križarjenjih, s čimer hočejo dokazati veliko prizadetost za usodo družb. RIM, 3. — Danes je prispel v Rim turški zunanji minister Ihsan Sa-bri Caglayngl!, ikl vrača obisk italijanskemu zunanjemu ministru Fanfaniju. Popoldne sta imela ministra uraden pogovor, nato je turški zunanji minister obiskal Sara-gata ta Mora, zvečer pa se je udeležil večerje, ki jo je priredil minister Fanfani. Pogovor se je prvenstveno nanašal na zunanjepolitična vprašanja ta zunanja ministra sta se obvestila o rezultatih številnih razgovorov, ki sta Jih imela z vidnimi državniki. Dobršen del sta posvetila atlantskemu zavezništvu, kjer sta Italija ta Turčija sprejeli isto stališče ln sta na zadnjem zasedanju podprli belgijski predlog. Prav taiko sta obširno razpravljala o od nosili z vzhodom in ugotovila koristnost stališča, ki ga vzporedno zastopata Turčija ta Italija, da je treba razvijati koristne gospodarske stike s SZ tudi v interesu izboljšanja splošnega položaja v Evropi. O dvostranskih odnosih pa bodo razpravljali jutri strokovnjaki obeh ministrstev. V Pekingu se nadaljujejo demonstracije pred poslaništvi SZ, Francije in SFRJ Protest vzhodnonemške in češkoslovaške vlade v Pekingu- V Kantonu še vedno odpor proti Maocetungu - Nov incident v Moskvi PEKING, 3. — Demonstracije pred sovjetskim in francoskim poslaništvom so se nadaljevale sinoči in danes. Prav tako so se danes nadaljevale demonstracije pred jugoslovanskim poslaništvom, ki trajajo že šest dni. Demonstranti vzklikajo protijugoslovanska gesla in lepijo lepake na ograjo poslaništva. KAIRO, 3. — Iraški predsednik A-ref je prišel na petdnevni obisk v Kairo. Z Naserjem sta govorila o petrolejski krizi na Srednjem vzhodu in o nedavnih dogodkih v arabskem svetu. Pravi pogovori se bodo začeli jutri. V diplomatskih krogih se je zvedelo, da je predsednik sovjetske vlade Kosigin poslal Čuenlaju pismo, s katerim zahteva, naj se zagotovi miren odhod žensk in otrok sovjetskih državljanov iz Kitajske. Gre za približno 300 oseb, l:i se bodo vrnile v Sovjetsko zvezo. Kosigin zahteva, naj sprejmejo vse potrebne u-krepe, da bo repatriacija mogla potekati brez incidentov in čim hitreje. Pri tem poudarja, da je kitajsko poslaništvo v Moskvi lahko vedno normalno delovalo brez incidentov. Poleg tega zahteva Kosigin, naj dovolijo, da pride v Peking kakih 100 oseb, ki naj skrbijo za normalno delo v sovjetskem poslaništvu po včerajšnjem odpustu kitajskega o-sebja, ki je šest dni stavkalo. Pekinški radio je objavil danes poziv, naj se začne akcija za Izločitev »sovražnih elementov, ki so se vrinili v gibanje rdečih gardistov«. «Ljudskl dnevnik pa poziva skraj- (ifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiMmiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiniiimiiiimaiiiHiiiiiiiiiimiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii'1'iiii*1’ IZJAVE BONSKEGA KANCLERJA Kiesinger o odnosih z Romunijo in z drugimi vzhodnoevropskimi državami Ostra vzhodnonemška kritika - Bonski voditelji postavljajo vrsto ovir proti morebitni pogodbi o neširjenju jedrskega orožja BONN, 3. — Zahodnonemški kancler Kiesinger je danes govoril po radiu znova o predlogu ministra Wehnerja, naj bi sklicali konferenco štirih bivših zasedbenih sil v zvezi z Nemčijo. Kiesinger je ponovil, da po njegovem mnenju Wehnerjev predlog ni še zrel za diskusijo, čeprav bonska vlada išče način, da »začne dvogovor s Sovjetsko zvezo«. Zatem je Kiesinger izjavil, da je optimist glede možnosti, da bodo še druge države Evrope sle. dile zgledu Romunije in »normalizirale odnose z Bonnom«. Dejal je, da «je čas dozorel za tako politiko«, tudi če «so sile, ki hočejo ovirati tak razvoj«. Kiesinger je nato govoril o stališču, ki so ga zavzeli v Fankowu glede obnovitve odnosov z Romunijo, in je dejal, da bo moral Pan-kow menjati stališče, če bo uspelo izboljšati splošno ozračje med obema blokoma. Glede konference, ki bo v ponedeljek v vzhodnem Berlinu, je Kiesinger izrekel upanje, da «sovjetski voditelji ne bodo v tem trenutku pritiskali na vzhodnoevropske prestolnice v zvezi z obnovitvijo diplomatskih odnosov z Bonnom«. Pripomnil je: «Za Sovjetsko zvezo ne bi bilo lahko priporočati tem državam, naj postavijo pogoje, ki jih sama ni postavila, ko se je leta 1955 odločila za normalizacijo svojih odnosov z zvemo republiko.« Omenil je zatem nedavno sovjetsko noto in je dejal, da po njegovem mnenju ni imela na svetu tistega odmeva, ki so ga v Moskvi želeli. Poudaril je, da ho stalno imel pred očmi tiste odstavke dokumenta, ki se zdi, da odpirajo možnosti za dvogovor s Sovjetsko zvezo. Kiesinger ne izključuje možnosti ustanovitve vsenemških komisij, katerih naloga bi bila skrbeti za izboljšanje odnosov med obema Nem-čijama. Zlasti bi ga veselilo bistveno povečanje trgovinske izmenjave med obema republikama. Na koncu je Kiesinger govoril o konferenci na vrhu, ki bo v Rimu iiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiuiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii ČLANEK V LISTU «WASHINGTON POST» ^verna Koreja 0 sporu s Kitajsko ska KONG, 3. — Severnokorej-Je SeVp °vna agencija poroča, da rtiera,,erna Koreja sporočila, da na- 5° Polifu0cbt;‘ av°jo lastno neodvis-^°vJetsko ° V zvez‘ s sP°rorri mf-’d ^,-0 ?-vezo in Kitajsko. Glasilo ** Kolške komunistične stran-•hfidna o «zapletenem stanju v bju ^ °onem komunističnem giba-tefsjj ra ' nadaljujejo demonstracije pred po- slaništvi Sovjetske zveze, Jugoslavi- je in Francije. Vlada SZ je skleni- 1 la odpoklicati družinske člane so- j vjetskih državljanov iz Kitajske. ' Zato je Kosigin poslal Čuenlaju pi- smo, v katerem zahteva, naj se zagotovi miren odhod, zlasti žensk in otrok, ki jih je okrog 300. Hkrati pa zahteva dovoljenje, da pride v Peking kakih 100 oseb, ki bodo 1 skrbele za normalno delo v sovjet- ' skem poslaništvu, ki je včeraj odpustilo kitajsko osebje, ker je šest , dni stavkalo. Do incidenta je prišlo 5 tudi med rdečimi gardisti in nekim vzhodnonemškim diplomatom cer pa je na Kitajskem še v______ zmeda. Nekateri dopisniki poroča- t jo, da je vojska prevzela v Pekin- ' gu vodstvo nad organi javne varnosti. Pekinški radio je poročal « »uporniških revolucionar' članku jev*, da se nekateri nasprotniki . Maocetungove politike niso še po- j -mirili zaradi poraza in pripravljajo akcijo proti »revolucionarnim upor- I;.! nikom*. V Indoneziji je parlament zahod- ] nega dela otoka Jave soglasno iz- 3 f’ glasoval resolucijo, ki poziva ljud- Ib ski kongres, naj odstrani predsed- nika Sukarna in naj na njegovo ' mesto imenuje generala Suharta. Iluili! porodne boleri ne zakonodaje v Italiji Pri nas se poleg nepreračun&nih pravih poplav redno pojavljajo tudi druge nepreračunane povodnji in poplave, ki pa z vodo nimajo prav nobenega sorodstva. Nekako Je po vsem svetu enako, toda bolj razvite dežele, kot Je naša, prednjačijo tudi v tem o čemer je vredno spregovoriti, saj smo tudi mi delčič države, M. nas usoda države v celoti prizadene, tudi če smo brez krivde ko govorimo o zakon skem ustroju. Poplava zakonov, saj Jih Imamo pireko 100.000, Je neke vrste hiba. Rodijo drug drugega, da ga dopolnjujejo ali omejujejo ali izločajo zato ker pač členov vseh zakonikov ni dovolj. Kolikor pa ti dopolnilni, omejevalni ali izločilni zakoni niso dovolj številni, nam pridejo na pomoč še razsodbe kasači Jak ega sodišča, tal Je vsaka zase lahko pravna pomoč v odločitvi tega ali onega spora Z vsem tem ogromnim pravnim arzenalom pa se nenehno sprašujemo, kako Je mogoče, da se s tako obilico pravnih strokovnjakov od ministra navzdol ne morejo zakoni in pravilniki tako poenostaviti, da bi postali učinkoviti. Toda ne samo učinkoviti, tudi takoj učinkoviti. Državi ne zaupamo (pustimo ob strani zadevo naše narodne manjšine), ne zaupamo pa ji ker nima v odločilnem trenutku na razpolago tistih pravnih sredstev, ki txl takoj In brez posredovanja parlamenta pripomogla da se preprečijo večje Izgube, ki iz enega ali drugega razloga nastajajo. Parlament je v demokratični državi garancija svobode, to je res. Toda če Je teoretično vse v najboljšem redu In se o taki svobodi v propagandne namene lahko na vse grlo Izkričimo, Je pa nekoliko drugače če hodimo ob robu dovoljenega in celo če živimo na račun svobode, ki Jo naš politični ustroj predpostavlja. No, pa recimo da je pri Izdelavi enega zakona sodelovalo precejšnje število strokovnjakov; to še ni vse. Zdaj bodo stranke brez razlike začele pretehtavati če je zakon potreben ali koristen. Je pa že tako v življenju, da to kar Je nekomu prav, drugemu ni In tu se začenjajo prave težave. NIČ pa ni bolj pomanjkljivega, kot Je kompromisna rešitev. Kompromisi ustvarjajo ravno tiste kanale in kamaičke zaradi katerih so nujna popravila. Druga neugodna zadeva je počasnost nastajanja nekega zakona in še bolj nastajanje njegovega dopolnila ali podobno, ko ne gre celo za razsodbo kasacljskega sodišča, ki ustvarja normo. Beremo in govorimo o potrebi radikalne reforme v upravi. Beremo ln govorimo o potrebi poenostavljenja zakonskih uredb, toda s samim načinom prepričevanja umestnosti zamenjave burbonskih ali Napoleonovih s sodobnimi zakoni, bo to zelo težko izvedljivo. Medicina bi nam bila lahko za vzgled. Ko kapljice ln tablete ne pomagajo več, ali če Je zdravljenje prepočasno, Je tu kirurg. Toda pri tem 'Je treba poguma. Odločnost t v večini primerov bolj pomaga kot E dolgo cincanje. Administracija Je pri nas tak bolnik. Spada v skupino poplav ln E povodenj. Potreba po reformi Je j stara. Imamo celo ministra n u-- strežno ministrstvo ln marsikdo se sprašuje zakaj. Sedanji minister (. Je po vrstnem redu štirinajsti ln j gotovo Ima polne roke dela. Ml ; vsi mu želimo obilo uspeha, na r vsak način pa ne samo toliko kori Hkor so ga Imeli njegovi predniki. Kako se bo znašel pri tem za-l pletenem sistemu pa Je res ugan-* ka, ko se bo ta napor čutil tudi , po vseh ministrstvih. Reforma u-prave je naloga sedanje sredin-sko-levlčarske vlade, ki bo deležna zaupanja vsega Italijanskega na-__ roda, le če se Jd bo ta politika | E’ posrečila Kako naj na primer ured1 seji danja vlada ln morda celo pred ■ | volitvami vprašanje spora zaradi tl M r\loA 4n HilrtrliHor*4,4 r»r( 1 j plač ln likvidacij pri zavodih za socialna zavarovanja ln če )o reši, kako naj vlada opraviči ravnanje z državnimi nameščenci, če veljajo pravila pri poldržavnlh u-; stanovah. da se vladna določila prezirajo? Se težje Je vprašanje državnega aparata. Preureditev uradov premik uradnlštva, specializacija dela in uporaba odvečnega staleža tistih uradov, Kamor bo občutno posegla avtomatizacija dela. Preidemo tako na tisti del u-pravnega dela. ki naj ga v bodoče opravljajo pokrajine, že sam osnutek dela decentralizacije ix>-vzroča ogromne težave, kaj šele delo samo Tu bo prišel marsikomu na misel tisti kirurg o katerem Je bilo I govora prej. Toda ne pozab'Jamo, da moramo sveto varovati demo-f kratlčne ustanove, za katere se 1x3 j; najbolj potegoval tisti, kateremu ‘ se Je morda zeio prileglo pred voj-■ no, da takih demokratičnih orlncl-i pov ni bilo. ! Socialna zavarovanja so le tak | ptoblem Problem za tistega, ri ne p uživa pokojnine Kakršno bi mo ai r in to zato ker se Je predvojno pia-! čevanJe pokojninskega sklada zdro-t bilo v razvrednotenju denarja, tako kot se niso palače, ki so lz tl-'( stega sklada nastale, Je drugačen od onega, ki ga vidi ravnateli, ko . ( gre v pokoj z večmilijonsko Uk vi jf dacljo. Tl uradi ne morejo bit: samim [ sebi namen. So za nekaj tu; vedri no so Imeli tako nalogo po vseh državah, ki se prištevajo k bolj razvitim deželam na svetu. Zaradi ' tega je lahko naše upanje živo. Naša narodna manjšima je ravno tako pozorna na vsa ta vprašanja, kot vse ostalo ljudstvo v državi. Pred nami, čeprav ne tik pred r ami, stoji usoden izbor prihodnjim političnih volitev. Za te volitve gre tudi in morda predvsem za te volitve, ko se bo reševalo toliko nujnih vprašanj, ki naj dajo trdno oporo vsem in vsakomur. In ta vprašanja so vprašanja vsakogar — tudi naša. Sodobno m«sto na Floridi ORLANDO (Florida), 3. — Roy Disney, 72-letni brat pokojnega Wal-ta, je na tiskovni konferenci sporočil, da bodo na Floridi začeli graditi najsodobnejše mesto na svetu, ki bo vse prekrit z ogromno kupolo. Mesto se bo imenovalo EPCOT (Experimental Prototype Comunity of Tomorrod). Stroški za gradnj tega novega mesta bodo znašali 75 milijonov dolarjev. Gradnjo bodo začeli čez tri leta. Oblika mesta bo okrogla. V središču bodo zgradili 30-nadstropni hotel s trgovinami, gledališči, kinematografi. restavracijami in poslovnimi uradi. Okoli osrednjega poslopja bodo zgradili javne urade Sledil bo širok zelen pas, potem pa stanovanjska poslopja. V mestu ne bo avtomobilskega prometa. Posebne električne železnice na eno tračnico bodo pre-peljavale delavce in uslužbence proti središču mesta, kjer l ; bo ves promet vršil s tekočimi preprogami. Človek bo hodil samo še po svojem domu. Ozračje bo popolnoma klimatizirano. KDO JE UBIL PREDSEDNIKA KENNEDVJA V DALLASU? Morilec baje ni bil Ostvald temveč trije ostrostrelci Atentat na pokojnega predsednika so menda pripravili v St. Louisu že eno leto prej PARIZ, 3. — Pod naslovom »Naj-sramotnejša farsa v zgodovini ZDA» je mesečna revija »Planete* objavila danes popolnoma novo verzijo dogodkov, ki so se odigrali pred u-morom predsednika Združenih držav Kennedyja, med potekom umora samega in pozneje. Revija »Planete* trdi med drugim, da so pokojnega predsednika Kennedyja umorili trije ostrostrelci, da Oswald ni bil kriv niti umora policijskega agenta Tippitta in da sta se končno brat umorjenega predsednika Bob Ken-nedy in Johnson sporazumela, da se vsaj za nekaj časa ne bo govorilo o zadevah, ki so v zvezi z umorom Johna Kennedyja, vsaj toliko časa, da ne bi nastale v ZDA tako hude homatije, ki bi utegnile spraviti državo v nevarnost. Revija »Planete > trdi (na podlagi Dodatkov, ki baje izvirajo iz angleške obveščevalne službe »Intel-ligence Service*), da so se spomladi leta 1962 sestale v nekem hotelu v St. Louisu v drža Missouri razne osebe, ki so prihajale iz najrazličnejših krajev ZDA Sestanka so se baje udeležili nekateri trgovski predstavniki, tajnik ne preveč pomembne politične osebnosti in dva zasebna detektiva. Na sestanku so razpravljali, kako pripraviti atentat na predsednika Kennedyja. Že tedaj so razpravljali o vprašanju, kako zvrniti krivdo za atentat na kakega grešnega kozla. V prvem trenutku so govorili o možnosti, da bi ta vloga oadla m lastnika neke kitajske restavracije, toda pozneje so se odločili za Osvvalda, ker je pač ta imel že večkrat opravka s policijo ter je tudi izjavljal, da je «marksist». V poročilu angleške obveščevalne službe je baje rečeno da so organizatorji atentata na Kennedyja pripravili akcijo zelo skrbno. Že spočetka so sklenili, da bodo ubili Osvvalda takoj po atentatu. Ta naklep se jim ni posrečil ter so morali pozneje poklicati r.a po"" Pubyja. Baje so e-ganiz.' atentata uporabili pri bj svoji zločinski dejavnosti tudi neko osebo, ki je bila podobna Oswr Idu 1 i ki je nalašč nastopala na raznih streliščih. Po atentatu je prišlo do sestanka med predsednikori Johnsonom in pokojnikovim bratom Bobom Ken-nedyjem. Oba sta sporazumno sklenila, da se ne o: 'eduje javnosti vseh podatkov glede atentata na Johna Kennedyja, ker bi sicer u-legnilo priti v ZDA i’> državljanske vojne. Komisija Wa.-ren, ki je pozneje preiskovala vse okoliščine tragičnega dogodka v Dallasu, je prišla do zaključka, da je Kennedyja ubil Osvvald na podi? ' enostranskih raziskav. George Langelaar, ki je avtor članka v «Planetu» pravi, da je bil umor predsednika Kennedyja čisto navadna notranja zadeva v politiki ZDA, ki pr ni utegnil niti za las spremeniti splošne rasne politike Združenih držav. Langelaan pravi še, da je nekega dne Robert Ken-nedy dejal, da bo treba odkriti resnične morilce njegovega brata. Kmalu potem pa so ga odslovili iz vlade. Ker pa gre za človeka, ki je trdno odločen, da se pojasni temačno ozadje zločina v Dallasu, ne bo odnehal. Seveda samo v primeru — pravi pisec — če ne bo nekega dne umrl pri kaki avtomobilski ali letalski nesreči. ZOPET V PORASTU KRIMINAL V CHICAGU Pod kroglami tekmecev je padla tisoča žrtev Charles Michelotti, star 24 let, je skušal zbežati v snežnem metežu, toda morilci so bili hitrejši NEW YORK, 3. - V Chicagu, kjer je pred 40 leti gospodaril znani Al Capone, se je število smrtnih žrtev zločinskega terorizma povzpelo od leta 1919 do danes na 1000. V teh dneh so neznani zločinci ubili 24-letnega Charlesa Micl.elottija, za katerega policijski organi menijo, da je bil skoraj brezpomemben člen v zločinski organizaciji, ki jo vodi znani Sam Battagia, ki ga sicer imenujejo «11 fusto*. Michelottija je u-bil s strelom iz revolverja neki neznanec, ko je mladenič skušal zbežati v snežnem metežu v nekem či-kaškem predmestju. Splošni potek umora in informacije, ki so jih policijski organi dobili glede zasebnega življenja ubitega, kažejo, da gre za klasičen primer obračunavanja, ki je v navadi v kriminalnih krogih. Zvezni detektivi so pred časom zaslišali Michelottija v zvezi s preiskavo o delovanju zloglasnega Sama Battaglie. Predsednik komisije za borbo proti kriminalnosti v Chicagu Virgil Petersou je izjavil, da ni nobenega dvoma, da je šlo v tem primeru za obračunavanje v čika-škem kriminalnem podzemlju. Policijski organi so začeli vestno beležiti vse zloči:,SKe podvige čika-ških kriminalcev že leta 1919. Michelotti je na tera seznamu zadnje ime človeka, ki je L povezan s te-—• '-mo:, kjer je na stotine drugih ljudi izgubilo življenje v bitkah s svojimi nasprotniki. Med temi so Roger Touhy, znan pod vzdevkom »Strašni*, »Car teki. i* James Ra-ge, lastnik nekega luksuznega motela Manny Skar ter sedem drugih oseb, ki so zgubile življenje ob pri- liki pokola ponoči dan sv-, Valentina leta 1929. V policijskih krogih se bojijo, da bo Michelottijeva smrt povzročila ponovno verigo obračunavanj med raznimi skupinami kriminalcev, ki se bijejo za nadzorstvo nad kriminalni ' dejavnostmi v Chicagu, kjer ni bilo v zadnjih časih zabeleženih hujših zločinskih dejanj. Pri preiskavi sodeluje tudi FBI. Zdi se, da med drugimi iščejo nekega Johns Cervo i iz Chicaga, za katereg. menijo, d je utegnil sodelovati uri zločinu. Pravijo, da obstajata dve priči, ki bi utegnili spoznati morilca. Srajce za enkratno rabo PARIZ, 3. — Francija, točneje Pariz je bil vedno na vrhu ali vsaj blizu vrha, kar zadeva modo. Pariška moda je še vedno »višek* za mnoge, ki dajo na lepo oblačenje. Tokrat se pa Pariz oglaša z zanimivo novostjo, ki se prav tako tiče oblačenja, ki pa verjetno ne upošteva prav zadnjih modnih zakonov, zato pa bolj upošteva praktičnost. Gre za sraj ce iz papirja, ki jo bomo oblekli le enkrat in nato vrgli v smeti. S tem je prišel na dan mladi pariški modni strokovnjak Jean-Pierre Soimaud. Na to misel ga je navedla njegova skrb za gospodinjo. Po njegovem ima gospodinja preveč de’ , da bi mogla možu stalno preskrbeti svežo in zlikano srajco. Rešitev je zato v papirnati srajci za enkratno rabo. Plodno sodelovanje med Italijo in ČSSR Italijansko podjetje Italemmezeta in neka večja tovarna iz Pov>žske Bystrice na češkoslovaškem sta se pred čašo,., dogo. ili o tem, da bosta skupaj proizvajali motorno kolo, ki naj bi kmalu postalo zelo priljubljeno zlasti pri mladini. Pogajanja so se pričela za čar.a zadnjega tehničr.ega sejma j Brnu, kjer je italijans' o podjetje razstavljalo nekaj motornih i;oles, po pravkar doseženem sporazur pa bo tovarna iz Považske Bystrice dobavljala italijanskemu partnerju po 20.000 pogonskih motorjev, Ki jih bo Italemmezeta montirala na svoja ogrodja. Češkoslovaška tovar. . bo dobavljala v Italijo tudi ogrodja in motorje za vozila vrste «Jawa 05», vse ostale dele za motom ■> kolesa pa bodo proizvajali montirali v Italiji. ceškoslovašk * zrna proizvaja zdaj dve vrrti motornih koles, in sicer modrla »Tatra* in ■■.............................i...............■■■■lil................................iniiiiiiiviuiiii.u......ifimimiiumr..............im...........iimuuniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiMiii V zadnjem času so se tudi pri nas razširile vesti, da bodo v bližnji bodočnosti prišli v obtok bankovci po 100.000 Mr. O tem so mnogi Izražali dvome, češ da Je bolj verjetno, da bo dala država prej v obtok nove bankovce po 50.000 lir, o čemer se Je že pred dobrim časom govorilo lil za kar so se okrevali predvsem poslovni krogi iz Rima in Milana; zdaj pa vendar kaže, da namerava državna zakladnica res postaviti na tržišče prej bankovce po 100.000 lir, kakor pa manjše bankovce po 50.000. Gospodarsko-finančna tiskovna agencija AEF namreč poroča iz Rima, da se Je država pri Izbiri, ali naj Izda nove bankovce" po 90 000-»11 po 100.000 lir odločila za druge, češ da so v sedanjem trenutku bolj potrebni gospodarstvu kakor pa bankovci po 50.000. S tem, pravi nadalje omenjena agencija, bo laže dosegla svoj glavni cilj, to Je primemo zmanjšanje števila bankovcev v obtoku; drugič je nominalna vrednost denarja v mnogokratnikih števila deset mnogo bolj pripravna in za hitrejše štetje denarja bolj prikladna kakor vrednost z mnogokratnikom števila pet. če bi prej izdali bankovce po 50.000 Ur, menijo, pri državni zakladnici, bi tržišče najprej absorbiralo mnogo teh bankovcev, a bi Jih kmalu po Izdaji novega kosa po 100.000 ponovno vrglo na trg, tako da bi večina teh bankovcev kaj kmalu ponovno priromala v Banco dTtalia. Tako pa, ko bo Izdaja bankovcev po 50.000 Ur sledila izdaji bankovcev po 100.000, jih bo tržišče absorbiralo le toliko, kolikor Jih bo potrebovalo, ter bodo tako tudi s te strani državni zakladnim prihranjeni precejšnji stroški. Divje lovce sta prijela dva lovska čuvaja, in sicer Alfredo Silvestri ter Italo Barmolini. Čuvaja sta opazila divje lovce z daljnogledom. Zasledovala sta jih v smeri nekega sedla, toda ni se jim posrečilo, da bi jih prijela pred odstrelom. Ko so divji lovci opazili čuvaja, so zavrgli ustreljene živali ter zbežali proti dolini. Nekaj sto metrov pod čuvajema pa so skrili puške ter se potem napotili navzgor. Ko so se srečali s čuvajema, so jima dejali, da so turisti. Čuvaja pa jim nista verjela, ker sta opazila na njihovih oblekah krvave madeže. Čuvaja sta prijavUa divje lovce pristojnim oblastem. hnjitfo v* gleda liS ce mwf* i»l!ha'iblet* '/vv' Za celoten televizijski program v slovenščin Društvo slovenskih pisateljev, Slavistično dru .jo, Inštitut za slovenski jezik pri SAZU in Penklub-cen-ter za Slovenijo so objavili v včerajšnjem ljubljanskem razsvetlitev ln Dl se morali z obeh strani potruditi, da o pravem dogodku seznanijo svoje bralce. Le čisto na kratko moremo podati zelo dolgo zgodbo v raznih njenih fazah; 20X11. se je prijavil ob treh zju traj mladoletnik 17-letnl Renzo Clt-taro, stanujoč v Vidmu v Ul. Euro-pa Unlta, službujočemu podnared-nlku v videmski bolnici ln izpovedal, da je bil v «nightu» Nove Go- Časopisni popravek je lahko koristna stvar rice ranjen od dveh oseb, ki sta govorila Italijanski, v koleno. Zabodel da ga Je eden Izmed dveh neznancev z nožem Zdravnik Je ugotovil urez z nožem na desnem ko lenu ln možganski pretres. Ozdravljiv naj bi bli po zdravniškem izvidu v tednu dni. Tako Je bilo poroči lo »Messaggera Veneta« z dne 29. XII. Podobno vest sta prinesla tudi «11 Piccolo« ln «11 Gazzettlno«. Tednik «Primorske novice« Je v svoji Številki z dne 7. Januarja 19ti'i na kratko poročal, kako Je »Messag-gero Veneto« z dne 20X11. porocai pod naslovom «Mračen dogodek prejšnjo noč na oni strani meje«. Nato pa pojasnjujejo «Primorske novice«, da Je močno vinjeni Renzo Cittaro 18. decembra v kavarni Park hotela v Novi Gorici vznem‘r-Jal goste in se po nerodnosti sam zabodel v koleno, ko je zabadal nož v mizo. To so bile uradne ugotovitve organov v Novi Gorici. štiri dni kasneje po gori opisanem dogodku se je ponovno pojavil v Novi Gorici prizadeti Cittaro in je v Pank hotelu podpisal Izjavo, v ka- teri Je rečemo, da se Je sam ranil, dalje da ni prišlo v nočnem baru do nobenega prepira ln da podaja to Izjavo zato, ker ni njegova Izjava v videmski bolnišnici resnična in da bi preklical to, kar je bilo napisano v «Messaggero Veneto« ter se zavezuje objaviti pravo verzijo dogodkov »Primorske novice« dodajo le to, da bi «Messaggero Veneto« ln drug: Usti v Interesu razvijanja dobrih sosedskih Interesov ter tudi zato, da ne bi po nepotrebnem razburjali Javnosti lahko bolje Informirali Jav nost. Se to Je dodal novogoriški Ust, da Je to bilo toliko bolj po trebno, ker je dogodek opisoval sam prizadeti. «Messaggero Veneto« (in z njimi tudi druga dva krajevna lista) ni prinesel nobenega popravka v uuhu same Izjave Renza Clttara, pač pa Je imel v svoji številki z dne 4.11967 zelo obširno vest pod naslovom «TrlJe Vtdemčani aretirani v Trev) su zaradi tatvin avtomobilov«. Nc.Sll so Jih na delu z vsemi obtožujočimi dokaznimi predmeti. Eden od te la- tinske trojice, kakor poroča «Mes-saggero Veneto« je R.G., star 17 let, ki Je bil pred kratkim glavni Junak prepira v .nlghtu’ Nove Oo-rlce, kjer ga je z nožem zabodel neki slavo«. Tudi druga lista spot ponavljata v zelo obširnem poročilu o odkritju zloglasne trojice, ki je na veliko kradla avtomobile, orvo Clttarovo izmišljeno verzijo, da mu je nekdo zadal rano v Novi Gorici. Ker gre za mladoletnega pa ga ne Imenujejo v kazenski zadevi s polnim Imenom, ampak le še z začetnicama njegovega Imena R.G. Skupaj z dvema svojima pajdašema bo prišel R.a pred sodišče ln bodo spet Usti o tem obširno p:sal1. Kot stojijo stvari, bodo seveda vsi trije glavni Usti v deželi, kjer vladajo prijateljski odnosi s sosedno Jugoslavijo, spet pisali, kako Je bil R.G. ranjen v novogoriškem »nlghtu« ln seveda bodo tako Sirili naprej med svojimi bralci predstave o mračnem ozračju Park hotela v Novi Gorici. Nt verjetno, da Je R.G. preklical svojo, kakor je Izpovedal v Novi Go- rici, verzijo, kako je dobil rano, ln sploh obvestil Italijanske liste, naj podajo pravo, točno verzijo o auto-lealonizmu zaradi pijanosti. Nasta ja vprašanje ali so bili trije krajevni Italijanski Usti sploh od R.a., od Park hotela ali od zasebnikov obveščeni, da so nasedli lažem mladega zapeljanca, ki bo za svoje kazenske prestopke odgovarjal nred sodiščem. Ne moremo namreč verjeti, da bi «Messaggero Veneto« in drugi vztrajali v svoji pomoti, pa čeprav so bili opozorjeni, da so po krivem obdolžili Jugoslovansko gostinsko podjetje onstran meje v Novi Gorici In jo prikazali v neugodni luči. «Nlghti» niso nikjer, tudi v Italiji ne, zbirališče nedolžnih in nepokvarjenih mladeničev. Da pa bi v Park hotelu samo čakali, da v prepiru kak »slavo« zabode mladega Italijana, je pa le malce prehudo. želeti bi bilo, kar delajo sedaj Slovenci v Italiji, da takoj pošiljajo raznim italijanskim periodnim Ustom popravke, kadar prinašajo netočne podatke o slovenski narodni manjšini, da tudi onstran meje v Jugoslaviji Slovenci kot zasebniki ali kot ustanove pišejo direktno direktorjem posameznih Italijanskih Ustov, ki netočno poročajo o posameznih zadevah onstran meje, kako pravzaprav stojijo stvari. Ponavljamo, da ne moremo verjeti, da bi italijanski listi pri splošnem prijateljskem vzdušju ne hoteli še bolj krepiti tega prijateljstva Saj bi MU izjema v lastni deželi. A. R. FILIALA V TRSTU Ul. Čampo Marzio 12 »el. 31985 fiat kjer je rabljeni avtomobil dober nakup zadovoljuje in daje zaupanje zagolovi prihranek v široki izbiri modelov tudi avtomobili s posebnim jamstvom največje olajšave pri izplačevanju razstava je stalno odprta 1KULTURNA REVOLUCIJA» ALI «REVOLUCIJA CIVILIZACIJE»? Kdo in kaj so danes na Kitajskem posamezni najvidnejši voditelji bolj se čas odmika, tem zapletenejše in bolj negotovo Postaja sleherno napovedova-le. oz. prerokovanje v zvezi dogodki na Kitajskem. Obi-le protislovnih komentarjev ter pfocil, pa po drugi plati ni-aakor ne odpravlja dejstva, da i? medsebojni spopadi med ‘aocetungovimi pristaši in nje-B°vimi nasprotniki prešli v fa-“?■ iz katere je trenutno težko meti izhod, saj je že povsem citno, da je obseg zaostrene-jutranjega boja širši kot je r° kdorkoli mogel še pred ne-,®1 tedni predvideti. Tako pred-tavlja, postavimo, povsem no-™ dejstvo pojav kitajske voj-p na prizorišču spopada, “red nedavnim je v pariškem vasopisu »Monde* objavil v zvezi s tem vprašanjem zelo zanimivo gradivo Robert Gu-Jen. njegov dopisnik. In dasi-»avno je k podobnemu gradili’ obravnavajočem zapletene “tajske okoliščine, treba pri-stopiti z določenimi pridržki, *e Pa vendarle zdi, da je oseb-"?st Roberta Guyena med vse-V?1 zahodnimi avtorji študij in člankov o kitajski »kulturni re-*°luciji»( kar zadeva to, še najbolj zanesljiva. Guyen se namreč že dolga leta posveča Proučevanju Kitajske in njene-?a razvoja ter je na Kitajskem jndt živel. O tem je napisal že pkaj knjig, v zadnjih štirih etm je trikrat potoval na Kitajsko, kjer je živel v Pekin-R: Osebno pozna nekaj vidnih “tajskih politikov in vodite-^Jnv, posebno maršala Lin Pi-jaa, ki ga danes vsi smatrajo *a Maocetungovega namestni-Ka in naslednika. . Zadnji čas je v »Mondu* ob-vP* še vrsto drugih zanimi-“n člankov, med katerimi je tudi eden, v katerem zatrju-da izraz »kulturna revolu- '.'ia® ni posrečeno preveden in aa bi kitajski izraz za najno- ^?JSi Maocetungo miselni pod-ustrezneje bil preveden z •zrazom «revolucija civilizaci-jc», kar celotnemu gibanju da-" uoko novo in nedvomno poljubno dimenzijo. Tokrat pa 5?J v našem dnevniku priobčimo — predvsem zaradi nji- pr nedvomne izvirnosti in "bjektlvnosti — nekaj njegovih *msli ter mnenje o nekaterih p)bolj vidnih kitajskih politič-mb osebnosti: C ,‘urS Ce Tung. Predsednik KP tajske je človek, ki ga je «kul- sln, \ revolucija* dvignila na prelet* ,°žanstva. Danes je star 73 ■ ' “ '—- -rekla in sodi tal ^ vse svoje akcije organizi- “cčkih V°dil na osnovi ‘"jgibenja vodil tuko ^1*1 mn°2*c»' Leta 1935 — po d\I» “benovanem »Velikem poho-~~ je stopil na čelo KP. Pod lietfiKV’m vodstvom je bilo oprav- ltkiii * Precej »čistk*, posebno v ‘Uh 1930, 1941 ■ • ja«wu. 1941 in 1955 (eliminacija Pnartijskega teoretika Kao Kan- na osnovi obtožbe levega sek-ko'‘W. nato leta 1957 (čistka ta-! um psovanih desničarjev po kam-*Naj cveti sto cvetov*) in , 9, nia_j *•«»», ko je bi’ »odstranjen* leva Rer.g Te Huaj zaradi des-w Sektaštva. . uradnih tekstih fuCjj er|ujejo »očeta kulturne revo- *■ Ali lahko to ustreza resni- k;|t*e Posebno, če upoštevamo ne- '•L0 n^in/Miničn rlnrfnrJL-a in nrp. Oorat ,,na-inovejše dogodke in pre-nJa "j- Mnogi opazovalci so mne-Vurii da Mao Ce Tun; dejansko ne eijg nePosredno «kulturne revolu-■> ’ tembolj, ker se ve, da Sovn’ 'C111001J. ker se ve, da nje-gi,) Zuravje ni posibno trdno. To ].,n rje Je on samo podprl s svo- , lnjenonlp pa v ferij°st’ samo molči in se pred njo Lin RPjavlja. za nn..._‘jao- Uradno ga smatrajo ki djV?8a vojaka kitajske armade, Luki eje okrog tri milijone mož. bui „r, niso lani v kitajski armadi na r Udkar se je začela «kultur-tai„i,evolucija», pa je postal na Ki-z^^m človek št. 2, torej takoj Piiiv i° Le Tungom Je tudi njen btilf J Kureč pristaš in voditelj, šele 59 let, meščanskega 9ukliCu Pl,VS( in je udeleženec «velikega Posvetil se je vojaškemu Od leta 1950 do 1959 je “ja. lt!m izginil iz javnega življe- ciio ’n “cer — kot sc je to tolma-berkiT zaradi bolezni pljučne tu-Ijen » ' Leta 1959 je bil poslav- Ve [j3 mesto »odstranjenega* Peng k,t JPoja za obrambnega ministra. P'acii *u:'eieval stvari* v ar- L - UvrtuHP" Pa se doslej še ni bil L (nit s kakim vidnejšim teore- Pi vm Prispevkom, kar mu gotovo Zal , Nasprotno pa je poka- nju spretnost pri »urejeva- ,{r '“»iščin* v obrambnem mini-sti ni' Ld novembra se v javno-tu pokazal. »mai, L n Laj. Na Kitajskem ga bil t,,!!'0.za človeka št. 3, kar je Pe pUdl ae Pred začetkom »kultur-hajH l'.v°lucije». Star je 68 let, iz-tugj 'z meščanske družine intelek- Ce Tungov osebni tajnik. Pred nedavnim mu je uspelo priti v sam vrh hierarhije. Star je 62 let in se ukvarja s teoretičnim ter ideološkim delom, obenem pa je glavni urednik «Rdeče zastave*. Menijo, da je prav on avtor obsežnih in dolgoveznih teoretičnih člankov v zvezi s sporom s SZ. Danes zavzema v partijski hierarhiji 4. mesto. Kang Šeng. Zanj obstaja mnenje, da je vod|a varnostne in pro-tivohunske službe. Star je 67 let, v ospredje pa je stopil na začetku «kulturne revolucije*. V začetku tridesetih let je preživel 5 let v SZ. Leta 1945 je postal član politbiroja, leta 1956 je bil degradiran samo na kandidata, nakar mu je avgusta 1966 uspelo doseči sedanji položaj, ki je po hierarhični lestvici na sedmem mestu. čen Ji. Je podpredsednik vlade, zunanji minister in št. 13 v partiji. Star je 66 let in sin sodnika. Bil je župan Šanghaja leta 1949, podpredsednik vlade pa je postal leta 1956. Leta 1958 mu je Cu En Laj prepustil mesto zunanjega ministra. Odkar je zavzel on ta po- ložaj, je kitajska zunanja politika postala bolj napadalna. V besedah je izredno bojevit, v praktični ak ciji pa znatno bolj oprezen in »pomirljiv*. Tudi nanj so »rdeči gardisti* naperili svoje napade, vendar ga je takoj zaščitil Cu En Laj. Čang Čing. Gre za četrto Mao Ce Tungovo soprogo. Nekoč je bila revna drugorazredna igralka. Do »kulturne revolucije* se o njej skoraj ni slišalo. Stara je 48 let in odkar se je začela »kulturna revolucija* zavzema v njej eno najvidnejših mest. Zelo energična je pri izvajanju »čistk* med umetniškimi krogi. Liu Šao Či. Je predsednik republike in so ga vse do »kulturne revolucije* smatrali za Mao Ce Tun-govega naslednika. Uradno še ni bil odstranjen s svojega položaja, čeprav je skoraj od začetka »kulturne revolucije* osrednja tarča napadov, kolikor mu očitajo, da je voditelj »izdajalske skupine revizionistov*. Je sin premožnejšega kmeta, sam pa je bil delavec. Sodi med glavne organizatorje Mao Ce Tungovega kmečkega gibanja v teku revolucije. Avtor je »revolucionarnega priročnika* o »popolnem komunistu* in zagovornik potrebe po kritiki in samokritiki. Uživa sloves trdnega in neupogljivega človeka. Za predsednika Kitajske je bil izvoljen leta 1959, nakar je bil januarja 1965 na tem položaju ponovno potrjen. Teng Hsiao Ping je generalni sekretar KP Kitajske. Njegovo ime se najpogosteje povezuje z onim Liu Šao Cija na seznamu »izdajalcev in revizionistov*. Star je 63 let in je po nekaterih vesteh že dvakrat skušal napraviti samomor. Mnogi pa tega ne verjamejo. Je star partijski voditelj in politični delavec. Bil je v vojski komisar in sodi med veterane revolucije. Njegova moč je v partijskem aparatu, ki je v veliki meri bil organiziran pod njegovim vodstvom. Dasiravno krhkega telesa, razpolaga z železno voljo. V kitajsko-sovjetskem sporu je bil že od začetka med najostrejšimi nasprotniki politike SZ. Zdaj pa so tudi njega vključili med »buržozne revizioniste in izdajalce*. Vietnam!... Tisočkrat dnevno je ta beseda danes izgovorjena ali napisana. Za njo ljudje slutijo ocean solza, čutijo nedopovedljivo gorje in bolečino, žrtvovano srečo otroškosti. Kolikšna je samo nepopisna žalost v očeh tega otroka, ki je izgubil mater in je ne bo videl več! ifiiifiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiriiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ŠE 0 MANCHESTROVI »SMRTI PREDSEDNIKA NA ANGLEŠKEM VELIKO MOZ ZBEŽI OD DOMA Zelo drage ure Na nekem londonskem okno do pozno v noč gori luč a v d,;' Povsem tiho in neopazno, h,.hUsta leta 1960 pa je v partijski že zavzel drugo mesto. ten iKi ?ot,ej pripadlo predsedniku dne _e. Liu Šao Čiju. Od tega nik„Se o njem govo, i kot o nasled-Mao ^Ce Tunga. Sicer pa je zdravje še vedno krhko, karjp^- Njegova kariera je bolj ka ej . človeka akcije, pragmati- U . • . — da' ideologa. Lahko bi' se reklo, Linpusakuša ' ' vtem, ko podpira r)L'-'aa ter »kulturno revolucijo* kakšn anit' Pbencm tudi položaj ne- Oai0n.?ga »posredovalca*, čigar “ ko. Je' da se v trenutni kri-ar nabolj trudi, da bi se dr- ,vna ir, —J - Vsern In gospodarska dejavnost po- držsne ■"J,‘ ,.s'ei ga »rdeči gardisti* še niso v^^.ustavili. Oporo ima bolj kot partijski hierarhiji. so !p,n. odkrito napadli, pojavili pa W e _f*Paki, kjer je bil napaden da bi ali nasprotniki ne gorf°ffiaJrge -prav on Odškodnina, ki gre v stotine milijonov, za predčasno objavo drugega nadaljevanja NEW YORK, 3. — Američani delajo vse na veliko. Tudi zadeva Manchestrove knjige »Predsednikova smrt* zavzema vedno večji obseg in to z vseh vidikov in zornih kotov. Lastniki revije »Look* in sam William Manchester, avtor knjige »Predsednikova smrt», so prijavili sodišču ameriški dnevnik «New York Jour World Tribune* in zahtevajo od njega odškodnino v znesku 700.000 dolarjev, kar je v naši valuti okrog 435 milijonov lir za škodo in vse ostale interese. Vzrok tožbe in o-pravičilo za tolikšen zahtevek? Omenjeni ameriški dnevnik je drugo nadaljevanje knjige »Predsednikova smrt* objavil sedem ur pred določenim rokom. Poleg tega je v tem nadaljevanju objavil tudi kak odstavek več, kot je bilo v pogodbi določeno. Pravico za objavljanje izvlečkov iz Manchestrove knjige »Predsednikova smrt* je revija »Look* odkupila c družbe »Harper and Row», to se pravi od založbe, ki je z njo vezan ameriški publicist Manchester, ki je tej založbi odstopil svojo knjigo, ki je ne le v ameriških, pač pa v svetovnih krogih zbudila toliko hrupa. Da bomo laže razumeli izredno visoko odškodnino, ki jo zahtevajo lastniki revije in avtor, bomo dodali, da je zaradi te knjige prišlo do spora ' o med vdovo pokojnega predsednika Kennedyja in predsednikom Johnsonom ter tudi do nesoglasij v sami družini Kennedy. Zadev s je sicer nekoliko ublažila, ko so tako na eni kot na drugi strani pristali na nekatere popravke v knjigi, posebno na popravke v odstavkih, kjer je govora o določenih intimnejših odnosih v družini Tohna Kennedy-ja, vendar ostaja knjiga še vedno v ospredju svetovne pozornosti in pogosto kamen spotike med založniki. 7 odst. Kar pa zadeva zaposlitve, so predvidevanja v industriji nekoliko višja od načrtovanih, kajti predvidevanja kažejo na povečanje zaposlenosti za 2,2 odst., petletni načrt pa je predvideval le dveodstotno povečanje zaposlitve novih delovnih sil. Namestnik generalnega tajnika industrijske zveze je še dodal nekaj podatkov v zvezi z manufak-turno industrijo, za katero je trdil, da bo v prihodnjih treh letih treba vanjo vložiti najmanj po 20 milijonov lir za vsako novo delovno mesto. Dr. Franco Mattei je svoje izvajanje zaključil s trditvijo, da bodo ti podatki, ki jih je zbrala anketa, zelo koristni tudi za določeno revizijo, ki da jo bo treba izvesti v okviru petletnega nač-ta za ekonomski razvoj dežele. «Prebrisani» pacienti Poljski zobni zdravniki imajo zadnje čase precej težav s pacienti. Marsikateri zahteva, naj mu izpulijo tudi nekaj zdravih zob. Tednik Polityka je razvozlal ta nevsakdanji pojav. Zdravstveno zavarovanje brezplačno izdela mostičke ipd. tistim, k; jim manjka vsaj pet zob. V enem samem letu je 7000 mož in rednikov zapustilo svoj dom Vloga in delo zavoda za zaščito družine - Zakon včasih ne zmore vsega Po vsem svetu se pogosto obravnava p«**3lem tako imenovanega razkrajanja družine kot osnovne celice družbe. Pri nas, v Italiji, se o tem razpravlja tudi v zvezi x zakonskim načrtom o tako imenovani «mali razporoki*. proti kateri so poleg cerkvenih krogov tudi demokristjani in skrajna desnica, ki trdijo, da bi «mala razporoka* načela plaz rušenja sedanjega stanja. Kaže pa, da se s podobnimi problemi tako imenovanega razkrajanja »najmanjše celice družbe* ukvarjajo tudi drugod po svetu. Poglejmo, kaj piše franooski Ust «Monde. et vie* o eni tovrstnih razmer v Veliki Britaniji. List piše: V britanskih družinah ni redek primer, da mož in oče družine stopi za trenutek v bližnjo trafiko po cigarete ali k čevljarju, da nese v popravilo par obrabljenih čevljev in da se — nikoli več ne vrne domov. Samo v lanskem letu je 7000 britanskih mož in očetov zapustilo domače ognjišče. Na tak način se je število doslej registriranih pobeglih Kaj pravi anketa o ekonomskem razvoju UteBn?in' Mn°gi so mnenja, postati - če bi si Mao Ce znalf0vi Pristaši Cea Po Ta°Toaje dolgoletni Mao RIM, 3. — V nekaterih izjavah radijski rubriki »Delovna Italija* je namestnik generalnega tajnika industrijske zveze dr. Franco Mattei dal nekaj podatkov, ki so izšli iz ankete, ki jo je konfederacija izvedla v larsl em septembru med italijanskimi poslovnimi krogi in katere namen je bil, ugotoviti razvoj v italijanski industriji. Dr. Franco Mattei je pri tem rekel, da se je opazila določena previdnost posle .uh ljudi, kar zadeva njih, program razvoja za triletje od 1967 do 196.' in da so se zabeležila izboljšanja v napovedanih odnosno predvidenih investicijah na nekaterih industrijskih področjih, predvsem kar zadeva i tekstilno industrijo, industrijo petroleji, gume in umetnih tekstilnih tkiv. Jes :nska anketa je tudi potrdila odločno izboljšanje, kar zadeva industrijsko proizvodnjo, predvsem se ta težnja opaža v italijanski industriji glede povečave izkor.scanja industrijskih zmogljivosti, kar je nujno potrebno za povečanje industrijske zmogljivosti kot nujnega in osnovnega pogoja za zmanjšanje proizvodnih stroškov in ustrezno s tem za konkurenčnost na domačem in tujem tržišču. Dr. Franco Mattei je v svojem intervjuju tudi povedal, da se rezultati, kar se tiče količine, zelo približujejo predvidene- • programu za petletje, krt je pokazala anketa v državnem merilu. Ta anketa predvideva v glavnem letno povečanje proizvodnje v triletju 1967 ’n69, in sicer -n Industrijo za 6,8 odstotka, dočim je petletni načrt predvideval povečanje za Manekenka Lise King je dekle 24 let in zelo prijetne zunanjosti. Nje. na naloga je, da se sprehaja po ulicah evropskih prestolnic in zbuja zanimanje za model obleke, kakršno nosi na sliki. Kot je razvidno s slike, ji to bržkone ni te?ko dosegljivo ...............................................................imiiiim......................................................... nelahko nalogo. Pridobili si boste mož povečalo na 91.000. Večina mož zbeži od doma zato, ker ne marajo več poslušati očitkov svo jih soprog, ki jih obtožujejo, da so se preveč zadolžili in da vsa svoja sredstva zmečejo za hazard ali pa za pijačo. Pobegli mož se že s prvim trenutkom, ko se je odločil za »svobodo*, počuti kot preganjana zver. Za njim se požene na nekakšen lov tako imenovani državni svet za pomoč družini. Še posebno divji postane ta lov, če je mož in oče zapustil nepreskrbljeno družino. Tako imenovani državni svet za pomoč družinam je moral samo v lanskem letu dati pomoči v znesku obilnih 25 milijard lir za pomoč nepreskrbljenim družinam, ki so ostale brez rednika. Ogromna sredstva porabijo tudi za »lov*, to se pravi za iskanje pobeglih mož in rednikov. Na Angleškem obstaja cela mreža agentov in inšpektorjev, ki mesece in mesece v obliki zelo organizirane policije iščejo begunce. To je razlog, zakaj pobegli možje pogosto menjujejo stanovanje in iščejo vse možne načine, da bi zakrili vsako sled za seboj. Brž ko pobeglega moža in očeta vendarle staknejo, državni svet za pomoč družini zaseže njegova finančna in tudi druga sredstva, celo njegovo plačo. V teh primerih večina pobeglih mož re-signirano «položi orožje* in pristane, da se mu ponovno postavi »jarem*. To se pravi, da se ponovno vrne k svojemu ognjišču, seveda če si ni medtem že naložil kakega drugega, pa čeprav ne povsem zakonitega »jarma*. Toda vse angleške oblasti ostanejo brez moči, če je pobeglemu možu in očetu uspelo medtem pobegniti v tujino, kamor one ne morejo za njim, ker nimajo za to ustreznih pravnih možnosti, ker glede tega ne obstaja nobena mednarodna konvencija. Vsako leto se na Angleškem sproži najmanj 400 sodnih obravnav proti pobeglim možem in sodišča v povprečju izrečejo okoli 200 zapornih kazni proti pobeglim možem. Pri tem pa nastane zelo zanimiv pojav: Nekatere žene si niti malo ne želijo, da bi se jim njihov zakoniti mož in oče njihovih otrok vrnil na dom, ker ga smatrajo kot nesposobnega, v mnogih primerih pa gre dejansko za moža, ki je ali pijanec ali pa de-lomrznež. Vzrok za to je tudi v nečem drugem. Vse do tedaj, dokler je mož takih žensk »odsoten*, te ženske in družine prejemajo manjšo, vendar pa gotovo pomoč od nacionalnega sveta za po moč družini. Tedensko dobi »slamnata vdova*, če ima enega o- troka, okoli 5000 lir pomoči, če pa ima »slamnata vdova* pet otrok, dobi okoli 25.000 lir tedenske pomoči, to se pravi okoli 100 tisoč lir na mesec v naši valuti, kar je vsekakor veliko več, kot ji je prej dajal mož, ki je večino svoje plače pustil ali v igralnici ali pa ob točilnih mizah. Pravzaprav tudi delavec brez stroke ne more veliko več prinesti družini. Če je res, da marsikatera an gleška «slamnata vdova* ne mara, da bi se ji mož vrnil, so pa mnoge druge angleške žene in matere popolnoma drugače razpoložene. Mesece in mesece, celo leta čakajo na svojega pobeglega moža in rednika svoje družine. Glede tega je vrsta zelo zanimivih primerov: Neka Angležinja, ki jo je mož zapustil, pusti vsak večer na oknu svojega doma v neki londonski ulici do pozno v noč prižgano luč, da bi s tem opozorila Svojega pobeglega moža, ki bi ga pot morda zanesla mimo, da ga še vedno čaka. Neka druga zapuščena žena in mati vsak dan telefonira v pisarno svojega moža in sprašuje njegove delovne tovariše, če so kaj zvedeli o njem, če obstaja sploh kaka sled za njim. Neka tretja žena in mati treh otrok, ki jo je mož zapustil že pred dvema letoma in ni dal več glasu o sebi še vedno upa, da se bo mož pre mislil in se vrnil. Čeprav so vrata v njen dom zelo potrebna obnove, jih noče popraviti, niti prepleskati, da bi se morda mož, če bi ga zaneslo mimo, ne zmotil, da bi ne šel mimo njih... DVA NOVA POTOPISNA TEKSTA «V deželi Indijancev» in «PosIednji raj» Skorajda ne mine mesec, da ne bi na naš knjižni trg dobili potopisno knjigo. In slovenski bralci, ki so jim pri srcu tovrstna dela, — takih bralcev pa je veliko ne samo med mladino, — lahko že kar izbirajo potopisna dela, ki so jim bolj pri srcu. Zlasti založba Obzorja v Mariboru izdaja veliko teh knjig v svoji zbirki Križem sveta, ki je dosegla že 22 zvezkov. V tej zbirki sta izšli tudi najnovejši knjigi te zvrsti. Prva je knjiga, ki jo je napisal znani jugoslovanski raziskovalec Tibor Sekelj in ki nosi naslov V DEŽELI INDIJANCEV. Tibor Sekelj je znano ime, saj je to eden redkih jugoslovanskih raziskovalcev, obenem pa tudi avtor številnih knjig, v katerih je opisal svoja doživetja po raznih krajih sveta. Med njegovimi pomembnejšimi deli so zlasti tale: Vihar na Acocagui, Popotovanje zunaj časa, Zmaga nad vrhovi, Kjer se preneha civilizacija, Somrak v raju. Sin džungle in V deželi Indijancev. Sicer pa je Sekelj veliko popotoval po svetu. Leta 1939 se je preselil v Južno Ameriko, kjer se je posvetil predvsem geografsko-raziskovalnemu delu. Kot član ali vodja je sodeloval v štirinajstih velikih odpravah. Sicer pa ta raziskovalec, pisatelj in pratmik, sli kar, kipar in žumalist, živi zdaj stalno v Beogradu. Knjiga, ki smo jo zdaj dobili v slovenskem prevodu (prevedel jo je iz španščine Peter Kovačič), nosi podnaslov Po brazilskih re rah in gozdovih. Nastala je torej v času raziskovalčevega bivanja v Južni Ameriki in opisuje doživ Ijaje odprave v Mato Grosso, ob sežno, le malo raziskovano brazilsko ozemlje, naseljeno s primitivnimi indijanskimi plemeni, ki so nezaupljiva in sovražna do belcev. Ozemlje, ki ga je prehodil raziskovalec na več tisoč kilome- govori predvsem o svojih srečanjih in doživetljih in premalo o preteklosti dežel in ljudstev o katerih je govor. Toda pisateljevo pripovedovanje je vendar tako sproščeno, tdko sveže in vedro da nas zadovolji* tudi tisti odlomki in drobtine, v katerih skoša biti avtor bolj poučen kot potopisno kramljajoč. Pa še nekaj je, česar ne smemo prezreti pri obeh knjigah. O-preme Uroša Vagaje, ki je zlasti pri Sekeljevi knjigi učinkovita in prav posrečena. Sl. Ru. trov dolgi poti, zajema v glavnem (fc območje rek Araguage in velikega rečnega otoka Bananala. V zadnjih desetletjih je odšlo v to o zemlje več raziskovalnih odprav, od katerih pa se ni vrnila nobena. Sekelj se je vrnil in o svojih doživetjih napisal zanimivo knjigo. Knjiga V deželi Indijancev je kot vse Sekeljeve knjige napisana zanimivo, mestoma pa se bere prav napeto. Čeprav se pisatelj izogiblje vnanje učinkovitosti njegovo pripovedovanje pritegne bral- ca. Knjiga POSLEDNJI RAJ, ki jo je napisal danski diplomat in potopisec Jorgen Andersen (prevedel pa Peter Kolar) je seveda docela drugačno delo. Podnaslov knjige S poti po Južnem morju kaže, da v njej pisec opisuje svoja doživetja po tihomorskih otokih. Toda teh predelov sveta podjetni Danec ni obiskal kot raziskovalec, kot človek, ki bi ga gnala v neznane predele sveta raziskoval-ska strast. Potoval je deloma po službeni poti, deloma kot turist in obiskoval znane in neznane otoke Južnega morja. Zlasti Rajske otoke, ki se jih je sicer že z dav naj dotaknila civilizacija z dobrimi in slabimi stranmi, kjer pa so vendar še živi zadnji ostanki preprostih polinezijskih ljudi. Srečanjem s temi ljudmi je posvečena tudi avtorjeva knjiga, ki nam z neko sproščenostjo in zgovorno u-glajenostjo svetovnega popotnika prikazuje bistra avtorjeva opaža nja, spoznanja, naravo, ljudi, njihove navade in sploh življenje. Pi satelj ta svet neznanih tihomorskih otokov prikazuje izredno sproščeno, z neko rahlo satirično hudo- mušnostjo, pa vendar pronicavo, izredno bistro in vseskozi zanimi- vo. Morda pisatelj v tej knjigi OVEN (od 21.3. do 20.4) Ne prerekajte se z osebo, ki je močnejša od vas. Ljubljena oseba se vam bo znova približala. BIK (od 21.4. do 20.5) Z združenimi močmi bo uspe'i večji. Poiščite si družbo, v kateri bo kaj veselja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ravnovesje v odnosih, naj bo vaš temeljni princip danes. Sprli se boste z nekim preveč zahtevnim sorodnikom. RAK (od 22.6. do 22.7.) če niste dovolj potrpežljivi, ne sprejmite naloge, ki vam jo ponujajo. Odslej boste imeli več sreče v ljubezni. LEV (od 23.7. do 23.8.) Odlične HOROSKOP popolno zaupanje ugledne osebe. ST! Radio Trst A SOBOTA, 4. FEBRUARJA priložnosti za sposobne finančnike. Nenadno srečanje starim, dobrim prijateljem. DEVICA (od 24.8. do 23.9.) Ne izgubljajte časa z neuresničljivimi načrti. Odveč je pričakovati hvaležnost za neko opravljeno dobro delo. TEHTNICA (od 24.9. do 23.10.) Bistvo nekega vprašanja mora za vas biti važnejše od njegove oblike. Končno se bost, otresli nekega ljubezenskega tekmeca. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Odlično boste opravil zaupano vam jTRELEC (od 23.11. do 21.12.) Priporočljivo je, da se vsaj nekaj časa ne spuščate v kake tvegane poizkuse. Ne bo vse v redu med vami in drago osebo. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Nikakor ne prisluhnite osebi, ki se vam bo hotela dane- približati. Ne zamenjujte trme z odločnostjo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S pretirano naglico bi utegnili podreti vse, kar ste doslej dosegli. Ne bodite surovi s prijateljem, ki tega ni vreden. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Obljub bo danes mnogo, toda dejanj bolj j malo. Ne sledite slepo samo svojim nagonom. i 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 1 .35 Šopek slovenskih 11.50 Orkestri - 12.00 Kulturni odmevi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče -14.15 Avsenikovi motivi 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Volan - 16.20 Pregled ital. dramatike - 17.20 Skala in ladja - 17.30 Vzori in zgledi mladega rodu -17.50 Razkuštrane pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Retrospektiva jazza - 19.00 Pojeta 1. Iannetti in U. Jiirgens - 19.10 Vzgojna učinkovitost športa - 19.25 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji -20.45 Moški vokalni kvintet - 21.00 Za smeh in dobro voljo - 21.30 Vabilo na ples - 22.30 Za konec tedna. Sobotne radijske kronike • 14.30 Pesmi s festivala v Sanremu -15.45 Filmska glasba - 16.00 Spored za mladino - 17.15 Izžrebanje loterije - 17.20 Velika pevci - 18.05 Znanstvena oddaja 18.15 Koncert lahke glasbe - 19.30 Luna park -22.00 »Le sorelle Condo* 21.05 Parada orkestrov 22.10 Enodejanka »Sto dukatov*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Koper 6.30, 7.30, 15.30, 19.15 - 12.30, 13.30, 14.30, „, — Poročila - 7.15 Ju- tranja glasba - 10.15 Ritmi za mladino - 10.45 Pesmi - 11.00 Orkester Riddle - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbena sporočila - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Za prijetno razpoloženje - 14.00 Popevke - 14.20 Plošče Jugotona - 15.00 Koncert lahke glasbe - 15.45 Pojeta Majda Sepe in Lola Novakovič - 16.20 Izbrali ste - 17.00 Operna glasba 17.40 Jazz - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Poje Irma Thomas - 22.15 in 22.35 Plesna glasba. Poročala - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 11.42 Pešci desetletja -12.20 Lahka glasba 12.45 Turistične beležke - 13.00 Na hoily-vvoodski način - 14.00 Juke box -14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Tenorist Beniamo Gigli - 16.00 Rapsodija - 16.38 Ital. pesmi • 17.05 Neapeljske pesmi - 17.35 Izžrebanje loterije - 17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazz - 20.45 Srečanje Rim-London 21.00 Grška lahka glasba - 21.40 Plesna glasba. ///. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kino in gledališče - 19.15 Vsako večerni koncert - 20.15 Simf. koncert -22.20 N. Sarrute: «Laž» - 23.10 Revija revij. Slovenija Nacionalni program 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja 8.55 Za šolarje: Greg- 7.00, 8.00 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe - 9.07 Ital. plošče - 10.05 Operetna glasba 10.39 šola - 11.30 Pogovorimo se o glasbi - 13.33 čevo popotovanje - 9.25 Ansambel Boruta Lesjaka - 9.40 Igor Štuhec: Mladini, suita - 10.15 Iz Rozinovega »Ekvinokcija* - 10.40 Novost na knjižni polici - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Orkestralna glas- IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Giorgio Pentassuglia in Aldo Scaramella V ENDAS so na novo preuredili razstavišče z namenov, da bi tam pogosteje prirejali razstave zlasti mlajših likovnikov. Kot prva razstavljata sedaj Giorgio Pentassuglia in Aldo Scaramella risbe v črno belem. Pentassuglia je bolj znan po reliefih iz tolkljane pločevine. Ima jih tudi tu taki pošastni mesojedni cvet, mornarjem nevarno mitološko Harpijo in ikono z njihovo zasčitnico, ki jih je izbral, da bi močneje razgibal 1 našo domišljijo pri ogledovanju I risb. V teh namreč podoživlja vtise iz svojega bivanja na Sardiniji, otoku še naravno divje leoote. zna-nem po nnuragih*, ruševinah čudnih utrdb nekdanjih Pelazgov. Razumljivo je tudi za poznavalca življenja in zgodovine Sardinije, J da se risbe pričenjajo s sliko Kri- fj žanega, ki se je žrtvoval za od- ■> rešenje vseh ljudstev, nadaljujeic;;| pa z liki žena v črnini, ki je za !;1 radi stalnega žalovanja postale j njih narodna noša. V risool1 ju ( stih pašnikov je neko j naše je r Krasa, dočim so edinstven pojat . šilasto priostrene skale obal, k se visoko spenjajo v veličastni oblike gotskih stolnic. Priznati moramo, da se Pentas j suglia tudi kot risar dobro pred stavlja. Krepke črnine potez iij njih oglatost, daljina globin ob zori j in samote, skladno poudar jajo bistvo te, danes na novo od krite dežele Sardincev, katerih ta jinstvenost izvora temno pronict v risbah eMamutones», plesnp mask iz lesa ter v risbi predzga dovinskega vojščaka po izkopaner. bronastem kipcu. V tragično sodobnost pa so u smerjene risbe, pravilneje akve. relno razlivajoče se tuširanke A. ; da Scaramelle, ki smo ga priče, nedavno ceniti po velikih olji fantastično poustvarjenih razgli \ dov velemest. Vse kaže, da im slikar izostreno dojemljivost z !| dramatične razplete življenja i ■ sveta. Usposablja ga za njih p: dajanje močna razgibanost zasno' in krepka nasprotstva borbe lui.JO in temin. Z njimi je uspešno nazoril v nekaterih listih pretre:-K: Ijivo vojno preteklost, obetan •: talcev in koncentracijska tabo;" oj šča. Dramatično napeto pa obdi§| luje tudi najskromnejšo snov, tč, i' ko stari zid, poškodovano tod !jh kot razkačenega bika. Risbe se p,-j tem ujemajo z oljnatimi podobarji, posebno v listih »Predmestje i’:' fStara hiša» in pa »Afesto v noči Ni dvoma, da se bo ta slikar-‘t '. j monk še izpopolnil na višji ume < niški ravni, če bo le tako vztra no nadaljeval kot do sedaj. MILKO BAMBIČ nS7I ba - 12.00 Na današnji dan - 12.10 j «Pravkar prispelo* - 12.30 Kme ! tijsk, nasveti 12.49 A. Nanut za ! dirigentskim puitoin - 13.30 Pripo 1 ročajo vam . . . 14.05 Koncert po l' željah - 15.20 Zabavni intermez-zo 15.30 Komorni zbor RTV Ljub J ljana - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.35 Orke ster Chacksfield - 17.45 Ljubite 1 ljem bent glasbe 18.00 Aktual " nosti 18.15 Sonata od baroka do ! danes - 13.15 S knjižnega trga i1 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15J Glasbene razglednice 20.00 Ples j! ni orkester - 20.30 Marodič: »Ko i1 njiček kapitana Barčka* 21.101 Za vsakogar nekaj - 22.10 Odda ) ja za izseljence - 23.05 Zaplešite f z nami! » Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Sma 14.30 Smu carske tekme - 17.00 Giocagio 17.30 Dnevnik 17.45 Ugankarska oddaja 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Teden dni parlamentu 19.55 športne vesti in kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbena prireditev «11 tappabuchi* 22 05 Pot petroleja 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Tenorist Daniele Darioni 22.00 Film »Ob- račun*. Jug. televizija 17.15 Poročila - 17.20 Nočni obisk — lutkovna zgodba 17.40 Kje Je, kaj je 17.55 Obzornik - 18.15 Vsako soboto 18.30 Dajaki — film iz serije Neznani kraji - 19.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — ženske prosto • 20.00 Dnevnik 20.30 Humoreska Vase Popoviča - 21.30 Evropske prvenstvo v umetnostnem drsanju 22.30 Ben Casey — film . 23.20 Poročila. Vreme včeraj: majviija temperatura 7, najnižja 6, ob 19, uri 6.9 stopinje, zračni tilak 1030.7 stanoviten, vlaga 76 odst., nebo pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 8 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 4. februarja Bojana 6 Sonce vzide ob 7.24 in zatone 17.13. Dolžina dneva 9.49, Duma de ob 2.27 in zatone ob 12.10. Jutri, NEDELJA, S. februarja Agata SESTANEK UPRAVNEGA SVETA TURISTIČNE USTANOVE Jugoslovani so lani predstavljali kar 41,74 odst. inozemskih turistov Naraščanju števila turistov ne odgovarja naraščanje števila nočitev, kar pomeni, da imamo še vedno pretežno tranzitni turizem - Nove turistične pobude Na zadnjem sestanku upravnega pomen in v krajih, kjer ni krajev-sveta tržaške pokrajinske turistič- nih letoviščarskih ustanov. Nadalje ne ustanove je predsednik odv. Ter-pin podal obračun turističnega položaja v naši pokrajini v preteklem letu. Neugodne vremenske razmere ; so vsekakor negativno vplivale zlasti na zadrževanje turistov, čas bi-[" vanja v hotelskih podjetjih se je i namreč zmanjšal od 2,31 dneva na turista v letu 1965 na 2,16 v lan-i skem letu, v izvenhotelskih podjet-i jih pa od 10,78 dneva v letu 1965 ■ na 8,75 v letu 1966. Kljub temu pa I je obračun za zadnje leto na sploš-■0 no zadovoljiv. I' V tetu 1966 se je v hotelih mudili; lo 331.483 turistov s skupno 716.134 i nočninami. V primerjavi z letom } 1965 je bilo 36,713 prehodov več, ■ kar ustreza 12,45 odst., in 34.261 ‘t nočnin več, kar ustreza povečanju za 5,02 odst. To povečanje je toli-j" ko bolj zadovoljivo, ker je v letu : 1965 doseglo etno povečanje priho-j|; dov 4,58 odst., nočnin pa 3,6 od-1 stotka. Italijanskih državljanov je bilo v hotelih 177.436 s 386.679 noč-j, ninami, pri čemer je bilo prihodov ' 2,15 odstotka več, nočnin pa 0,24 ,š odstotka manj. Inozemskih gostov u je bilo v hoteUh 154.017 s 329.455 nočninami, kar je v primerjavi z si £ letom 1965 glede prihodov za 27,23 j’ odstotka več in glede nočnin za i -11,% odstotka več. Povečanje turističnega prometa t, je bilo zabeleženo skoraj iz vseh : - držav, razen iz Argentine, Brazili-j je, Anglije, Irske in Švedske. Naj-r ,bolj se je povečal turistični pro-,K 1967 potekala na osnovi zbrane dokumentacije in dosedanjih izku-:enj. ; Prav tako je predsednik obvesbi pravni svet, da se je v letu 1966 kmogljivost hotelski' podjetij povedla za 2,4 odst. in da so v tem fjSjVitu bii odprti samo manjši obrati, j 'ji sicer en hotel IV. kategorije v t aselju S. Marco, en penzion III. ,11 ategorije pri Fernetičih, 2 preno-511 išči v Trstu in eno v Miljah. Zmog-jr»l levost hotelskih podjetij v tržaški ’ Ibkrajini je bila 31. decembra 1966 .1 aslednja: 139 obratov, 2558 sob, j!« J43 postelj in 982 kopalnic. I. |j Upravni svet je tudi razpravljal , ’ H programu dejavnosti za letošnje t isto ter o letošnjem proračunu in •i y a odobril. ^ | Ustanova bo priredila tečaj za tu-"V [istične vodnike, da se ugotovi nji-lova tehniška sposobnost, ter tečaji 'i tujih jezikov za poštne uslužben->1 =e, mestne redarje, karabinjerje Kr osebje, ki je v službi na mej-J|1 |h prehodih. Sklenili so nadalje, da bodo potisnili 325.000 izvodov brošurice Trst in njegova pokrajina* v enaj-ih jezikih. Tiskali bodo prav toli-j izvodov priloge »Trst — korist-t informacije*. Nadalje bodo po- ,::p 1 I I I | II M ji' •. ! S jfe ,;ii I f i* h I t itisnili reklamne prospekte za ja-o pri Briščikih in za Milje, kakor sdi za restavracije, ki bodo uved-menu po stalni ceni. Razen tega »do tudi ponatisnili katalog umet-etražni film »O Umbertu Sabi in uzeju Revoltella. Poskrbeli bodo ’di za turistično reklamo v izlož-,ih potovalnih agencij in izpostav 'NIT v raznih državah s slikami, 'tneli itd. Nadalje bodo razpisali Hgradni natečaj barvnih dokumentnih filmov o turističnih zanimi-• »stih v tržaški pokrajini. Pred :ievi je bila v Trstu filmska sku-na iz Rima, ki je posnela kratko-jetražni film o »Umbertu Sabi in -stu*. ?Na sestanku so tudi ugotovili, da | penzioni po stalnih cenah v ne-‘iterih hotelih ter menuji v raz-(h restavracijah pritegniti mnogo ‘ristov. Pri tem služijo tudi krajev-13 specialitete. Tudi v ta namen ,, ustanova razpisala gastronomski ittečaj, da bi spoznali tipična kra-svna jedila. Končno bodo razpisali (tečaj tudi za izboljšanje higien-1'ih naprav v matih in srednjih bodo okrepili turistično propagando v francoskih, nemških in angleških listih v sodelovanju z deželnim od-borništvom za turizem, s pokrajinskimi turističnimi ustanovami v deželi ter z letoviščarskimi ustanovami v Trstu, Gradežu in Lignanu. Tako so sklenili, da se udeležijo tudi turističnih razstav v Londonu, v Glasgowu in v Parizu ter zagrebškega jesenskega velesejma v septembru. Pokrajinske turistične ustanove se bodo udeležile tudi italijanskega gastronomskega tedna v Beljaku ter »italijanskih tednov*, ki jih priredi ENIT v Frankfurtu. Takšen je v glavnih obrisih program dejavnosti v letošnjem letu. Pristojnost deželo za javna dela Za obnovo javnih del, ki jih Je uničila lanska povodenj, bo skrbela dežela oziroma odbomištvo za javna dela. Ko so spremenili tako imenovani esuperdekret« o gospodarski obnovi krajev, ki so bili prizadeti po povodnji, v zakon, so vključili vanj predpis, ki določa, da pristojni ministri z odlokom dodelijo deželam del nakazil za razna popravljalna dela. To pomeni, da bosta ministrstvi za javna dela in kmetijstvo oddelili del svojih sredstev naši deželi in Tridentinski - Gornjemu Poadižju, ko pojde za krajevne potrebe. Deželni upravi bosta pa sami poskrbeli za popravljalna dela, ali pa pooblastili za to razne krajevne ustanove. Na ta način bo opravila dežela važno vlogo usklajevalca na vseh sektorjih javnih del. Pri tem so izključene samo državne ceste in regulacije večjih rek. Zato ne bo naloga dežele, da utrdi na primer nasipe na Tilmentu. Za manjša dela bo torej treba naslavljati prošnje za ocenitev škode na deželo. V tem smislu je odbornik za javna dela Masutto poslal okrožnice prizadetim občinam. Računajo, da je povodenj povzročila na raznih Javnih delih (poslopjih, cestah, kanalizaciji, razsvetljavi itd.) okrog 6 milijard lir škode. RAZPRAVA V PRORAČUNU V NABREŽINSKEM 0BČ. SVETU Načrt raznih vaznih javnih del in prispevek za spomenik padlim Med drugim bodo zgradili telovadnico in otroški vrtec v Sempolaju ter preuredili športno igrišče Kakor smo že poročali, Je občinski svet v Nabrežini začel z razpravo o letošnjem občinskem proračunu; ki se bo nadaljevala v ponedeljek. Na zadnji seji je župan na kratko obrazložil proračun, ki predvideva skupno 316.611.000 lir izdatkov ter 272.000.000 lir dohodkov. V primerjavi z lanskim letom izkazuje letošnji proračun okrog 85 milijonov lir več izdatkov ter 41 milijonov lir več dohodkov. Glede značilnosti letošnjega proračuna je župan Drago Legiša dejal: «Kar dejansko karakterizira letošnji osnutek proračuna, je po mojem naslednje: 1. proračun predvideva izdatek, ■ki je potreben za izvedbo važne točke našega programa, in sicer reorganizacijo in bistveno izboljšanje plač nameščencev in občinskih delavcev. Gre za zelo važen ukrep, izrazito socialnega značaja, ki predstavlja sicer precejšnjo finančno breme za občino, a ki ga nameravamo kljub temu izvesti, ker je pravno in moralno utemeljen. Občinski odbor je mnenja, da je treba potrditi lanskoletni sklep, ki je bil iz znanih razlogov zavrnjen, tako da Mpredviidene izboljšave plač bile veljavne od 1. januarja 1967. 2. popolnoma nova je postavka PO DOKONČNIH IN URADNIH PODATKIH Promet v tržaškem pristanišču je dosegel lani 6,163.661 ton V primerjavi z letom 1965 je za 135.000 toa višji ■ Od celotae toaaže odpade aa dovoz po morju 4,440.436 toa 6.163.661 ton: to je obseg blagovnega prometa, ki smo ga dosegli Janško leto v našem pristanišču. V primerjavi z letom 1965 smo pridobili nekaj čez 135.000 ton, saj je takratni promet dosegel 6.028.113 ton znatno večji razmah pa Je promet dosegel, če ga primerjamo z letom 1964, ko je znašal 5.341.773 ton. Dovoz blaga po morju Je lani dosegel 4.449.436 ton, meditem ko je znašal leto poprej 4.404.232 ton, a leta 1964 4.029.321 ton; odvoz pa je dosegel 1.714.225 ton, medtem ko je znašal leto poprej 1.623.881, a leta 1964 1.312.452 ton. V dovozu so zabeležili pri nekaterih vidnejših postavkah naslednje količine: 860.327 stotov kave (od tega 559.328 iz same proizvodov, 5.441.790 stotov rudnin, 23.178.362 stotov petrolejskih surovin in derivatov, 367.226 stotov lesa in lesnih izdelkov itd. V odvozu pa so zabeležili 2.662.857 stotov železarskih Izdelkov, 2.219.874 stotov petrolejskih derivatov, 1.149.718 stotov papirja, lepenke in celuloze, 1 milijon 192.712 stotov cementa in drugega gradbenega materiala, 879.871 stotov premoga, 566.897 stotov strojev itd. Blagovni promet po železnici je v lanskem letu dosegel v obeh smereh 1.844.131 ton, medtem ko je znašal v letu 1965 11.725.192, a leto poprej 1.936.792 ton blaga. Dovoz blaga iz zaledja je lani dosegel 779 tisoč 385 ton, medtem ko je znašal prejšnje leto 754.290, a leta 1964 Brazilije), 1.201.470 stotov raznih 1773.314 ton; promet v nasprotno eksotičnih pridelkov, začimb in po- smer pa je lani dosegel 1.064.746, dobno, 7.965.361 stotov železarskih I medtem ko je znašal prejšnje leto muiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii ARETACIJA VROČEKRVNEGA ŠOFERJA Ker bi moral plačati globo je zmerjal in se uprl redarju Sele s pomočjo karabinjerjev so ga ukrotili, spravili v avto in odpeljali v zapor Policisti s komisariata in mestni stražnik Bruno Zobec so se predvčerajšnjim zvečer morah pošteno potruditi, da so ukrotili vročekrvnega avtomobilista, ki je malo prej v Ul. Gluha prekršil cestni zakonik. Razumljivo je, da so avtomobilista, 41-letnega Bruna Locutella iz Ul. OoLogna 70, aretirali in prijavili sodišču zaradi nasilstva, upiranja javnim funkcionarjem In groženj. Bilo je okrog 19. ure, ko je redar Bruno Zobec zapazil avtomobilista, ki je divje vozil navzdol po Ul. Gluha. Blizu stavbe štev. 2 je ustavil šoferja in zahteval dokumente, potem pa plačilo globe. Temu se je Locutelilo uprl in Je redarja začel zmerjati. Redarju ni preostalo drugega, kot poklicati agente s komisariata KOIonje, ki so kmalu prihiteli, da bi mu pomagali. Policisti, med katerimi sta bila 43-letni Bruno Pettener In 45-letni Mauro Cortese, so hoteli Locutella spraviti k pameti. Toka vse je bilo zaman. Namesto da bi se pomiril, se je Lo-cutedlo še bolj razburil in začel grozi« in zmerjati. Ko sta ga policista prijela, se je začel izvijati iz prijema in tako obema povzročil lažje poškodbe po rokah. Končno so pripadniki javne varnosti in redar spravili Locutella k pameti, ga potisnili v policlski avto in odpeljali na zaslišanje. Kot rečeno so Locutella prijavili in že odpeljali v zapor. Policista Pettener in Cortese sta se kasneje morala zateči v bolnišnico, kjer so ji-ma dali prvo pomoč s prognozo okrevanja v treh dneh. vnih lokalih. Ustanova bo podprla samo tiste Jireditve, ki bodo nmele turističen K flf Dr. Giacomelli na razstavi za Ilirizem v Londonu Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Giacometti odpotuje danes v London, kjer si bo skupno s turističnimi delavci in gostinci iz naše dežele ogledal turistično razstavo «01ympia», katero odprejo danes. Gre namreč za največjo turistično manifestacijo v Londonu. Na tej razstavi ima naša dežela tudi svoj «stand», ki prikazuje njene turistične zanimivosti in lepote. Na razstavi so zastopane tudi druge italijanske dežele, to je Benečija, Piemont in Dolina Aoste. Podpredsednik Giacometti se bo ob tej priliki sestal s turističnimi funkcionarji ter uradniki potovalnih agencij. Da bi bolje seznali občinstvo z lepotami naše dežele, bodo predvajali v standu tudi krat-komentražne filme. Za časa razstave be ENIT v Londonu na ogled razne slike in drugi reklamni material, prav tako pa bodo objavili tudi članke v angleškem tisku. S to akcijo hočejo pritegniti letos čimveč angleških turistov v našo deželo, pri čemer je treba upoštevati, da poteka letos tudi mednarodno turistično leto. Sedaj prihaja namreč k nam le bolj malo angleških turistov. Ravno v tem je važnost te pobude. 970.902, a leta 1964 1.163.478 ton. Ločen po posameznih državah je bil promet v lanskem letu naslednji: Italija Avstrija Češkoslovaška Francija Zah. Nemčija Nizozemska Poljska Romunija Švica Dovoz Odvoz 212.813 303.779 340.754 304.313 41.855 325.012 13.636 1.866 69.361 96.832 1.313 486 1.834 4.492 1.611 600 24.062 33.097 14.678 38.233 Delo deželnih komisij Včeraj zjutraj se je sestala druga deželna komisija za kmetijstvo ter začela razpravljati o posameznih členih zakonskega osnutka o deželni ustanovi za razvoj kmetijstva. Hkrati razpravljajo tudi o zakonskem predlogu svetovalcev KPI o tem predmetu. Seje se je udeležil tudi odbornik za kmetijstvo Co-melli. Komisija je odobrila prva dva člena, pri čemer je sprejela nekaj popravkov. Med razpravo so poleg poročevalca Angelija in odbornika Comellija spregovorili svetovalci 20 milijonov za zgraditev telovadnice. Tu nameravamo izkoristiti po. seben deželni zakon, polovico stroškov pa kriti s posojilom. Mislim, da bo občinski svet to pobudo odobril ,saj je znano, da nimamo v občini nobenega takega objekta, čeprav bi ga zelo potrebovale tako naše šole kot tudi vsa naša mladina. 3. posebna postavka predvideva 15 milijonov posojila za zgradnjo otroškega vrtca v Sempolaju. Gre za znano vprašanje, ki je pereče in o katerem smo tudi danes sprejeli določen sklep. Prizadevali si bomo, da bo — vsaj kar zadeva ob. činsko upravo — letos ta sklep tudi izvenden. 4. nadaljnja postavka predvideva preureditev občinskega športnega igrišča, tako da bo ta športni objekt v skladu z vsemi predpisi. Tudi pri tem vprašanju se sklicujemo na posebni deželni zakon. 5. da zagotovimo nemoteno delovanje smetarske službe, predvidevamo nakup še enega tovornjaka. V ta namen je predviden izdatek 5 milijonov, in sicer kot prvi obrok . 6. zvesti si svojim obljubam in v skladu s tem, o čemer smo že večkrat razpravljali v občinskem svetu, predvidevamo 1 milijon lir prispevka za postavitev spomenika padlim. Občinski odbor bo v zvezi s tem vprašanjem pravočasno postavil po mojem mnenju glavne značilnosti letošnjega osnutka proračuna. Jaz in moji kolegi odborniki smo na razpolago za vsa pojasnila, ki bi jih vi zahtevali. Naj mi bo še dovoljeno povedati, da predvideva proračun v posameznih postavkah veliko skrb občinske uprave za razna področja dela: tako za šolstvo, javna dela, zdravstvo in higieno itd. Vendar se ne bom ustavljal pri naštevanju raznih intervencij, ker je znano, da je naša občina v tem pogledu ena prvih ne samo v tržaški pokrajini temveč tudi v širšem merilu. Prepričan sem, da bodo ta moja pojasnila in izjave pri diskusiji o proračunu upoštevali«. Pokrajinski urad za mladino CISL iz Trsta sporoča, da prireja koordinacijski odbor CISL za Furlanijo - Julijsko krajino jutri v Trstu meddeželno zasedanje, ki bo v »deškem naselju« na Opčinah. Pustni program v Boljuncu Pustni odbor v Boljuncu prireja s sodelovanjem vaščanov vrsto prireditev ob zaključku letošnjega pusta. Tako bo danes od 21. ure naprej pustni ples za stare in mlade ob zvokih domače godbe na pihala. V nedeljo bo od 16. do 18. ure ples za otroke, nato pa za odrasle. Igral bo orkester «The Jaguar«. V ponedeljek bo ples ob 21. uri in bo tudi igral omenjeni orkester. V torek bo pohod po vasi z godbo in partnerji, fantje pa bodo nabirali po hišah, po starem običaju, klobase, vmo in jajca. Ob 16. url se bo povorka šem po Gorici, nato pa splošna pustna pojedina. Ples bo od 21. ure naprej. Kot običajno ,se bodo pustne ceremonije v Boljuncu zaključile v pravo o tem zakonskem osnutku, se bo komisija ponovno lotila zakonskega osnutka v prid živinoreji, o katerem je že razpravljala na svojih prejšnjih sejah. Predavanje o temi «Novofašizern danes» Danes ob 19. uri bo v dvorani kulturnega krožka «Rodolfo Moran-di» na Trgu Stare mitnice 11, predavanje o temi «Neofašizem danes«. Predaval bo zgodovinar Mario Giovana, ki je tudi avtor številnih razprav, med katerimi ((Odporništvo v Piemontu«, ((Zgodovina CLNRP«, ((Alžirija«, leto VII», ((Zgodovina partizanske skupine«, ((Otroci sonca«, Nove črne srajce« itd. Kot novinar je Giovana sodeloval pri «11 Ponte«, «L’Italia socialista«, «Libera stampa«, bil je urednik listov «11 Corriere di Trieste«, «L’A-vanti« in sedaj član uredništva «Mondo Nuovo«. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiuiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiii Avtomobilski servis ACI - —f m Bettirii, Biancluni, Coghetto, Cogo, sredo popoldne. Ob 16. uri bodo De Biasio Del Gobbo, Devetag, prebrali pustovo oporoko in izro- Mizzau, Morpurgo in Moschioni. -............. - Komisija se bo zopet sestala v torek ter nadaljevala razpravo o posameznih členih. Ko bo končala raz- Dejavnosl deželnih organov Deželni odbornik za šolstvo Giust je včeraj sprejel prof. Archibugija, ki usklaja raziskave za sestavo deželnega gospodarskega načrta, ter dr. Valentinlja iz centra za študije in gospodarske načrte v Rimu. Z njima je razpravljal o raziskavah glede deželnih struktur. Tržaški avtomobilisti in tujci, ki prihajajo z avtomobili v naše mesto, imajo od včeraj naprej na razpolago najmodernejše opremljen servis za pranje avtomobilov. Novi servis je v Ul. Cumano, prav blizu trga pred vhodom na razstavišče Tržaškega velesejma, v pritličnih prostorih novega sedeža Avtomobilskega kluba, ki ni še popol noma dokončan. Tržaški avtomobil- bodo tudi v izložbenih oknih druž- ski klub (Automobile Club Trieste) je uresničil to pobudo spričo velikega števila avtomobilov, da bi šel na roko svojim članom in nudil vsem avtomobilistom možnost, da jim ne bo treba dolgo čakati, če bodo hoteti imeti čisto vozilo. V desetih minutah je avto opran in posušen, tako da se lahko odpelješ z njim. Cene so zmerne, za člane pa velja skoraj polovična tarifa. čili doto, nato pa bodo pusta izstrelili «v vesolje«. Po izstrelitvi pusta bodo «Na Gorici« brezplačno postregli gostom z jedačo in pijačo. Ce kdo ne ve, moramo pojasniti, da je «Gorica» trg sredi vasi, kjer so skozi leto razne tradicionalne prireditve v Boljuncu. Danes ob 15., kakor napovedujejo, bo velika povorka pustnih šem in vozov po Opčinah, na kateri bodo sodelovali tudi številni sosedje iz bližnjih vasi, da ne govorimo o Opencih, ki se na to prireditev vneto pripravljajo. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Obuti maček vabi na VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, 5. februarja 1967 s pričetkom ob 15.30. SZ BOR priredi v torek, 7. februarja v dvorani stadiona «Prvi maj« od 21. ure do zore PUSTNI PLES IGRAJO THE ROBLES Rezervacije miz vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 21. do 23. ure na sedežu društva. Prosvetno društvo •IGO GRUDEN« iz Nabrežine priredi v torek, 7. februarja t. 1. v društvenih prostorih PUSTNI PLES od 21. do 4. ure zjutraj IGRA PRIZNANI ORKESTER «5 LORDS» NA ZALOGI BO PRISTNO VINO IN DOMAČE KLOBASE Vstop z vabili. Rezervacije miz in oddaja vabil vsak večer od 30. do 21. ur«. UPRAVNI ODBOR PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH VLJUDNO VABI NA maštoradni pustni ples KI BO DANES, 4. FEBRUARJA OD 21. URE DALJE V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Obenem vabi na veliko pustno slavje, ki bo danes ob 15. uri, ko bo povorka mask, okrašenih vozov s konjsko vprego, godbe in okrašenih avtomobilov krenila na Brdino, kjer bodo kronali kralja Pusta I. in ga odpeljali v slavnostni povorki v Prosvetni dom. Vabimo vaščane Opčin in okoliških vasi naj pridejo na VELIKO PUSTNO ZABAVO NA OPČINAH DANES, 4. februarja 1967 UPRAVNI ODBOR PROSVETNEGA DOMA Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča Verdi se na. daljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo Giordanove opere «Fedora», ki bo danes, 4. t.m. ob 20.30 za red A v vseh prostorih. Opero bo dirigiral Pietro Argento, v glavni vlogi bo nastopila Magda Olivero, v ostalih pa Juan Onclna (Loris), Mario Basio-la, Fulvia Ciano ter Raimorido Bot-teghelli, Enzo Viario, Lucio Rolli In Vito Susca. Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli, režija Lamberto PuggelH. Jutri ob 16. uri zadnja predstava Verdijeve opere «Otello» za dnevni red v vseh prostorih z istimi izvajalci kot pri prvih treh predstavah. Dirigent Arturo Basile. Režija Gianrlco Bacher. SLOVENSKE FILME GORENJSKA OHCET in druge predvaja jutri, 5. februarja ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkovljah SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PROSVETNO DRUŠTVO SKEDENJ priredi v četrtek, 9. febr. na sedežu v Skedenjski ul. št. 124 VEČER KRATKOMETRAŽNIH FILMOV ki jih je posnel Aljoša Žerjal. Začetek ob 20.30 Vabljeni vsi! Jugoslovanski ansambel .KAMELEONI* bo v soboto, 4. t. m. v restavraciji KARAVELLA v SESUANU igral od 21. do 4. ure zjutraj • V nedeljo, 5. t. m. popoldanski ples od 16.30 do 19.30 ter nadaljevanje od 21. do 24. ure • V ponedeljek, 6. t. m. večerni PUSTNI PLES od 21. do 24 .ure Vse ljubitelje plesa in moderne glasbe vabimo na edinstveni program, ki vam ga nudi najboljši jugoslovanski ansambel muzike BEAT. Napovedalec Ferruccio de Wal-derstein vam bo predstavil ansambel ((KAMELEONE« Sodeloval bo tudi znani ansambel «1 DRAGTERS* z Ginom in Fulviom Vljudno vabljeni!! Nazlonale 14.30, 21.45 «11 dottor Z*^ go« Metrocolor iz romana .. Pasternaka. Geraldine Chaplin, lec Guinness, Omar Sharif { Excelsior 15.30 «La contessa dl ” Kong« Technicolor. ChaplmoV n Sophia Loren, Marlon Brando. Fenlce 16.00 «QuiMer memorand^ Technicolor. Alec Guinness. Berger, George Segal. rfli. Eden 15.30 (dl comandante Robin v soe« Disneyjev film. Tectinico' Dick Van Dycke, Akim Tamirol ■ Grattacielo 16.00 «Parigi brnela«. u son Welles. Ritz (Ulica San Francesco 10) ^ 16.00 «U 112 — Assalto al Mary». Technicolor. Frank Sioat Virna Lisi, Tony Franciosa. Alabarda 16.30 «Vayas con Dios bri(1 go«. Colorscope. Lucrezia L001 ! Glenn Sasson. j. Filodrammatico 16.00 «11 gr and« c po del 7 uominl d’oro» Technit® pu uci < uiriuiiu V* vr»x/// « - , Philippe Leroy, Rosanna PodeS'*' Moderno 16.00 ((Duello a El Di®1*, Technicolor. James Garner, Sid" ■ Poitler, Bibi Andersen. j Crlstallo 16.00 «1 professionisti«. Lancaster, Claudia Cardinale. T* | nlcolor- mori- Garibaldi 16,30 «11 magnlflco [u“ legge« Technicolor. j, i Aurora 16.30 «Chi ha paura di »“L j nia Wolf». Prepovedano mladini I 14. letom. I Capltol 16.30 «Le fate». Technlco‘»' Monica Vittl, Claudia Cardinal«' | j berto Sordi. Prepovedano mla« f pod 14. letom. - Im pero 16.30 »Operazione S. Genu Vlttorlo Veneto 15.30 «11 stparlo straf pato» Julle Andrevvs. . Ideale 16.00 oMadame X« Teohnico« Lana Turner, Rlocardo Montal"*' Astorla (Ulica Zoruttt, fllobus it- ' 14.30 21j00 «11 gattopardo« T«chnj|, lor. Burt Lancaster, Claudia C**" nale, Alain Delom. , Astra 16.30 »Nevada Smith« PreP°v dano mladimi pod 14. letom. w Abbazla 15,30 «G11 eroi dii Telem»r*J Technicolor, Kirk Douglas, Rl«®* Harris, Ulila Jacobson. Darovi in prispevki Ob 5. obletnici smrti nepozabne mame Josipine Dekleva darujeta hčerki 2500 lir za Dijaško matico Im 2500 lir za Glasbeno matico. V spornim dr. Karla Ferluge daruje družina Rudež 1000 lir za Dijaško matico. V Isti namen daruje Zofija Košuta 1000 lir za Dijaško matico. Benjamin Zerjail daruje 10.000 lir pustnemu odboru v Boljuncu za slaščice im igrače otrokom. SPD TRST OBVEŠČA ČLANE in prijatelje, da bo na pustni ponedeljek, 6. t. m. v prostorih SK v Ul. Geppa 9 družabni večer s PLANINSKO TOMBOLO v tradicionalnem veselem vzdušju. Vabljeni! SPDT organizira 12. 2. 67 smučarski izlet v Crmi vrh za udeležence smučarskega tečaja im ob priliki «1. zimskih športnih iger«. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 3. februarja 1967 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO : 77-letna Ca te rim a Ml-nuttl por. Radivo, 92-letna Anna de Gioda por. Miami, 34-letnt Karl Cibic, 76-letna Antonletta Bugctto vd. Geno-vese, 88-letna Slavla Resic vd. Ierko- j vic, 62-letn 1 Vittorio Visentln, 94-let-na Giovanma Cobull vd. Agolanti, 83-letna Angela Stefanutti vd. Benedet-ti, 66-letna Giacomina Franco vd. Lo-russo, 73-letna Carla Delena vd. Drio-li, 7(Metnl Gaetano Chiesara, TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - (71. iv. Frančiška Sto telefon «l-7»st Novost: Melik: SLOVENSKA ZGODOVINA 1792-1918 L 3.200 PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE priredi v svojih prostorih n® stadionu «Prvl maj« v torek, 7. februarja od 15. do 18. ure • pustno rajanje za otroke Vljudno vabljeni! Restavracija - hotel FurldN lastnik K. Guštin REPENTABOR — tel. 227-12’ priredi na pustni torek zvečef pustno zabavo Igra orkester «THE JAGUARS» Mali oglasi VPELJANO cvetličarno damo V Jem. Lipovec — Tel. 734265. GLASBENA MATICA izreka smrti ot Karla Cibica, dolgoletnega člana pevskega ztiof® PD Prosek - Kontovel svoje globok sožalje svojcem. Dne 2. t. m. Je tragično preminil naš dragi KAREL CIBIC Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 5. t. m. ob 15.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Kontovel in od tam na domače pokopališče. Toplo se zahvaljujemo prof. Giammussu, dr. Cioffl, dr. Corslju ter vsemu osebju nevrokirurškega oddelka za nudeno pomoč. Žalostno vest sporočajo: žena Savina s hčerko Eriko, brat, sestra, tast In tašča ta drugi sorodniki. Kontovel, 4. februarja 1967 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Barbo Carniel, Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Vielmettl, Trg della Borsa 12, G. Pa-pa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 0.30) AlTAlabarda, Ul. deUTstrla 7. Al Galeno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan), de Leltenburg, Trg S. Gtovannt 5, Mizzan, Trg Venezia 2 SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na štev. 90-235. Naznanjamo žalostno vest, da nas Je v visoki starosti zapustila naša mama, babica in prababica MARIJA RAUBER vd. GUŠTIN Pogreb bo danes ob 15. uri iz hiše žalosti na Repentabru na domače pokopališče. Žalujoči: hčere ta sinovi z družinami, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Repentabor, 4. februarja 1967 Eredi di Giuseppe Novak TRGOVINA MANUFAKTUR IN RAZNEGA BLAGA — TKANINE — PLETENINE — NOGAVICE IN RAZNO PERILO TRST, Ul. Delle Torri 8 • Vogal Ul. Imbrlanl Tel. 61022 UČITELJSKI ZBOR IN ODBOR GLASBENE MATICE izrekata ob smrti svojega nekdanjega delovnega tovariša MILANA PERTOTA iskreno sožalje prizadeti družini. SP 0 Danes se bomo v Ljubljani poslovili od bivšega člana našega izvršnega odbora, glasbenika in pevovodje, pokojnega rojaka MILANA PERTOTA Njegovo delo bo ostalo dragocen prispevek v našo glasbeno zakladnico. Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA S upe-j. 'Hitel RAZTOVARJANJE V MESECU JANUARJA v. % ’ ‘r. V & #■' $&&*■ W' $ '(v sff' Les na prvem mestu v pristanišču Portorosega Davkoplačevalci občine Sovodnje z nad pol milijona obdavčljive osnove Operaterji si želijo, da bi se njegova količina spet zvečala \?ff ansambel «Kameleoni» iz Jugoslavije, ki bo danes zvečer, jutri in v ponedeljek igral v lokalu »Karavella* v Sesljanu V NAVZOČNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI Z OBEH STRANI MEJE Uradna otvoritev šestega seminarja italijanskega jezika in kulture v Kopru v Otvoritvena nagovora sta imela prof. Zekar in italijanski izvedenec me-šanega odbora odv. Gnido Gerin - Razstava knjig Ljudske knjižnice iz Trsta . Sprejema Dušana Barbiča in italijanskega konzula dr. Cerchioneja tve v a^/fshost se je začela dopoldne «• R; iz_ vrst profesorjev In v r>iYw L 5e Je zaoeia oopoiune ^lljanske gimnazije v SETnina ^azen nad 200 udeležencev lia.n!?'' srednjih šol italijanske *'*eui e na Koprskem In na Buj-»tevll’ 80 se otvoritve udeležili tudi stran,6 ugledne osebnosti z obeh Ptn 1 J^eje. Tako so bili mod dru-Za |t,,HSotnl namestnik sekretarja Hi i- “*turo in prosveto SR Slove-^slsvnJ?*; B:>ris LlPUžič, člani Jula v V« -s^e ln italijanske delegaci-leric odboru Črtomir Ko- la v^uert Zornada, Guldo Gerin v uicenzo MoMnari, italijanski | generalni konzuli v Kopru dr. Ame-deo Cerchione, predsednik italijanske unije za Istro in Reko prof. Antonio Borme, šolski skrbnik v Trstu prof. Guldo Angiioletti, predsednik ljudske univerze v Trstu prof. Rossit ter številni predstavniki kulturnega življenja SR Slovenije in koprske občine. Navzoč je bil tudi italijanski pisatelj Rtccardo Bacchelll, ki bo jutri govoril na seminarju o svojem literarnem ustvarjanju. V otvoritvenem nagovoru je prof. Miroslav žekar poudaril pomen takih seminarjev za poglobljeno spoznavanje Jezika in kulture matičnega naroda. Nato je izvedenec mešanega odbora odvetnik Guldo Gerin izrazil svojo zahvalo prof. žekar ju ln jugoslovanskim izvedencem v mešanem odboru za stalno sodelovanje Ul NO «1111*» PROSEK Predvaja danes, 4. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film: PfllMISO HA\VAIA\IJ (HAVAJSKI RAJ) Lepa dekleta in krasen scenarij lKra ELVIS PRESLEY in drugi rtFMMimi/jmih-i Predvaja danes, 4. t. m. ob 18. uri barvni Cinemascope zelo ^bnlv film: LA REGINA DEL RIO DELLE AMAZZONI (KRALJICA RIA AMAZONK) IgraJo: CATHARINA VON SCHELL in MICHAEL HINZ Mladini pod 18. letom vstop prepovedan v pripravah teh seminarjev, ki jih obiskuje zmeraj večje število šolnikov in študentov italijanske narodnosti. «Spričo dejstva — je dejal — da se seminarjev udeležuje zmeraj več šolnikov in študentov, so nastali nekateri pomembni organizacijski problemi. Zato smo se z jugoslovanskimi predstavniki v mešanem odboru sporazumeli o potrebi večje specializacije seminarjev. Hkrati smo ugotovili nujnost, da udeleženci niso samo poslušalci, marveč tudi dejansko aktivni tvorci.» Kakor je znano, se letošnjega seminarja udeležuje izredno veliko šolnikov 1n študentov italijanskih manjšinskih šol s Koprskega in Bujskega. Letos so uvedli dve pomembni novosti — pouk italijanske povojne zgodovine in debato za okroglo mizo po končanih predavanjih. V okviru uradne otvoritvene svečanosti so v prostorih italijanske gimnazije v Kopru odprli razstavo knjig ljudske knjižnice iz Trsta. Ob 13. uri je predsednik koprske občine Dušan Barbič priredil sprejem za goste in predavatelje seminarja. Podoben sprejem je Pripravil zvečer tudi Italijanski 'generalni konzul v Kopru dr. Amedeo Cer-chlone. u ■ i ■ Skoraj 65 tisoč ton blaga so v mesecu januarju raztovorili v trži-škem pristanišču Portorosega. V glavnem gre za les ln gorilno olje, potrebno za državno električno centralo. Količina presega dosedanje povprečje manipuliranega blaga. V prejšnjem mesecu je priplulo 50, odplulo pa 51 ladij. Njih večidel je plul pod italijansko zastavo (38), medtem ko so tuje ladje pripeljale večidel blaga (38.800 ton). Les Je na prvem mestu (27.000 ton), sledi gorilno olje (22.900 ton), kar je trikrat več kot v istem mesecu leta 1966. Tudi promet z lesom je zelo živahen. Količina raztovorjenega lesa v januarju pa je desetkrat večja od količine, raztovorjene v lanskem januarju, ki ga ocenjujejo kot slabega. Prihod 27.000 ton lesa v letošnjem januarju ocenjujejo tržiški strokovnjaki kot osnovo za nadaljnje povečanje prometa s tem blagom, ki je v preteklosti bil najvažnejša postavka v blagovnem prometu, tako da je bilo pristanišče Portorosega v nekem smislu specializirano za les. Med ostalim blagom naj omenimo kaolin (4.980 stotov), celulozo (6.500 ton), sol, stroje in cink (100 ton), ki so ga letos prvič raztovorili. V Gorici bo sedež deželne komisije za kmetijstvo Včeraj se je nadaljevalo v Trstu zasedanje deželne komisije za kmetijstvo. Obravnavali so prvi člen statuta, ki predvideva sedež te komisije v Gorici. Med debato so se oglasili k besedi vsi odborniki in končno so ta sklep odobrili z veliko večino. Prekinjena pogajanja o delavcih iz Tržiča Sindikalna delegacija, ki je odšla pred dnevni na Intersind v Rim, kjer se Je pogajala, da bi preprečila premestitev tržiških delavcev vodnje, odkoder bo popoldne ob 15. uri pogreb na domače pokopališče. Pokojni Ivan Pelicon je bil v So-vodnjak znana osebnost in na sploš-no priljubljen ter bo za njim ostala občutna vrzel. Bilo mu je komaj 65 let, ko ga je bela žena iztrgala njegovi družini, že od mladih nog je bil navdušen in delaven prosvetar. V prvih letih po prvi svetovni vojni je skupaj z nekaterimi drugimi prosvetnimi delavci zbiral domače otroke in jih naučil igric, s katerimi so potem nastopali po domačih skednjih, ker pač niso imeli primerne dvorane za nastope. Po drugi svetovni vojni, ko so lahko zopet obnovili domače prosvetno društvo, je postal naš Ivan njegov prvi tajnik in ga v tem svojstvu vodil več let. Med drugo vojno je bil v zloglasnih delavskih bataljonih na Sardiniji in Korziki, kjer se je nalezel malarije kot toliko drugih in nosil njene posledice. Vkljub rahlemu zdravju pa se je poleg svojega in prosvetnega dela udejstvoval tudi na drugih področjih ter bil med drugim bo zadnjega v nadzornem odboru domače kmečko - delavske posojilnice. Pokojnik je bil tudi stalen naročnik in bralec našega lista in drugega naprednega čtiva. Zapustil je ženo Ano, sina Rudija in hčerko Ivo. Znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje, ki se mu Objavljamo seznam plačevalcev družinskega davka v občini Sovodnje. Objavljamo imena davkoplačevalcev, kraj bivanja, obdavčljivo osnovo in višino odmerjenega družinskega davka. Karel Batistič, Sovodnje, 510.000 (14.940). Batistič Josip, Rupa, 504.700 (14.780). Bertagnolli Giovanni, Sovodnje, 492.950 (14.360); Bizjak Mario, Sovodnje, 535.000 (15.900); But-kovič Alojz, Sovodnje, 552.700, (16.580); Buzin Vincenzo, Rupa, 910.150 (31.800); Caccia Dominioni Conte Paolo, Gabrje, 680.000 (21.700); Caudek Friderik, Sovodnje, 490.300 (14.290); Caudi Giuseppe, Sovodnje, 788.500 ( 26.000); Caudi Peter, Sovodnje, 1.420.000 ( 59.000); Cebron Ida, Rupa, 617.000 (19.000); Cemic Venceslav, Gabrje, 761.000 (28.500); Ce-ščut Josip, Sovodnje, 595.000 (18.200); Ceščut Milan, Sovodnje, 513.000 (18.200); Cevdek Ivan, Peč, 815.000 ( 27.600); Cijak Ladislav, Sovodnje, 855.000 (29.190); CingerU Perruccio, Sovodnje, 680.000 (21.500); Cotič Anton, Sovodnje, 562.000 (16.900) ; Cotič Ivan, Sovodnje, 956.000 ( 34.100); Cotič Miroslav, Sovodnje, 528.500 (15.600); Cotič Nikolaj, Peč, 550.000 (16.500); Cotič Stanislav, Gabrje, 551.500 (16.500); Kovic Alojz, Peč, 589.000 (17.900); Cras-sevi Olga, Sovodnje, 768.500 (25.400); Cresta Primo, Sovodnje, 744.000 (24.400); De Fraia Gaetano, Peč, 527.500 (15.600); Devetak Bogomil, Rublje, 502.150 (14.700); Devetak Comelia, Peč, 675.700 ( 22.300); Devetak Ernest, Sovodnje, 870.300 (29.900) ; Devetak Ivan, Sovodnje, 509.500 (15.800); Devetak Josip, Vrh, 620.000 (19.100); Devetak Josip, Sovodnje, 844.700 ( 28.800); Devetak Leonard, Sovodnje, 608.100 (18.700); NA PUSTNI TOREK — 7. februarja bo v dvorani kluba »Simon Gregorčič«, Verdijev korzo 13 od 16. do 19. ure otroško pustno rajanje ki se ga bo udeležil sam OBUTI MAČEK s svojim spremstvom. Mamice! Pripravili smo prijeten družabni popoldan, ki bo osrečil vaše otroke. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA pridružuje tudi naše uredništvo. .....................................„„„.......................................................imimiiiiiiiiianiiiii... | IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA V GORICI Iz zapuščenega stanovanja v Tržiču sta ciganki odnesli še, kar je ostalo Na križišču Ul. Crispi in Roma je do smrti povozil vespista - Zaradi nepravilnega postopka razveljavljena razsodba - Pri prometni nesreči so ugotovili, da ni imel voznega dovoljenja . nrarfTUi™ n* delo v Trst (e Včeraj sta sedeli na zatožni klopi | Tistega dne se je peljal Casta-in uradnikov na v Je pred okrožnim sodiščem v Gorici gnavitz z očetovim avtom fiat !300 poslala včeraj sporočilo, da so bi- P™clgankl; 38.letna Ju,lliska ciu. la zadevna pogajanja prekinjena, ne da bi dosegli kakšen sporazumi V restavraciji so mu ukradli mikrofon Na komisariatu v Devinu se Je predvčerajšnjim zglasil 19-letni študent Carmelino Sohepls lz Ul. Bala. montl 56/1 In povedal, da so mu neznanci v restavraciji «La Cara/vel-la» v Sesljanu ponoči ukradli mikrofon znamke «siemens», ki je bil vreden 50.000 lir. Schepis je nadalje povedal, da Je mikrofon potreboval med Izvajanjim ansambla lahke glasbe «Dragstors», kateremu tudi sam pripada In ki igra v omenjeni restavraciji. Agenti so uvedli preiskavo. Prometna nesreča mopedista od Sv. Antona Na Trgu Cagni se je včeraj okrog bui Hotel TRIGLAV KOPER TEL. 21650 priredi v SOBOTO, 4. februarja VELIK PUSTNI PLES od 20. ure Za PUSTNI TOREK pripravlja bogat menu po 5.000 din, Postni ples in nagrajevanje mask. S Sprejemajo se rezervacije. /‘ [RK HOTEL GORICA NOVA GORICA, TEL. 21442 vabi na VELIKI PUSTNI PLES, ki bo v SOBOTO, 4. februarja na PUSTNI TOREK, 7. februarja od 20. ure dalje v vseh r°storih hotela. C Priporočamo se za udeležbo. C Vstopnina. Hotel CENTRAL - RIVIERA PORTOROŽ, TEL. 73131 Priredi p — v SOBOTO, 4. februarja VELIK PUSTNI PLES v vseh štorih in v nočnem baru. Pričetek ob 20. uri. in v nočnem baru. 2a PUSTNI DAN pripravlja VELIKO GURMANSKO POJEDINO S PUSTNO ZABAVO 'dfSRRIME Ln2LOTPRNE SEDMnm rDCT Vlale XX Settenihre ib "'"'V tel 9601» NABREŽINA (center) SESUAN i center) ZLA 7/ //V SRERRNI OKRASKI PR h OMET! poldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 44-letn! delavec Etko Turk od Sv. Antona pri Kopru. Turk se Je na mopedu «to-mos« peljal po Ul. Flavta proti žavljam, ko pa je privozil na omenjeni trg, je prišlo do trčenja z avtom fiat 850 TS 68850. ki ga je lz Ul. Caboto privozil 28-letni Gian-franco Damassa lz Ul. Coroneo 28 In začel zavijati proti Trgu Val-maura. Zaradi silovitega sunka je Turk padel z mopeda ln si pri tem zlomil desno piščal. Mimoidoči so priskočili na pomoč ranjenemu mopedistu ln poklicali rešilni avto RK. Turka so odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni. če ne bodo nastopile komplikacije. Nesreča v pristanišču Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj okrog poldne sprejeli 33-letnega pristaniškega delavca Jakoba Mejaka od Domja štev. 135, ki je zadobil več zlomov desnega narta. Mejak je malo prej v skladišču štev. 5 v Starem pristanišču na prikolico natovarjal bale krzen. Nenadoma je prikoličino oje, ki je bilo dvignjeno, padlo in zadelo Mejaka po nogi. Prisotni delovni tovariši so po- nesrečencu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Mejaka so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 15 do 20 dni. Z lestve je padel Ko je v kuhinji svojega stanovanja zamenjaval pregorelo žarnico, je včeraj popoldne 45-letni kino-opereter Mario Roneri iz Ul. Zo-venzoni 3 padel z lestve, na katero se je povzpel, pri čemer si je zlomil desni gleženj. Z rešilnim avtom so Roneri j a odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdra. viti mesec dni. Motociklist v pešca Ob 17.40 so včeraj na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli 86-let-nega upokojenca Karta Zozino iz Ul. DeH’Eremo 191, ki se bo moral zdraviti od 8 do 20 dni zaradi udarcev po levem nartu z verjetnimi kostnimi poškodbami. Ponesrečenec je povedal, da je malo prej blizu Stopnišča Bonghi prečkal Ul. Revoltella, ko Je naenkrat privozil motociklist in s kolesom zavozil na njegov nart Kozina je izjavil, da motociklista pozna in da bo kasneje o njem dal vse potrebne pkiatke. Urnik frizerjev v Tržiču Frizerji bodo v torek 7. februarja, na pustni torek delali v Tržiču neprenehoma od 8. do 20. ure. V sredo bodo ves dan prosti. Učiteljske premestitve Šolsko skrbništvo sporoča, da je bila 1. februarja objavljena odredba z določili, ki zadevajo premestitve učiteljev normalnega seznama v šolskem letu 1966-67. Prizadeti si jo lahko ogledajo tako na šolskem skrbništvu kakor tudi pri didaktičnih ravnateljstvih. Rok za vložitev prošnje zapade 3. marca 1967. Snežne razmere Log pod Mangrtom, minus 2, 20 cm srena, vlečnica obratuje, Livek, minus 1, Kuk 20 cm, Matajur 40 cm, Črni vrh, plus 1, 25 cm južnega snega, vlečnica deluje, Lokve, minus 2, 30 cm srena, vlečnica deluje. V Sovodnjah je umrl Ivan Pelicon - Gankar Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je v goriški civilni bolnišnici za vedno zatisnil svoje trudne oči Ivan Pelicon, po domače Gankar iz Sovodenj. V bolnišnici je bil približno mesec dni. Danes bodo nje- brle, rojena v Budimpešti, jugoslovanska državljanka, vendar brez stalnega, bivališča, in njena 14-letna hči Renata Oiubric, ki je bita rojena v Bocnu. Obe so aretirali 9. oktobra lani v Tržiču, ko sta odnesli iz skoraj praznega stanovanja Gualtdera Sus-sija v Ul. S. Rita 9, plinsko pečico, posteljnino pregrinjalo, vrč za vodo in manjši kos pohištva, kar vse je pustil Sussl, ki se je tiste dni selil, začasno še v starem stanovanju. Mati je bila poleg tega še obtožena, da je dala na policiji napačne osebne podatke. Presenetili so ju v kleti Iste hiše, kjer sta se skrivali za vrati. Pri njih so našli ukradeno blago razen pregrinjata. Mati se je izgovorita, da sta se zatekli v klet zaradi osebne potrebe, ter da nista kradli. Policija je pozneje napravila preiskavo tudi v družinskem taborišču, ki so ga postavili cigani blizu novega pokopališča, vendar tudi tam niso našli pogrešanega pregrinjata. Sodišče Je mater spoznalo za krivo teir jo obsodilo na leto dni zapora In 4.000 lir globe ter na plačilo stroškov. Zaradi mladoletnosti so ustavili sodni postopek proti hčerki Renati. Obtoženki je branil odv. Munafč. Zaradi nenamernega umora pri prometni nesreči se je moral zagovarjati 21»letnd potujoči trgovec Gianfranco Castagnavitz lz Krmi-na, ki stanuje sedaj v Visinale pri Como dl Rosazzo. Obtožnica navaja, da je dne 21. novembra 1965 ob 19. uri pri prometni nesreči na križišču ulic Roma in Crispi v Gorici povzročil smrtne poškodbe 52-letne mu delavcu Pietru Darlsu iz Gorice, Ul. Friuld 17. govo truplo prepeljali domov v So- iiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiifiuiiiiiiiniiiiiiMiimiiinnniiiiimiiiiiimmiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiiiiinii VESTI Z ONKRAJ MEJE Na Cerkljanskem pripravljajo tradicionalno «laufarijo» Pustovanje bo v nedeljo in torek • V Novi Gorici bi želeli imeti svoj list V več severno primorskih občinah so v polnem teku priprave na pustno praznovanje. Zlasti na Tolminskem obetajo zelo zanimiv konec tega in začetek drugega tedna. V vseh večjih naseljih posočja nameravajo Izvesti vrsto pustnih prireditev, s katerimi bodo na vesel način opozorili na številne domače In svetovne probleme. Najbolj zanimiva prireditev se obeta v Cerknem. Tamkajšnje turistično društvo pripravlja tradicionalno takoimenovano laufarijo. Številni domačini bodo nastopffl v nedeljo ln torek popoldne z značilnimi maskami, ki Jih na Cerkljanskem Izdelujejo v lesu. Pričakujejo, da se bo vesele prireditve kakor druga leta udeležilo veliko ljudi. Kaže, da bo Nova Gorica dobila že letos nov časnik. Priprave so v polnem razmahu In obetajo, da to novi časnik zagledal beli dan za prvomajske praznike. Potreba po časniku, ki bi obravnaval ožje regionalne probleme Goriške, se kaže že dlje časa. Novogoričan! namreč sodijo, da Primorske novice, ki Izhajajo v Kopru, ne zadovoljujejo potreb po obveščanju občanov. Novi časnik, ki bo izhajal enkrat tedensko. * * • Kakor smo že poročali, vlečejo pri Kobaridu iz Soče topove ter bojno opremo lz prve svetovne vojne. Pojavilo se je vprašanje, kam spraviti stvari, ki predstavljajo redko zgodovinsko zanimivost. Kaže, da se zainteresirani ne bodo mogli kmalu zediniti o tem. Interesenta sta namreč kobariško turistično društvo In Goriški muzej, ki pripravlja poseben muzej o prvi svetovni vojni na Sveti gori. Tolminska občina se nagiblje k temu, da bi stvari ostale v Kobaridu. Prav tako pa bi tudi sodile v muzejsko zbirko na Sveti gori. po Ul. Crispi v smeri proti Korzu veidi. Na .križišču, ž Ul, Roma je sicer zapeljal na sredino križišča, ker ni pravočasno opazil, da priha Ja od Travnika po Ul. Roma na vespi omenjeni Daris Pletro. Ven dar Je po svojem zatrjevanju pustil še dovolj prostora, da bi se vesplst lahko po svoji strani izognil trčenju z avtom; pri tem trčenju je dobil Daris poškodbe na glavi, za katere so ga sprejeli v civilno bolnišnico za 10 dni na zdravijo nje; že naslednje jutro pa Je podlegel notranjim poškodbam. Pri včerajšnji razpravi so ugoto vili, da je Darisova družina Iz za varovanja prejeta 4,3 milijona odškodnine. Vkljub temu Je državni tožilec predlagal za obtoženca dve leti zapora. Po obrambi odv. Mamo ta, ki je predlagal njegovo oprostitev vsaj zaradi pomanjkanja do kazov, je sodišče prisodilo obtožencu 18 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov; kazen pa mu Je odpuščena; poleg tega so mu odvzeli vozno dovoljenje za 18 mesecev. Obtoženec je vkljub temu vložil priziv. Dne 9. marca lani ob 8.50 zjutraj Je mestni stražnik ustavil v Ul. Alviano v Gorici 46-Ietnega Legovl nija Levina Velca, ki stanuje v Ul. Pormica št. 17. Mož se je vozil z avtom in čeprav je Imel samo «fo gllo rosa« je šofiral, ne da bi imel poleg sebe avtoriziranega spremljevalca. Okrajni sodnik ga Je 21. Julija lani obsodil na 40 dni pripora ln 4.000 lir globe, ker da ni imel nikoli voznega dovoljenja. Obtoženec se je proti obsodbi pritožil in navedel, da je v resnici imel ze od leta 1964 vozno dovoljenje tipa A (za motocikle) ter priložil pritožbi zadevno izjavo prefekture. Sodišče je njegovo pritožbo upoštevalo, razveljavilo prvo razsodbo okrajnega sodnika ter temu vrnilo vso zadevo v ponovno obravnavo. Obtoženca je branil odv. Petronl. Ker se je vozil v bližini svojega doma z motociklom, ne da imel predpisano dovoljenje, se je moral pred sodniki zagovarjata 26-Ietnl Ludo Irovec lz Gorice Ul. Lunga š.t 22. To se je zgodilo lani 22. maja; Irovec se je izgovoril, da Je hotel samo malo preizkušati blizu svojega doma motor, ki je že dolgo miroval. Ker pa je pri tej preizkušnji zakrivil prometno nesrečo, pri kateri je bil tudi sam ranjen ga je cestna policija prijavila okrajnemu sodniku, ki ga Je 21. juldja lani obsodil na dva meseca pripora ln 7 tisoč lir globe. Pri včerajšnji prizivni razprav! so potrdili prvo razsodbo ln ji dodali še povečane sodne stroške. Obtoženca Je branil odv Munafč. Ločntku proti Vidmu. Ko se je pripeljal do hiše št. 97, se je ustavil sredi ceste, da bi zavil na levo. Vtem je' od zadaj pripeljal vesplst Gino Toroš, star 43 let, doma iz Krmina, Ul. Battiferro 32, ki Je vozilo oplazil po levi strani. Drž. tož. dr. Balti; preds. sodišča dr. Storfo, sodnika Arculeo ln Maz-zarella; zap. Ballaben. Trčenje brez hujših posledic V Ločniku sta včeraj trčila fiat 500 in vespa. Na vozilih je nastala malenkostna škoda, voznika pa sta ostala nepoškodovana. Telemaco Caprara, star 63 let, doma iz Ul. sv. Mihaela 9, se je s svojim fiatom 500 z registracijo GO 29.050 peljal po glavni cesti v Poseg gasilcev Goriški gasilci so odšli včeraj popoldne v Ul. Garibaldi, kjer so se vnele saje v hiši Amabile Pizzul. Ogenj je opazila Almira Kodermaz, ker se je dimnik na moč segrel. Gasilci so morali razbiti zid da so ogenj pogasili. Delo so opravili v eni uri, škoda na znaša okoli 10.000 lir. Danes se v Standrežu poročita NORMA TABAJ iz Štandreža ln ROMAN DEVETAK iz Sovodenj, kjer sodeluje v nogometni ekipi. Prosvetno - športno društvo iz Sovodenj jima želi mnogo sreče v zakonu. Devetak Marija, Sovodnje, 690.400 (22.100); Devetak Marija, Vrh, 610.000 (18.800); Devetak Renato, Vrh, 595.000 (18.200); Donda Ctau-dio, Gabrje, 540.000 (16.000); Dotto-rl Augusto, Gabrje; 560.000 (16.800); Dottori Giovanni, Sovodnje, 540.000 (16.000); Ergaver Marija, Sovodnje, 509.400 (14.900); Fabijan Emilija, Sovodnje, 1.070.300 ( 39.800); Ferfolja Anton, Sovodnje, 580.100 (17.500); Florenin Anton, Gabrje, 694,000 (14.200); Florenin Franc, Sovodnje, 696.600 (15.300); Florenin JuUj, Gabrje, 766.700 (25.300); Florenin Marta, Peč, 610.000 (18.800); Fran-dolič Angel, Vrh, 604.500 (18.600); Gabrijelčič Avguština, Sovodnje, 643.900 ( 20.200); Gulin Alojz, Sovodnje, 810.000 (27.400); Hmeljak Friderik, Sovodnje, 1.206.000 (47.100); Hmeljak Franc, Sovodnje, 845.000 (28.800) ; Juren Dominik, Vrh. 635.000 (19.700) ; Jurman Virgilia, Rupa, 999.500 (35.900); Klaučič Gabrijela, Peč, 620.000 (19.100); Kosič Karel, Rupa, 517.800 (15.200); Kovic Dragotin, Rupa, 596.800 (18.200); Kovio Edvin, Sovodnje, 595.000 (18.200); Kovic Ferdinand, Sovodnje, 655.000 (20.500) ; Kumar Branimir, Sovod- nje, 580.000 (17.500); Kuzmin Bogomir, Sovodnje, 1.321.000 (53.300); Kuzmin Otilia, Sovodnje, 604.600 (18.600) ; Lasič Emil, Sovodnje, 875.200 ( 30.100); Lombardi Ezio, Rupa, 558.400 (16.700); Lukman Ana, Sovodnje, 525.000 (15.500); Malič David, Rupa, 520.900 (15.400); Marušič Avguštin, Rupa, 668.700 (21.200); Masten Alojz, Peč, 612.000 (18.900); Mozetič Ludvik, Rubije, 965.000 (34.400); Murenec Josip, Vrh, 530.100 (15.700) ; Nanut Franc, Sovodnje, 559.000 (13.700); Oibot Julij, Sovodnje, 560.000 (16.800); Ožbot Danilo, Rupa, 920.000 ( 32.100); Ožbot Leopold, Rupa, 881.800 (31.400); Pahor Josip, Rupa, 1.167.000 (44.900); Pavletič Danilo, Gabrje, 1.410.000 (58.600) ; Pavletič Ivan, Rupa, 546.500 (16.300); Pelicon Franc, Sovodnje, 579.500 (17.500); Pelicon Josip, Sovodnje, 740.000 (24.000); Petejan Bruno, Sovodnje 600.000 (18.300); Petejan Ivan, Sovodnje, 565.500 (17.000); Petejan Miroslav, Sovodnje, 627.800 (19.500) ; Petejan Ivan, Sovodnje, Ul. Impero 42, 743.100 ( 24.300); Pipan Josip, Gabrje, 947.700 ( 33.600); Plesničar Franc, Sovodnje, 583.000 (18.700) ; Primožič Stanislav, Gabrje, 840.000 (28.500); Rejec Franc, So- vodnje, 1.302.000 ( 52.500); Sfiligoj Josip, Sovodnje, 640.000 (19.900); Stauzano Edgardo, Peč, 703.300 (22.700) ; Tomažič Franc, Rupa, 524.000 (15.500); Tomšič Josip, So- vodnje, 830.000 ( 31.500); Tomšič Roman, Sovodnje, 529.000 (15.600); Tomšič Maria, Sovodnje, 609.500 (18.800) ; Tomšič Dominik, Sovod- nje, 859.000 (29.300); Tomasi Franc, Peč, 846.000 ( 29.700); Tomšič Franc, Sovodnje, 1.182.000 ( 45.500); Tomšič Ivan, Sovodnje, 875.000 ( 30.000); Tomšič Josip, Sovodnje, 616.800 (19.000); Tomšič Alojz, Sovodnje, f 1.025.000 ( 37.500); Tomšič Peter, Sovodnje, 1.190.000 ( 49.100); Vižintin Eugenia, Sovodnje, 801.200 ( 27.100); Vižintin Josip, Sovodnje, 504.100 't (17.600) ; Volk Ljudomir, Peč, 784.200 (26.100); Zavadlav Marta, Sovodnje, , (43.200); Zavadlav Alojz, ■ Darovi in prispevki 1.140.700 ( 43.200); Zavadlav Alojz, “! Sovodnje, 619.000 (19.100); Ziani Izi- 'i rtnr Knvnrtnip 1 013 600 ( 37.100): dor, Sovodnje, 1.013.600 (37.100); Zottl Ivan, Vrh, 885.000 ( 30.600); Zotti Ladislav, Vrh, 1.179.000 (45.300); Zotti Alojz, Sovodnje, ,, 508.000 (14.800). Prizive so vložili naslednji davko- 'J plačevale!: Kovic Franc, Peč, 640.900 (20.100); Gorkič Ivan, Rupa, 647.300 1 Za Podporno društvo je Marija Milkovič iz Krmina darovala 1.200 Ur. Gorica VERDI. 16.30: «Una rosa per tuttl«, Claudia Cardtnale in Nino Manfredi; italijanski barvni ktnema-skopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.15—22: «Khartoum», Charlton Heston ln Lawrence Oli. vler, ameriški film v barvah in kinemaskopu MODERNISSIMO. 17—22.30: «Tec- nica per un massacro«, G. Cobos ln M. Mahor. Italijanski kinema-skope v barvah. CENTRALE. 17.15—21.30: iiMMM 83 (Mlssione morte Molo 83), F. Beir in A. M. Pierangeli; barvni koprodukcijski film v kinemaskopu. VITTORIA. 17.15—21.30: »The boun-ty killer«, R. Wyllier in Th. Mi-lian. Klnemaskopski film v barvah. Triie AZZURRO. 15.30-22: «11 buono, 11 brutto, il cattivo«, C. Eastwood, E. Wallach; mladini pod 14. letom prepovedan. EXCELSIOR. «OSS 117 — a Tokio sl muore«, F. Stafford ln M. Vla-dy. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30—22; «Chi ha pau-ra dl Virginia Wolf», E. Taylor ln R. Burton. S. MICHELE. 19—22: «1 cacclatori del lago d'argento», B. Keyth ln V. Miles. Kinemaskope v barvah. Itonke EXCELSIOR. 19—22: «Modesty Blayse la belUssima che uccide«, Monica Vitti. Kinemaskope v barvah . RIO. 19—21.30: «Vorrei essere ama-ta in im letto d’ottone», D. Rey-nolds. Kinemaskope v barvah. (20.300); Butkovič Ciril, Sovodnje, 709.500 ( 22.800); Cijan Ana, Peč, 605.000 (18.700); Cijan Roman, Sovodnje, 678.500 (19.100); Devetak Er- nest, Vrh, 944.000 ( 33.800); Devetak - Leopold, Vrh, 840.000 (28.500); De- vetak Miroslav, Vrh, 1.089.000 . (40.500); Devetti Josip, Vrh, 615.800 (19.100); Ferfolja Franc, Rupa, . 973.500 ( 34.700); Franzot Giacoma, '■fjl Sovodnje, 565.800 (14.800); Gril Do- \ minik, Vrh, 790.000 ( 26.300); Klanj- I; šček Venceslav, Sovodnje, 1.083.500 j, ' (40.300); Krašček Dragotin, Sovod- j!] nje. 895.000 ( 31.000); Kavčič Alojz, Peč, 590.000 (17.900); Malič Albina,1' Peč, 680 700 ( 21.800); Malič Mario, ', Rupa, 506.000 (14.800); MaUč Stani- , stav, Peč, 656.500 ( 20.600); Mraž Josip, Rupa 516.000 (15.100); Ožbot Stanislav, Rubije, 665.000 ( 21.100); Peric Ludvik, Peč, 809.300 (25.500); Tommasi Josip, Sovodnje, 1.105.000 (41.700); Tomšič Alojz, Sovodnje, 740.000 ( 24.000); Cotič Danilo, Sovodnje, 1.020.000 (37.300); Deghenghi Pietro • Pri Tomažu - 1.520.000 (65.000); Kovic Oskar, Peč, 760.000 (24.900); Malič Oskar, Peč, 1.358.000 (55.600); Pahor Franc, Sovodnje, 1.370.000 ( 57.100); Tercuz Giovanni, Gabrje, 1.610.000 (70.600); Tomšič Ivan, Sovodnje, 672.000 ( 21.300); Gnil Serafin, Vrh, 991.900 ( 35.700). DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, telefon 28-79. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 5. februarja bo v Gorici odprta cvetličarna FERDINANDO MI- | CHELI, Ul. XXIX Magglo št, 22, telefon 23-39. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan ln ponoči je v | Ronkah odprta lekarna dr. Matittl, i Vermeljan, Ul. Garibaldi 3 • tele-1 fon 75-046. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU' Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna »Rismondo«1 dr. Rismondo, Ul. Toti 60 - tele) fon 72-701. 9 — EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU LJUBLJANA 31.1. - 5.11.67 UGODNO PRESENEČENJE MARTIN-GAMICHON V plesnih parih zlato za Towler-Ford (Anglija) Danes na sporedu finale žensk (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 3. — Pred vhodom v dvorano Tivoli je bila to pot velika gneča. Morda še večja kot tedaj ko so nastopili športni pari. Vstopnice so prodajali pod roko za dvakratno ceno, težko je bilo dobiti celo stojišče in zato se nismo začudili če je bila dvorana Tivoli polna do zadnjega kotička. Plesni pari, športna disciplina, ki je na evropskih prvenstvih na sporedu šele od leta 1952, si je utrla V pot pribljubljenosti tudi med gle-Jf dalci, ki so skoraj z enakim navdu- V Senjem pozdravili najboljše, kot reji cimo sovjetski par Belousovo-Pro-Jr topopov, ki sta po pravici poveda-if no razred zase. Uvod sicer ni obe-itj tal nič posebnega. Navzlic kar pri-,1 jetrn glasbi, v glavnem sodobnih i melodij, so plesni pari prikazali ji; manj kot smo pričakovali. Manj-11H kale so nekatere težje prvine, fant-'i je in dekleta so se raje držali na i, ledu in manj skakali kot pa bi lah-Ifti ko. Takoj je vžgala šele startna ky številka 10. To sta bila Angleža r Diana Towler . Bernard Ford, ki 'J sta veljala za glavna favorita. Izred-Ir no skladni koraki so spremljali ce- 1 i(' $1 ijr, i I t lotno vajo in za konec sta si privoščila, še skorajda precej izčrpana, spiralo smrti. Med gledalci so zavihrale britanske zastave, navijači iz Londona in drugih krajev Anglije so pozdravili tako svoja predstavnika, ki sta si s tem zagotovila zlato. Njune ocene so bile odlične tako za izvedbo kot za umetniško vsebino, in tokrat je padla edina šestica — najvišja možna ocena — prvenstva. Drugo mesto pa sta si po pričakovanju priborila Angleža Suddick-Cannon. Vprašanje večera pa je bilo kdo bo tretji. Kandidatov je bilo več, toda simpatičen francoski par predvsem po zaslugi črnolase partnerice Martinove, je ob koncu zasedel tretje •iiiiiliiiiiimnniimiiiiiiiiHliillililimiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiniiiiiiiliiimiimiiiiiiiiiiiii GORIŠKI NOGOMET |p i»- Sovadnje-Moraro Juventina-Dolegnano Jutri na igrišču tudi mladinski ekipi ■J Jutri popoldne bo zelo važna tek-| “Ima med domačim moštvom, ki je | K v nedeljo odpravilo Ločnik na tujih | j tleh in ekipo Morara, ki uspešno 1(| vodi na lestvici. Moraro je v ne-jdeljo premagal na domačih tleh ji ekipo Libertas Capriva s 4:2. Torej za Sovodenjce je lahko trši oreh od i!Ločnika. Se posebno nevaren je na-Jpad, ki na prejeti gol nevarno re- Pagira. To smo videli že v Moraru J|Kaj pa Sovodenjci? Kot smo v ne-či i! del j o videli imajo odlično obram-dbo, vendar bo tokrat odsoten Roman Devetak. Odsoten bo tudi Duž-man, ki je kaznovan po nedeljski (■‘izključitvi z enodnevno prepovedjo '•igranja. Želimo si, da bosta v na-•ipadu zaigrali obe krili Marinič in FlSfiligoj, katerih odsotnost se je v pnedeljo zelo poznala. Dobro je, da .“seznanimo igralce o važnosti izida | jutrišnje tekme. Vodstvo ekipe [■'namreč računa na prvo mesto. Ven. ►'dar če hočejo Sovodenjci to dose-_J|ii ne smejo izgubiti niti ene tekme. Vodstvo vabi za to tekmo sledeče ' |‘igralce: Sergej Ferfolja, Kuzmin, pFajt, Branko Ferfolja, Cotič, Čeme, ■ 'Dužman, Cijak, Anton Ferfolja, Bodriš Petejan, Marinič, Sfiligoj in Tomažič. Vodstvo opozarja tudi, da bo začetek tekme ob 15. uri zato >,naj se igralci in ostali zberejo na ' igrišču ob 14.30. Jutri zjutraj bo na istem igrišču I ;[ob 9. uri prva prvenstvena tekma I ,(med juniorskima ekipama Pro Goli | rizie in seveda Sovodenj. Cilj ju-® - niorjev v tem prvenstvu ni prvo imesto, marveč udejstvovanje mla-|| [idili sil, ki bodo v bodoče zamenjale stare igralce prve ekipe. Dres »'mlade ekipe bo bel z modrimi roli -bovi. Upajmo, da se bodo naši (t. .'i j},PAVEL STRANJ mladinci izkazali, če že ne z odlično uvrstitvijo, vsaj z disciplino in borbenostjo. Ekipi želimo obilo u-spehov, navijačem pa splošno zadoščenje. J. V. • * * V nedeljo se začne mladinsko pr. venstvo in Standerci si bodo v prvi tekmi pomerili s Podgoro. Ob treningih se je opazilo, da so mali še precej v formi. Potrebno jim bo veliko spodbude, ko se bodo morali pomeriti z okoliškimi mladinci, ki so zelo navdušeni za nogomet in z gručo navijačev, ki jim sledijo kar s kolesi z enega na drugo igrišče mesta in okolice. V tej skupini igrajo še Audax, Pro Gori-zia, Monte Santo in Sv. Rok iz Gorice, Podgora, Sovodnje in Ločnik. Za nedeljsko srečanje poziva trener na štandreško igrišče sledeče mladince (ob 9.30): Pelicon I, Cu-lot, Makuc I, Makuc II, Tomažič, Pellizzari, Chiandotto Furlan, Turri, Vižintin, Firrincieli, Komavli, Pavlin, Collini, Pelicon II. Začetek tekme ob 10. uri. Tudi «veliki» Juventinci igrajo v nedeljo doma in upanje Je, da jim bo domače igrišče prineslo pogum, da nadoknadijo točke, ki so jih izgubili v zadnjih srečanjih. Dolegna. nu, s katerim igrajo, so dolžni povračilo za bridko izgubo 3:1, ki jo bodo skušali popraviti. Napovedi o zmagi ali izgubi ene od dveh ekip je težko dati, ker sta precej enakovredni, znano je le, da ima Do-legnano na obeh krilih dober napad. Tekma bo ob 14.30 in javiti se morajo naslednji igralci: Toma-sin, Paškulin, Ožbot, Tabaj E., Co-stelli, Ferfolja, Montico, Petejan, Klaučič, Tabaj M., Batistič. D. R. mesto in osvojil bronasto medaljo. Pri Francozih je ugajala predvsem glasba iz filma «Grk Zorba», ki je prav sedaj na sporedu v ljubljanskih kinematografih. Do konca se ni pripetilo nič posebnega, Danzer, Schwarz in Nepe-!a so izvedli za gledalce še svoje ekshibicijske vaje, dokler niso izračunali uradnih rezultatov in po tem je prišlo do ceremonije, iti je bila običajno kratka in preprosta kot vse doslej. Drevi bodo na sporedu nastopile ženske s svojimi prostimi izvedbami. Po pričakovanju je v vodstvu vzhodna Nemka Gabrijela Seyfert, ki ji nihče ne bo mogel odvzeti prvega mesta, ker je tudi v prostih postavah takorekoč nenadkriljiva. Rezultati plesnih parov: 1. Towler . Ford (Anglija) 332,1 2. Suddick - Cannon (Angl.) 319,3 3. Martin . Gamichon (Fr.) 313,5 4. Sawbridge - Lane (Angl.) 313,2 5. Matysik-Matysik (Z. Nem.) 303,9 6. Babicka - Holan (CSSR) 298,9 7. Baier - Riiger (Vzh. Nem.) 293,4 8. Griškova - Riškin (SZ) 291,3 9. Mato . Csanadi (Madž.) 284,5 10. Pohomova-Goršikov (CSSR) 279,6 itd. B. SKALICKY S MUCA NJ£ MADONNA Dl CAMPIGLIO (Trento), 3. — Avstrijec Messner, dvakratni zmagovalec v kombinaciji za tekmovanje «3-tre» v preteklih izvedbah, je danes zmagal v smuku istega tekmovanja. Tekmovanje «3-tre» se bo nadaljevalo jutri z izvedbo veleslaloma. Vrstni red smuka: 1. MESSNER (Av.) 1’43”94 2. Sprecher (Sv.) 1’44’58 3. Perillat (Fr.) 1’44”87 4. Rohr (Sv.) 1’45”00 5. Lacroix (Fr.) 1'45”40 6. Minsch (Sv.) 1’45”51 7. Mahlknecht (It.) 1’45'’59 8. Schranz (Av.) 1’45”93 9. Mussner (It.) 1’46’Tl 1’46”37 ODBOJKA PRVENSTVENE TEKME Borovke v Sestu Borovci v Padovi Zelo pomembni tekmi za slovenski šesterki Obe šesterki Bora bosta danes nastopili na tujem igrišču. Fantje bodo stopili na igrišče v Padovi, kjer se bodo spoprijeli z ekipo tam kajšnjih gasilcev «Pagnin». Tekma je zelo težka za Borovo postavo, ker nasprotnik zaigra tako, da nikoii ne veš, kako bi se nanj zanesel. Enkrat premaga najmočnejše ekipe, drugič pa klone zadnji v lestvici. V prvem delu prvenstva je Pagnin zadal Boru prvi poraz v tem turnirju in s tem pokopal vse nade slovenske postave. Za ta poraz se DOMAČI NOGOMET Jutri, 5. t. m. III. kategorija Ob 10.30 na igrišču S. Sergio S. Sergio - Breg Verjetna postava Brega: Baloš, Kozina, Valentič, Maver, Zocchi, Bertesina, Raiča, Bubnich, Rodella, Grahonja, Žerjal. * * * Ob 9.45 na igrišču v Ul. Flavia Lib. Barcolana - Primorje * * * Ob 10.30 na stadionu Prvi maj Union - Virtus Verjetna postava Uniona: Furlan, Camassa F., Morabito, Cok, Gombač, Bisulli, Cač, Ožbolt, Nadlišek, Camassa A., Mačehi. • • • Ob 15. uri na igrišču pri Sv. Alojziju Gipo Viani . Vesna Verjetna postava Vesne: Gardini, Sulčič D., Tretjak V., Osvaldo, Sul-čič S., Rener, Košuta Z., Mlchelini, Finotto, De Michele, Košuta R. JUNIORES Ob 9.30 v Boljuncu Breg - San Sergio Verjetna postava Brega: Žerjal, Maar, Hrvatič, Komar, Metlika, O-para, Samec, Mikuš, Veljak, Peta-ros, Cuk. * * * Ob 13. uri na igrišču v Ul. Flavia S. Anna - Primorje • • • Prijateljski nogomet Ob 15. uri v Boljuncu Rosandra Zerial . Izola KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jutri v Ul. delta Vatle Bor-Idrolux (Gorica) Prvič bosta nastopila Babuder in Igor Sancin Jutri čaka borovce težka naloga. Plavi bodo morali namreč sprejeti v goste goriško peterko Idroluxa, ki nujno potrebuje zmag, da se oddolži za poraze, ki jih je zabeležila v tem prvem delu promocijskega prvenstva. Naloga plavih Je tem resnejša, kajti tudi v tem tednu večina igralcev ni moglo trenirati zaradi bolezni in postaja vedno bolj problematično izbrati deset Igralcev, kolikor jih dovoljuje italijanski košarkarski pravilnik za -posamezno tekmo. To pa bo res dobra prilika, da bo lahko Borov trener posegel tudi med mladince. Predvsem Ba-budeir in Igor Sancin bi lahko že solidno nastopala. Nedvomno bi bila 'ta dobra izkušnja za ta dva nadobudna mladinca, poleg tega bi si 'borovci zagotovili nove sile, ki so edino jamstvo za bodoče uspehe v tej športni panogi. Trenutno so na razpolago Savu Spacalu naslednji igralci: Čermelj, Ambrožič, Zavadlal, Borut Spacali, Babuder, Sancin in Lakovič. O jutrišnji tekmi smo vprašali za mnenje samega trenerja Borove peterke: «V teh štirinajstih dneh nismo februarja bodo danes zvečer hoteli fantje maščevati in odnesti seveda zmago, ki bi jim krvavo služila v borbi za drugo mesto v lestvici. Tekma Pagnin — Bor bo v telovadnici Antonianum ob 21.45. Za žensko šesterko bo naloga še dvakrat težja. Nastopiti bo morala v Sestu Fioremtino proti direktnemu tekmecu za obstoj. Borovke sc trenutno v krizi zaradi netrenira-nja, kot posledica gripe, ki je hudo prizadela ekipo. Najbolj se je občutila odsotnost titularnlh podajačlc, čeprav so giralke, ki so jih nadomestile popolnoma zadovoljile. Za jutrišnjo tekmo pa bo šesterka skoro popolna. Edino Mijotova bo še odsotna zaradi poškodbe na nogi. • • • Juniorsko prvenstvo Včeraj zvečer so na pokrajinskem juniorskem prvenstvu zabeležili naslednja izida: CRDA - Bor 2:1 (10:15, 15:8, 15:3) Bor - Breg 2:0 (15:9, 15:6) NllllllllllllllimilllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ŠD BREG priredi danes, 4. od 21. do 4. ure veliki pustni ples v dvorani na stadionu «Prvi maj» Igral bo orkester «THE JAGUARS® Vabljeni! NOGOMET III. AMATERSKA LIGA Jutri na domačih igriščih V skupini L-prvo povratno kolo, v skupini M-zaostale tekme V nedeljo bo prvenstvo III. amaterske llige skupine L potekalo po predvidenem razporedu, medtem ko bodo v skupini M odigrali le zaostale tekme. V tej skupini bo nedvomno najvažnejša tekma Vlrtus-Unlon. Pod-lonjercd niso sedaj v najboljši formi in so se morali že tri nedelje vrniti domov poraženi. Tudi njihov položaj v lestvloi Je kritičen In za nedeljsko tekmo se jim ne obeta niti najmanjše upanje, ker do sedaj Virtus ni doživela še poraza in nujno potrebuje obe točki. Ce bi Virtus zmagala bi gotovo osvojila naslov zimskega prvaka. Boljunska enajsterica Brega bo 10. Volger (Nem.) Mllinnil"""'!—......................... ATALANTA Comettl; Pesen tl, Nodarl; Pe-lagalll, Gardonl (Cella), Signo-relli; Danova, Milan, Savoldi, Deli’Angelo, Hitchens. VENEZIA Bubaoco; Grossi, Mancin; Can-cian, Nanni, Spagnl; Bertogna, Beretta, Mencassl (ManfredinD, Pochissimo, Dori. FIORENTINA Boranga; Diomedl, Vltali; Ber-tlnl, Ferrante, Plrovano; Ham-rin, Merlo, Brugnera, De Slsti, Chiarugi. BRESCIA Brotto (Cudicini); Mangeli, Fu-magalli (Časati); Robottl, Va-sinl, Mazzia; SaM (Cordova), D’Alessl, Troja, Bruells, Cordova (Vanzini). FOGGIA Ballarini; VWan, Valadč; Ca-pra, Rinaidi, Magl; Faleo, Mi-chell, Gamblno, Maloli, Oltra-mari. BOLOGNA Vavassori; Roversi, Ardizzon; Furlanis, Janlch, Fogli; Turra, Bulgarelli, Paganini, Haller, Pace. LR VICENZA Luison; Volpato, Rossettl; Cam-pana, Carantinl, Poli; Gori, Menti, Da Silva, Governato, Fontana. INTER Sarti; Burgnlch, Facchetti; Bi-oicli (Bedin), Guameri, Picchi; Jair (Domenghlni), Mazzola, Cappellinl, Suarez, Corso. LECCO Meravlglla; Facca, Bravl; Schla-vo, Pasinato, Malatrasl; Incerti, Azzimonti, Clerici, Angelillo, Ca-nella. JUVENTUS Anzoiin; Gori, Leonclni; Bercel-llno, Castano, Salvadore; Žigoni, Del Sol, De Paoli, Cineslnho, Menichelli. MILAN Barluzzi; Anqullletti, Samtfa; Trapattoni, Rosato, Schnellln-ger; Lodetti, Rdvera, Sormanl, Madde, Amarildo (Mora). CAGLIARI Mattrei; Martlradonna, Longo-ni; Cera, Vescovl, Longo; Ne- nč Rizzo, Boninsegna, Greatti, Riva. ROMA Plzzaballa; Ollvierl, Sensiblle; Scala, Losi (Carpanesi), Carpe-nettl; Colauslg, Pelrč, Enzo, Tamborlnl, Barison. MANTOVA Zoff; Scesa, Corstovi; Volni, Spa-nio, Giagnonl; Spelta, Catala-no, Di Giacomo (Corelll), Jon-son, Salvemlnl. SPAL Galll; Tomasln, Bagnoli; Ber-tuccloli, Moretti; DeirOmodar-me, Massei (Parola), Pezzato, Capello, Muzzlo (Bosdaves). NAPOLI Bandond; Nardin, Girardo; Ron-zon, Panzanato, Blanchi; Canč, Jullano, Altaflnl, Sivorl, Orlando. TORINO ‘Vieri; Cereser, Fossaiti; Pula, Maldlni, Bolchl; Meronl, Fer-rind, Camtrin, Moschlno, Simona. LAZIO Cel; Maggionl, Adorni; Dotti, Pagnl, Casfcelietti; D’Amato, Ca-rosl, Morrone, Mari, Bagatti. v nedeljo gost moštva S. Sergio, od katerega jo ločijo na lestvici le 3 točke. Bo po nedeljski tekmi ostal položaj nespremenjen? Nedvomno bi bili Brežani zadovoljni tudi z delitvijo točk in s tem bi njihova razdalja ostala nespremenjena. Vsekakor pa nasprotniki ne bodo dovolili tega, že iz samega razloga, da nastopajo na domačih tleh. Na sporedu ostane Se Muggesana-Flaminlja, ki bi se morala zaključiti brez zmagovalca. V skupini L bo jutri Vesna nastopila proti enajsterici Gipo Viani. Kriško moštvo je v nedeljo na domačih tleh gladko odpravilo istega nasprotnika In ta se bo po vsej verjetnosti skušal maščevati za pekoč poraz. Vesna pa potrebuje obe točki, da obdrži drugo mesto v lestvici ln to ji bo po našem mnenju tudi uspelo. Libertas Barcolana bo v nedeljo gostila najmočnejšo ekipo te skupine. To je proseško Primorje. Rdeče-rumeni bodo v nedeljo verjetno igrali v popolni postavi. Tokrat bosta nastopila tudi Delise In Pragia-como, ki sta bila v nedeljo odsotna. Tudi Libertas Barcolana je za nedeljsko tekmo najavila najboljšo postavo. Zato se nam obeta zelo zanimivo srečanje. Primorje mora osvojiti obe točki, če hoče obdržati vrh lestvice In tako se bo moralo Atalanta — Venezia 1 Florentina — Brescia 1 Foggia • — Bologna X 2 Vicenza — Inter X 2 Lecco — - Juventus 2 X Milan - - Cagllari 1 X Roma - - Mantova X Spal — Napoli 1 X Torino — Lazio 1 X Arezzo ■ — Genoa 2 Catanzaro — Palermo 2 Como - - Monza 1 Jesi — Perugia X tokrat močno potruditi. Sicer pa je proseška ekipa na papirju glavni favorit. V ostalih tekmah predvidevamo zmago Aurislne nad Gretto ter obe točki za Roianese v škodo Coop Med Libertas-Prosecco ln Tecno-ferraimenita pa neodločen rezultat, čeprav mislimo, da tokrat ima Tec-noferramenta večje možnosti za zmago. B. R. praktično pridobili ničesar. na igralcev je bilo neaktivnih di 'bolezni In zato smo tudi , izgubili na kondiciji, kar je glavnem naše najboljše orožje. kakor mislim, da bi jutri, morah [j četi precej hitro, da bi naspf®^ ka strli že v uvodnem delu »Jv kajti Goričani kondicijsko niso & no najbolje pripravljeni. Ce P» stimo nasprotnikom, da se dijo naši Igri, ali nam celo svoj ritem, v tem primeru bi res velike težave za zmago.» . ■Borovci so bili vedno v ko so jih nasprotniki v zaklju^ minutah prijeli s pressingom. ™ te kako protiorožje? «Res, 'bili smo vedno v težft^ ko so nas nasprotniki prijeh , blizu, pa čeprav smo vodili precejšnjo razliko. Zato smo ® f di pripravili preprosto shemo> t bi morala vsaj delno oneinofP presslng obrambo.« Predvidevanje za telimo z ^ luxom? •(Predvidevanja za srečanja v Pj mocijskem prvenstvu je skoro ^ mogoče dajati, kajti večina elc® J na isti tehnični višini, razen. se. da, Ardite, ki je nedvomno naji® nejša peterka prvenstva in bi solidno nastopala tudi v višji »» Torej tudi tekma z Idroluxoifl odprta vsakemu rezultatu, ka)“ ^ nas ne velja niti olajšanje, da mo na lastnem igrišču. Telovfl^ ca v Ulici Dell a Val le je ta*0 goste kot za nas tuja.« Z jutrišnjo zmago bi borovci jlill resne možnosti za osvoj>\ končnega drugega mesta, kajti * • Idrolux ima namen, da zakljuh^ prvenstvo takoj za goriško Af®, Tekma Bor - Idrolux bo jutI“ telovadnici Della Valle ob 9.30- —edsoti^ iiii11"' MOŠKA B Lt V zadnji tekmi najtežja naloga Borove trojic« Nastopil bo tudi prvokategornik Boris Košuta Letošnje državno prvenstvo B lige se bliža koncu. Manjkata samo še dve koli do konca. Jutri bo ŠZ Bor nastopilo v Bergamu proti ekipi Grazie Alpe Vigano, naslednji teden pa bo slovenska ekipa počivala. Stanje na lestvici je še sedaj tako izenačeno, da kar štiri ekipe se še borijo za osvojitev prvega mesta. Dobre možnosti za uspeh ima tudi Bor, če bo seveda v nedeljo zmagal. Slovensko združenje bo nastopilo v postavi: Boris Košuta, Edi Košuta in Edi Bole. Prisotnost Borisa Košuta bo odločilne važnosti. Kljub temu, da bo imel Boris za nasprotnika tudi zelo dobrega Triulrija, bi moral vseeno osvojiti vse tri točke. Edi Bole in Edi Košuta bosta imela glavno nalogo o-svojiti vsak vsaj po eno točko. Ekipa iz Bergama bo nastopila verjetno v postavi: Triulri, Bonfan-ti in Consonni. Lestvica SZ Bor Canottieri Olona Alpe V. Bergamo Enel Milano Oltrisarco Bočen T**U i ...................................................................................................................................................................................................................................................... ‘ ‘ -------jm-------------M—--------1— prebivalstva. Po dolgi borbi l Arabci zapustili svoje domov®- ^ prigovarjanje muftijeve Pr°PaSf de in zbežali v sosednje države. Začel se je problem | lestinskih beguncev.« n$- «Ob koncu aprila 1948 je TrS jordanija napovedala vojno s* i9-stom. Kralj Abdullah je razP\(, gal z 10.000 možmi redne v0y ravno toliko mož je prišlo Kj stovoljno iz Iraka in Egipta-_ v tem so vlade arabskih drža% Mali Aziji sklicevale splošno a, bilizacijo. Tudi Judovska ja se je pripravljala na 15-. ^ datum angleškega odhoda ‘z žele.« .A Od kana do Haife •s «To je bil drugi val, ali druga \ ’Aliyah’, kakor jo imenujemo mi, j po hebrejsko; drugi vzpon. Kaza-i|h lo jt, da b« Palestina res postala " | zatočišče preganjanih Judov. An- I glija je to težnjo podprla z Bal- - fourjevo izjavo in po konferenci v - Sanremu, kjer je dobila mandat f nad Palestino, je priseljevanje [ dejansko olajševala. Priznala je hebrejščino kot uraden jezik, poleg angleščine in arabščine in z L naklonjenostjo je sprejela usta-’ novitev Judovske agencije. To je j bila organizacija, ki je skrbela, i za vse probleme judovskega pre-i bivalstva v Palestini; zbirala je fj denarne podpore v tujini in ku-povala zemljo od arabskih vele-,» posestnikov.« | «Do tu je šlo vse razmeroma i* gladko, a že leta 1920 so se Arab-h ci prvič uprli naraščajočemu _HJI vplivu priseljencev in njihov ne-i:1S K* mir se je od tedaj samo večal. V Evropi so se pojavile fašistič-11II■ ne vlade in z njimi antisemitska i ; gonja, ki je močno povečala do-■ H • tok beguncev v Palestino. Samo < leta 1936 jih je prišlo 60.000. »•'In Arabci so se začutili ogrožene v lastnem domu in istega leta so se ponovno uprli. Začeli so s ; I •' {.M splošno stavko, ki je trajala cela dva meseca. Angleži so potrebovali 20.000 mož, da so jo zaje-ait, upor pa se ni končal pri stavki.« »Oborožene skupine Arabcev so začele napadati judovska naselja in kmalu so naletela na oboroženi odpor priseljencev. Že po Bal-fourjevi izjavi je bila med Judi v Palestini ustanovljena 'Haga-nah’ ali 'obramba’, ki je po drugi svetovni vojni štela nad 50.000 članov. Haganah je bila vojaška organizacija, katero so tvorili dobro izurjeni in oboroženi judovski priseljenci. Imeli so skrito o-rožje, s katerim so se skupno branili pred arabskimi napadi. V primerih izredne nevarnosti pa so se združevali v posebne skupine, katere so se imenovale Palmach, ki so pomagale na najbolj ogroženih področjih. Cilji Haganaha so bili: obramba judovske kolonije sploh; podpora prišeljenstva, zlasti potem ko je postalo ilegalno, in obramba pred arabskimi napadi.« »Leta 1935 se je od Haganaha odcepila skupina kakih 4.000 mož, ki so se preimenovali v Irgun Zwai Leumi — narodna vojaška organizacija. Zahtevali so dosti večje ozemlje za judovske priseljence in njihova taktika je bila strnjena v biblijski frazi: 'oko za oko, zob za zob.’ Specializirali so se v sabotažah in v velikih atentatih, ki so krušili ugled angleških sil. Uspelo jim je celo vreči v zrak del jeruzalemskega hotela King David, kjer so Angleži imeli svoj glavni štab. Pri eksploziji je izgubilo življenje skoro sto oseb.« »Poleg teh dveh organizacij se je pojavila še tretja, najskrajnejša, ki se je imenovala po njenem ustanovitelju, Avrahamu Sternu. Angleži so ga ujeli in u-strelili toda skupina Štern je izvedla vrsto osebnih atentatov po vsej Evropi in Srednjem vzhodu, čeprav je štela le kakih 300 pripadnikov.« »Medtem, ko so se Judje in A-rabci ubivali, so Angleži stali pri strani in čakali, da se naroda izčrpata. Neredi so trajali tri leta, do izbruha druge svetovne vojne, ki je imela odločilen pomen tudi za palestinsko vprašanje. Anglija je spremenila svoj odnos do judovskega naseljevanja in iz prejšnje navidezne brezbrižnosti je postala arabska zaveznica. Angleška vlada se je namreč bala, da ne bi arabske države pristopile v namški tabor, ker bi s tem izgubila dragocene petrolejske zaloge tistih pokrajin in pred to nevarnostjo je izdala Belo knjigo.« «Ta dokument je znan tudi kot 'Odlok 6019’. Z njim je bilo ju- dovsko naseljevanje ustavljeno ravno v trenutku največje nevarnosti za stotisosoče prebivalcev vzhodnoevropskih getov. Arabcev Bela knjiga ni potolažila, Judje pa so dokončno zasovražili Anglijo. Kljub temu se je 30.000 prostovoljcev ponudilo londonski vladi, da sodeluje v vojni proti Nemcem. Bili so večinoma pripadniki Haganaha in ob povratku so tvorili jedro bodoče judovske vojske.« »S koncem vojne je postalo jasno, da se bliža odločitev tudi za palestinsko vprašanje. Ameriški predsednik Truman je zahteval od angleške vlade, da sprejme v svoj palestinski mandat 100.000 Judov, ki so se rešili iz nemških taborišč. V Združenih državah Amerike so se namreč bližale predsedniške volitve in Truman si je želel pridobiti naklonjenost petih milijonov ameriških Judov, ki so imeli precejšen vpliv tudi na gospodarske kroge. Angleška vlada je predlog odbila in Haganah je začela s sabotažami, ki so izzvale angleške sile v deželi.« »Namesto nekdanjih 20.000 vojakov je londonska vlada morala poslati v Sveto deželo 80.000 mož in kmalu za tem se je njihovo število dvignilo na 200.000. Položaj je bil takšen: Judje so ubi-vaJi Arabce in Angleže, Arabci so ubivali Angleže in Jude in Angleži so obešali in streljali Jude in Arabce. Pri tem se zdi, da so bili bolj naklonjeni Arabcem.« »V ta kaos so posegli na novo organizirani Združeni narodi in po dolgih diskusijah so izglasovali predlog za razdelitev Palestine. Predlog je bil sprejet 29. novembra 1947 s 33 glasovi proti 13 in osem držav se je glasovanja vzdržalo: med njimi Anglija in Jugoslavija. Predlog je bil torej sprejet, toda nobenega ni bilo, ki bi ga lahko izvedel. Anglija je morala v osmih mesecih zapustiti mandat in datum odhoda je določila na 15. maj 1948.« «Arabci so se čutili izdani; iz vseh sosednjih držav so začeli prihajati prostovoljci za boj proti Angležem in sionistom. Teden dni po izglasovanju razdelitve je nasilje izbruhnilo po vsej deželi z neizenačeno krutostjo. V treh mesecih so arabski napadi na judovske naselbine povzročili nad 1400 mrtvih in ravno toliko ranjenih. Neko noč so Arabci razstrelili v judovskem predmestju Jeruzalema tovornjak eksploziva, kar je zahtevalo nad 150 smrtnih žrtev; Irgun je odgovoril s pokolom 254 prebivalcev arabskega naselja Deir Yassin; to je samo primer tega kar se je dogajalo.« »Medtem, ko so Združeni narodi razpravljali, komu naj pripada Jeruzalem, so se Judje v tem mestu borili z Arabci že nekaj tednov. Najhujši so bili boji med prebivalci Tel Aviva in Jafe, ki je bilo stoodstotno arabsko mesto. Na severu so se začeli boji tudi med 70.000 arabskimi prebivalci Hajfe in Judi, ki so tvorili že večino mestnega Izrael. Ozemlje, ki je na levi strani črno pobarvano, si je Izrael pri. dobil v vojni leta 1948-49, čeprav mu ga OZN ni namenila. Desno: važnejši kraji, omenjeni v tekstu »Judovski voditelji so sk1®, da bodo proglasili samostoJ8 f in nekaj dni pred odločilnim %-vom so izbrali ime bodoče °r vi ve: 'Medinat Izrael’ — Izrael. Ob 16. uri 14. maja 1 ^ to je 8 ur pred zapadlostjo gleškega mandata, je Ben • rion, predsednik Judovske cije, pred dvesto delegati L>s: bral govor, katerega se 1 izraelski učenci učijo na P8I,,r Začenjal se je takole: »Člaj8 Ji' rodnega sveta, ki predstavil8^,? dovsko ljudstvo Palestine tovno sionistično gibanje, P j? šamo danes na dan konca )? gleškega mandata židovsko P,,? stinsko državo, ki se bo ^ vala država Izraela. Za usta' ^ tev naše države se opiram0^? naravno in historično pravo l' skega ljudstva in sklepe Org zacije združenih narodov.« jjl (Nadaljevanje *** i: L ! i ' b , b I r t,nMiaTvn, trst - UL. MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - , ‘ , , 9 W ^ nolletoT 4 400^ crioletna 7.700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 e ^četrtletna 2.250 Ur, p - _ telefon 22 207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: C:n» oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-uprami 250, osmrtnice 150 Ur. — MaU oglasi «0 Ur beseda - Oglasi W* (SFRJ: AD1T. DZS, Ljubljana. Stari trg ^^lefon^207^ ^ noin ™ ^ ltallJe pri „s0Cietk Pubblicltk Italiana« - Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega -tiska, Trst____